PRIJAVA / REGISTRACIJA
registracija za sodelovanje ni potrebna, a če si želiš rezervirati ime in se družiti z ostalimi člani, se bo potrebno registrirati ;)
Čvek 123
Dobrodošli na čvek 123.
NOVA TEMA

AVSTRIJSKE PRIPOVEDKE


lelj :: 07.08.2020 ob 16:09
VIR:

PRIPOVEDKE IZ AVSTRIJSKE ZGODOVINE

Nabral in priredil Jakob Dimnik, učitelj v Ljubljani

V Ljubljani 1896.

Tiskal in založil R. Milic v Ljubljani.
Avtor lahko ureja vse odgovore v temi.
lelj :: 07.08.2020 ob 17:28
LEOPOLD BABENBERŠKI

Nekedaj jezdi Leopold Babenberški z nemškim cesarjem Otonom I. na lov.
Oton Veliki je pritiskal tako burnato za divjačino, da je izginil v gostem gozdu svojim spremljevalcem izpred oči.
Samo Leopold mu je bil vedno za petami.

Ko se nenadoma zakadi proti cesarju velik medved in zgrabi njegovega konja z močno taco.
Hitro prime Oton za lok, da bi razkačenega tacarja s pušico ustrelil, napne, sproži, toda pri tisti priči mu poči preveč napeti lok.
Tu priskoči Leopold in ponudi cesarju, ne maraje za svoje življenje, svoj lok.
Pušica prileti medvedu v glavo, da se zvrne na tla.
Cesar je bil otét strašnej nevarnosti.

Ganen se zahvaljuje Oton hrabremu mladeniču za izkazano mu pomoč ter mu obljubi prvo imenitno službo, ki se odpre:

Srebro in zlato, ne bi plačalo tvoje zvestobe.
Vzemi ta zlomljeni lok.
Prinesi mi ga, kedar ti je moje milosti treba.
Bog bode že dal, da se Ti dostojno zahvalim.

A Otona je prehitela smrt, predno je mogel izpolniti svojo obljubo.
Minilo je več let.
Leopold je vzrastel hraber mož.
V marsikteri bitki je pokazal svoje junaštvo.
Otonu je sledil njegov sin Oton II.

Med tem umrje mejni grof v vzhodnej marki, ki jo je krepko branil sosednih napadov.
Leopold je poznal to deželo.
Hrepenel je, pokazati svojo udanost in zvestobo do cesarja na tako nevarnem mestu.
Stopi tedaj pred Otona II., položi zlomljeni lok pred prestol in prosi, naj bi ga postavil za mejnega grofa v vzhodnej krajini.
Ko cesar lok zagleda, spomni se svojega ranjcega očeta in Leopolda, ki ga je bil rešil iz smrtne nevarnosti ter takoj usliši Leopoldovo prošnjo.

Tako je v granici jel gospodovati sloveči rod babenberški leta 976 ter blizo 300 let izdatno odbijal napade, ki so pretili Nemčiji od vzhoda.

Novi granici so djali pozneje Ostarichi.
Pozneje je iz njega nastalo Oesterreich, po naše Avstrija.
leskova mast :: 07.08.2020 ob 18:57
Hvala.
lelj :: 07.08.2020 ob 19:15
Hvala za kaj?
leskova mast :: 07.08.2020 ob 20:00
Za temo. Rada berem vecino tvojih tem.
leskova mast :: 07.08.2020 ob 20:00
Samo vojaske akcije me pa res ne navdusujejo. Sem bolj miroljubne sorte.
lelj :: 08.08.2020 ob 15:59
LEOPOLD III. SVETI

Leopold si je sezidal takoj, ko je nastopil vlado, na onem mestu Dunajskega lesa, ki se še dandanes imenuje Leopoldova gora, zelo močan in trden grad.
Mejni grof je bil vnet za božjo čast ter je sezidal več cerkva in samostanov, med njimi tudi onega v Klosterneuburgu.

Pripovedka pripoveduje, da se je že dlje časa pečal s to mislijo, le vedel še ni, kje bi to svojo misel izvršil.

Nek pot se je razgovarjal o tej stvari s svojo ženo pri oknu svojega gradu na Leopoldovi gori, kar potegne veter ter odnese grofinji vel.
To se je zdelo Leopoldu migljaj božji.
Obljubil je sezidati samostan na onem kraju, kjer se bo našel vel.
A iskali so ga zastonj.

Minilo je že nekaj let, ko naleti Leopold nekega dne na lovu na že davno pozabljeni, toda kakor bi se bil zgodil čudež ž njim, čisto nepoškodovani vel.
Dani obljubi zvest je dal sezidati na tem kraju samostan Klosterneuburg, kjer je tudi pokopan.
To se je zgodilo leta 1108.

Okoli samostana se je razvilo v teku časa lepo mesto, koje ima svoje ime po samostanu.

Leta 1485 je razglasila cerkev Leopolda za svetnika in Dolenja Avstrija ga časti kot svojega patrona.
leskova mast :: 08.08.2020 ob 16:03
Koliko resnice, menis, da je v takih zgodbah?
lelj :: 08.08.2020 ob 17:19
lelj :: 08.08.2020 ob 17:28
Koliko resnice, menis, da je v takih zgodbah?


Nekje več, nekje manj.

Te zgodbe v tej knjigi naj bi bile obvezno čtivo v nemških in slovenskih šolah.

Obstaja pa zgodba, ko so cesarju kot dobrodošlico zapeli Triglav moj dom.
Nemci so za namero izvedeli in na veliko protestirali.
MIslim, da so cesarju zapeli na želežniški postaji v Kamniku.

Cesar je na veliko presenečenje Nemcev pohvalil pevce v slovenščini in Nemci so šli domov z dolgimi nosovi.
leskova mast :: 08.08.2020 ob 17:29
A to je samostan, kjer se je nasla tancica?
leskova mast :: 08.08.2020 ob 17:30
In kdo je placal gradnjo, ker tole ni bilo poceni. Je podloznike se bolj privil, da je imel za gradnjo?
lelj :: 08.08.2020 ob 17:31
A to je samostan, kjer se je nasla tancica?


Ja, takrat je bil tu še gozd.
lelj :: 08.08.2020 ob 17:57
LEOPOLD V. KREPOSTNI

Nemška vojska se je že dlje časa zastonj trudila z obleganjem mesta Akona.

Ko to Leopold čuje, hitro zbere svojo vojsko ter odrine proti vzhodu na pomoč nemškemu cesarju Frideriku.
Pred Akonom se je sešel s Francozi in Angleži, ki so se po morji pripeljali v Palestino.

Leopold se je ta dan boril tako junaško, da je bila njegova bela obleka proti večeru črez in črez rudeča od krvi, le pod pasom je ostala še bela.
Priplezal je prvi na Akonsko ozidje ter zasadil svojo zastavo vanje.

V spomin na hrabrost, ki jo je kazal Leopold pred Akonom, mu je podelil cesar belo progo na rudečem polji namesto petih škrjancev, ki so jih dotlej imeli Babenberžani v svojem grbu.
lelj :: 08.08.2020 ob 18:01
lelj :: 09.08.2020 ob 16:37
FRIDERIK II. BOJEVITI

Ko je začel vladati zadnji Babenberžan Friderik II. Bojeviti, je imel komaj 20 let.
Kmalu je pokazal, da je vrl, skrben gospodar.

V deželi, zlasti ob pokrajinah ob Donavi, pripovedovalo se je tedaj z grozo in strahom o bratih Kuenringih, Henriku in Hadamaru.
Bila sta mogočna viteza.
Imela sta dobro utrjene gradove in veliko število vedno za boj pripravljenih tovarišev in hlapcev.
Toda nista se borila zoper sovražnike vladarjeve in sovražnike svete cerkve, ampak napadala sta mirne, domače ljudi, zlasti trgovce, ropala jih in uboge žrtve vlačila v svoje ječe.
Meščani so se tresli pred njima.
Pobožni menihi v samostanih so molili, da bi jih Bog rešil grozovitih sosedov.

Precej, ko je Friderik zvedel, kako nadlegujeta brata Kuenring njegove podložnike, sklenil ju je nenadoma napasti in kaznovati.
Henrik je bival tedaj v mestu Zwetl, Hadamar pa v gradu Aggstein.

Friderik takoj zbere svoje vojne čete in se napoti proti Zwetlu.
Krepko se je branil Henrik, toda nič ni pomagalo.
Friderik je dal podreti mestno obzidje, vojaki so šli v mesto in hudo kaznovali upornike.
Premeteni Henrik je ušel skozi podzemeljski predor maščevalni pravici.
Tako so bili prebivalci rešeni jednega bratov Kuenringov.

Težje pa je bilo dobiti drugega v pest.
Bival je v utrjenem gradu Aggsteinu, ki bi bil kljuboval mesece in mesece vsakemu napadovalcu.
Ko bi ga bil Friderik hotel oblegati, izgubil bi bil na stotine svojih vojakov, pa bi še ne bi nič opravil.
Zato si izmisli zvijačo.

Lepega poletnega jutra prijadra po Donavi od Regensburga proti Aggsteinu velika kupčijska ladija.
Ko jo zagleda Hadamarjev čuvaj, zatrobi, in hkrati je bilo vse živo na gradu.
Kmalu se odpro vrata in prikaže se Hadamar s svojimi oboroženimi hlapci.
Skoro v teku spuste se proti reki, da bi napadli in oropali ladijo.
Ker so menili, da na ladiji ni drugih oseb kot trgovci in veslači, upa si Hadamar samo z dvema hlapcema stopiti v čoln in pripeljati se do ladije.
»Stojte !« zavpije nad veslači, stopi na ladijo in pokliče trgovca k sebi.
Urno mu mora odpreti vse shrambe in zaboje, da si izbere, kar bi mu prijalo.
Posebno se mu pasejo oči po bliščečem orožji, srebrnini in zlatnini.
Med tem pa ne zapazi Hadamar, kako prihajajo na krov od vseh strani iz notranjih ladijinih prostorov oboroženi vojaki.
Ravno se nagne Hadamar na neki zaboj, da bi si izbral dragocenosti.
Neopaženi se mu približajo vojaki in ga uklenejo.
Hlapci, ki so stali na bregu, prihiteli so urno na pomoč, a vojaki so jih s pušicami odpodili.

Hadamarja so zvezanega odpeljali po Donavi proti Kremsu, kjer je bil tedaj Friderik.
Ukazal je ujetnika odpeljati na Dunaj, sam pa je šel z vojaki proti Aggsteinu, kjer je premagal posadko, grad pa razdejal, da ni ostalo kamena na kamenu.
Ko je slišal brat Henrik, kaj se je zgodilo s Hadamarjem, zapustil je skrivališče in prišel pred Friderika, da ga kaznuje, kakor zasluži.

Kmalu se zbero vitezi in svetovalci Friderikovi, da sodijo vjeta Kuenringa.
Friderik ukaže brata pripeljati pred zbrane sodnike.
S povešeno glavo prideta Henrik in Hadamar.
Ne upata si v obraz gledati svojemu vladarju.
Tedaj izpregovori Friderik :

Kot vladar imam pravico kaznovati vaju, hudobneža.
Vajin oče je bil spoštovan vitez, najbolj izkušen svetovalec mojega očeta Leopolda Slavnega.
Tudi vama so bile odmenjene visoke službe.
Moj oče je tako cenil Kuenringa, da je vama izročil pred svojo smrtjo v varstvo zaklade in znamenja vojvodske oblasti.
Kaj sta pa storila vidva ?
Zaklade sta odnesla na svoje gradove, da jaz nisem imel pomočkov in se nisem mogel bojevati zoper upornike.
Častno ime svojih dedov in zlasti svojega očeta sta onečastila.
Postala sta roparja in upornika.
In sedaj: moja vjetnika sta !
Cerkev je vaju izobčila.
Ubogo ljudstvo vaju preklinja.
Vest vaju peče.
Jeden migljej moje roke … in rabelj vama odseka glavi.

Molče stojita Kuenringa.
Trepetaje pričakujeta smrtne obsodbe.
Friderik pa nadaljuje :

Radi vajinih slavnih dedov, zlasti blagega očeta, vaju pomilostim in vama vse odpustim.
Ti Hadamar, idi prost, kamor ti je drago.
Ti Henrik pa, ki si se prostovoljno izročil kazni, dobiš v kratkem zopet službo na mojem dvoru.

Do solz ginjena radi nepričakovane velikodušnosti in dobrotljivosti poklekneta brata in poljubita roko Frideriku.
Hadamar precej na to obleče spokorno obleko in se napoti proti Pasavu, da bi ga ondotni škof zopet sprejel v sveto cerkev, a že na potu skesan umrje.
Henrik pa je bil slednjič celo avstrijski deželni maršal.
Cerkvam in samostanom je pošiljal bogate darove in tako popravljal krivice, ki sta jih naredila z bratom.
leskova mast :: 09.08.2020 ob 17:11
A je Akon Achen? Ne da podpiram vojne in nasilje, ampak ob branju o obleganju Akona mi je prisla na misel angleska kraljica, ki sedi na prestolu samo zato, ker so njeni predniki pomorili vsoi konkurenco, sama se pa skriva za zavesami svojih oken. Ce bi se danes ustvarjale kraljevine, bi ona ze davnaj imela grobek na travniku pod kaksno vasko hrusko.

Brata se bereta kot nemska verzija roparskega viteza Erazma. Jaz ju ne bi pomilostila.

Sli se ne odpreta.
lelj :: 09.08.2020 ob 17:53
A je Akon Achen? Ne da podpiram vojne in nasilje, ampak ob branju o obleganju Akona mi je prisla na misel angleska kraljica, ki sedi na prestolu samo zato, ker so njeni predniki pomorili vsoi konkurenco, sama se pa skriva za zavesami svojih oken. Ce bi se danes ustvarjale kraljevine, bi ona ze davnaj imela grobek na travniku pod kaksno vasko hrusko.

Brata se bereta kot nemska verzija roparskega viteza Erazma. Jaz ju ne bi pomilostila.

Sli se ne odpreta.


Ta Akona je bila v Palestini.
Mislim, da je sedaj to Akko v Izraelu.

Meni sliki delata.
leskova mast :: 09.08.2020 ob 17:58
Hvala. Saj to mi ni slo skupaj, ker so se pripeljali v Palestino. Sem mislila, da so bili v Nemciji slavni zaradi tega in so bili veseli njihove pomoci.
lelj :: 09.08.2020 ob 18:05

Če želite sodelovati na forumu, se prijavite ali registrirajte. Registrirani člani lahko na forumu sodelujejo tudi anonimno.