☕ AVSTRIJSKE PRIPOVEDKE

LEOPOLD BABENBERŠKI

Nekedaj jezdi Leopold Babenberški z nemškim cesarjem Otonom I. na lov.
Oton Veliki je pritiskal tako burnato za divjačino, da je izginil v gostem gozdu svojim spremljevalcem izpred oči.
Samo Leopold mu je bil vedno za petami.

Ko se nenadoma zakadi proti cesarju velik medved in zgrabi njegovega konja z močno taco.
Hitro prime Oton za lok, da bi razkačenega tacarja s pušico ustrelil, napne, sproži, toda pri tisti priči mu poči preveč napeti lok.
Tu priskoči Leopold in ponudi cesarju, ne maraje za svoje življenje, svoj lok.
Pušica prileti medvedu v glavo, da se zvrne na tla.
Cesar je bil otét strašnej nevarnosti.

Ganen se zahvaljuje Oton hrabremu mladeniču za izkazano mu pomoč ter mu obljubi prvo imenitno službo, ki se odpre:

Srebro in zlato, ne bi plačalo tvoje zvestobe.
Vzemi ta zlomljeni lok.
Prinesi mi ga, kedar ti je moje milosti treba.
Bog bode že dal, da se Ti dostojno zahvalim.

A Otona je prehitela smrt, predno je mogel izpolniti svojo obljubo.
Minilo je več let.
Leopold je vzrastel hraber mož.
V marsikteri bitki je pokazal svoje junaštvo.
Otonu je sledil njegov sin Oton II.

Med tem umrje mejni grof v vzhodnej marki, ki jo je krepko branil sosednih napadov.
Leopold je poznal to deželo.
Hrepenel je, pokazati svojo udanost in zvestobo do cesarja na tako nevarnem mestu.
Stopi tedaj pred Otona II., položi zlomljeni lok pred prestol in prosi, naj bi ga postavil za mejnega grofa v vzhodnej krajini.
Ko cesar lok zagleda, spomni se svojega ranjcega očeta in Leopolda, ki ga je bil rešil iz smrtne nevarnosti ter takoj usliši Leopoldovo prošnjo.

Tako je v granici jel gospodovati sloveči rod babenberški leta 976 ter blizo 300 let izdatno odbijal napade, ki so pretili Nemčiji od vzhoda.

Novi granici so djali pozneje Ostarichi.
Pozneje je iz njega nastalo Oesterreich, po naše Avstrija.

Hvala.

Hvala za kaj?

Za temo. Rada berem vecino tvojih tem.

Samo vojaske akcije me pa res ne navdusujejo. Sem bolj miroljubne sorte.

LEOPOLD III. SVETI

Leopold si je sezidal takoj, ko je nastopil vlado, na onem mestu Dunajskega lesa, ki se še dandanes imenuje Leopoldova gora, zelo močan in trden grad.
Mejni grof je bil vnet za božjo čast ter je sezidal več cerkva in samostanov, med njimi tudi onega v Klosterneuburgu.

Pripovedka pripoveduje, da se je že dlje časa pečal s to mislijo, le vedel še ni, kje bi to svojo misel izvršil.

Nek pot se je razgovarjal o tej stvari s svojo ženo pri oknu svojega gradu na Leopoldovi gori, kar potegne veter ter odnese grofinji vel.
To se je zdelo Leopoldu migljaj božji.
Obljubil je sezidati samostan na onem kraju, kjer se bo našel vel.
A iskali so ga zastonj.

Minilo je že nekaj let, ko naleti Leopold nekega dne na lovu na že davno pozabljeni, toda kakor bi se bil zgodil čudež ž njim, čisto nepoškodovani vel.
Dani obljubi zvest je dal sezidati na tem kraju samostan Klosterneuburg, kjer je tudi pokopan.
To se je zgodilo leta 1108.

Okoli samostana se je razvilo v teku časa lepo mesto, koje ima svoje ime po samostanu.

Leta 1485 je razglasila cerkev Leopolda za svetnika in Dolenja Avstrija ga časti kot svojega patrona.

Koliko resnice, menis, da je v takih zgodbah?

https://live.staticflickr.com/1955/45334495441_a636bc38cb_b.jpg

Nekje več, nekje manj.

Te zgodbe v tej knjigi naj bi bile obvezno čtivo v nemških in slovenskih šolah.

Obstaja pa zgodba, ko so cesarju kot dobrodošlico zapeli Triglav moj dom.
Nemci so za namero izvedeli in na veliko protestirali.
MIslim, da so cesarju zapeli na želežniški postaji v Kamniku.

Cesar je na veliko presenečenje Nemcev pohvalil pevce v slovenščini in Nemci so šli domov z dolgimi nosovi.

A to je samostan, kjer se je nasla tancica?

In kdo je placal gradnjo, ker tole ni bilo poceni. Je podloznike se bolj privil, da je imel za gradnjo?

Ja, takrat je bil tu še gozd.

LEOPOLD V. KREPOSTNI

Nemška vojska se je že dlje časa zastonj trudila z obleganjem mesta Akona.

Ko to Leopold čuje, hitro zbere svojo vojsko ter odrine proti vzhodu na pomoč nemškemu cesarju Frideriku.
Pred Akonom se je sešel s Francozi in Angleži, ki so se po morji pripeljali v Palestino.

Leopold se je ta dan boril tako junaško, da je bila njegova bela obleka proti večeru črez in črez rudeča od krvi, le pod pasom je ostala še bela.
Priplezal je prvi na Akonsko ozidje ter zasadil svojo zastavo vanje.

V spomin na hrabrost, ki jo je kazal Leopold pred Akonom, mu je podelil cesar belo progo na rudečem polji namesto petih škrjancev, ki so jih dotlej imeli Babenberžani v svojem grbu.

https://lh3.googleusercontent.com/proxy/PRt3dajwR3UbTQtEnnv7NY1Opy_3ssuzin_i3L5bnpjjaocaTRwN6nb_mLZCpJbKG8xxVrS7jWISKKdtFJTUKmlMeHGsHxInkvIuvZLWud8sCc33uyMYO63dQfNAiF4_X2oKxF_pdwpapc_VmpumpXzfSCGj

https://lh3.googleusercontent.com/proxy/F2GlGmVTpwlBUAuhSNF-9dvQZ_vTTwTYaig0Ps9ggonu1YbhFstmFfG8XGvuISbS8pgOxby9ArW_xGwBVPS7hEks4rzH93ZQIWm2LShbHFPECwV2-1dfRaeVh_-N1qQp_XjRXcE

FRIDERIK II. BOJEVITI

Ko je začel vladati zadnji Babenberžan Friderik II. Bojeviti, je imel komaj 20 let.
Kmalu je pokazal, da je vrl, skrben gospodar.

V deželi, zlasti ob pokrajinah ob Donavi, pripovedovalo se je tedaj z grozo in strahom o bratih Kuenringih, Henriku in Hadamaru.
Bila sta mogočna viteza.
Imela sta dobro utrjene gradove in veliko število vedno za boj pripravljenih tovarišev in hlapcev.
Toda nista se borila zoper sovražnike vladarjeve in sovražnike svete cerkve, ampak napadala sta mirne, domače ljudi, zlasti trgovce, ropala jih in uboge žrtve vlačila v svoje ječe.
Meščani so se tresli pred njima.
Pobožni menihi v samostanih so molili, da bi jih Bog rešil grozovitih sosedov.

Precej, ko je Friderik zvedel, kako nadlegujeta brata Kuenring njegove podložnike, sklenil ju je nenadoma napasti in kaznovati.
Henrik je bival tedaj v mestu Zwetl, Hadamar pa v gradu Aggstein.

Friderik takoj zbere svoje vojne čete in se napoti proti Zwetlu.
Krepko se je branil Henrik, toda nič ni pomagalo.
Friderik je dal podreti mestno obzidje, vojaki so šli v mesto in hudo kaznovali upornike.
Premeteni Henrik je ušel skozi podzemeljski predor maščevalni pravici.
Tako so bili prebivalci rešeni jednega bratov Kuenringov.

Težje pa je bilo dobiti drugega v pest.
Bival je v utrjenem gradu Aggsteinu, ki bi bil kljuboval mesece in mesece vsakemu napadovalcu.
Ko bi ga bil Friderik hotel oblegati, izgubil bi bil na stotine svojih vojakov, pa bi še ne bi nič opravil.
Zato si izmisli zvijačo.

Lepega poletnega jutra prijadra po Donavi od Regensburga proti Aggsteinu velika kupčijska ladija.
Ko jo zagleda Hadamarjev čuvaj, zatrobi, in hkrati je bilo vse živo na gradu.
Kmalu se odpro vrata in prikaže se Hadamar s svojimi oboroženimi hlapci.
Skoro v teku spuste se proti reki, da bi napadli in oropali ladijo.
Ker so menili, da na ladiji ni drugih oseb kot trgovci in veslači, upa si Hadamar samo z dvema hlapcema stopiti v čoln in pripeljati se do ladije.
»Stojte !« zavpije nad veslači, stopi na ladijo in pokliče trgovca k sebi.
Urno mu mora odpreti vse shrambe in zaboje, da si izbere, kar bi mu prijalo.
Posebno se mu pasejo oči po bliščečem orožji, srebrnini in zlatnini.
Med tem pa ne zapazi Hadamar, kako prihajajo na krov od vseh strani iz notranjih ladijinih prostorov oboroženi vojaki.
Ravno se nagne Hadamar na neki zaboj, da bi si izbral dragocenosti.
Neopaženi se mu približajo vojaki in ga uklenejo.
Hlapci, ki so stali na bregu, prihiteli so urno na pomoč, a vojaki so jih s pušicami odpodili.

Hadamarja so zvezanega odpeljali po Donavi proti Kremsu, kjer je bil tedaj Friderik.
Ukazal je ujetnika odpeljati na Dunaj, sam pa je šel z vojaki proti Aggsteinu, kjer je premagal posadko, grad pa razdejal, da ni ostalo kamena na kamenu.
Ko je slišal brat Henrik, kaj se je zgodilo s Hadamarjem, zapustil je skrivališče in prišel pred Friderika, da ga kaznuje, kakor zasluži.

Kmalu se zbero vitezi in svetovalci Friderikovi, da sodijo vjeta Kuenringa.
Friderik ukaže brata pripeljati pred zbrane sodnike.
S povešeno glavo prideta Henrik in Hadamar.
Ne upata si v obraz gledati svojemu vladarju.
Tedaj izpregovori Friderik :

Kot vladar imam pravico kaznovati vaju, hudobneža.
Vajin oče je bil spoštovan vitez, najbolj izkušen svetovalec mojega očeta Leopolda Slavnega.
Tudi vama so bile odmenjene visoke službe.
Moj oče je tako cenil Kuenringa, da je vama izročil pred svojo smrtjo v varstvo zaklade in znamenja vojvodske oblasti.
Kaj sta pa storila vidva ?
Zaklade sta odnesla na svoje gradove, da jaz nisem imel pomočkov in se nisem mogel bojevati zoper upornike.
Častno ime svojih dedov in zlasti svojega očeta sta onečastila.
Postala sta roparja in upornika.
In sedaj: moja vjetnika sta !
Cerkev je vaju izobčila.
Ubogo ljudstvo vaju preklinja.
Vest vaju peče.
Jeden migljej moje roke … in rabelj vama odseka glavi.

Molče stojita Kuenringa.
Trepetaje pričakujeta smrtne obsodbe.
Friderik pa nadaljuje :

Radi vajinih slavnih dedov, zlasti blagega očeta, vaju pomilostim in vama vse odpustim.
Ti Hadamar, idi prost, kamor ti je drago.
Ti Henrik pa, ki si se prostovoljno izročil kazni, dobiš v kratkem zopet službo na mojem dvoru.

Do solz ginjena radi nepričakovane velikodušnosti in dobrotljivosti poklekneta brata in poljubita roko Frideriku.
Hadamar precej na to obleče spokorno obleko in se napoti proti Pasavu, da bi ga ondotni škof zopet sprejel v sveto cerkev, a že na potu skesan umrje.
Henrik pa je bil slednjič celo avstrijski deželni maršal.
Cerkvam in samostanom je pošiljal bogate darove in tako popravljal krivice, ki sta jih naredila z bratom.

A je Akon Achen? Ne da podpiram vojne in nasilje, ampak ob branju o obleganju Akona mi je prisla na misel angleska kraljica, ki sedi na prestolu samo zato, ker so njeni predniki pomorili vsoi konkurenco, sama se pa skriva za zavesami svojih oken. Ce bi se danes ustvarjale kraljevine, bi ona ze davnaj imela grobek na travniku pod kaksno vasko hrusko.

Brata se bereta kot nemska verzija roparskega viteza Erazma. Jaz ju ne bi pomilostila.

Sli se ne odpreta.

Ta Akona je bila v Palestini.
Mislim, da je sedaj to Akko v Izraelu.

Meni sliki delata.

Hvala. Saj to mi ni slo skupaj, ker so se pripeljali v Palestino. Sem mislila, da so bili v Nemciji slavni zaradi tega in so bili veseli njihove pomoci.

Mislim, da je šlo za https://sl.wikipedia.org/wiki/Tretja_kri%C5%BEarska_vojna tretjo križarsko vojno

https://dk.um.si/Dokument.php?id=22607 Plemiči na slovenskih tleh kot križarski vojščaki

RIHARD LEVOSRČNI

Rihard Levosrčni, angleški kralj, se je udeležil križarske vojske.
Boril se je jako hrabro, a Jeruzalema pa Mohamedancem le ni mogel vzeti.
Zato se je vrnil domu v Angležko.

A potoma ga je prestregel vihar.
Gnal ga je v Adriansko morje ter ga prisilil pri Ogleju stopiti na suho.
Da bi ga ne spoznali, se je preoblekel za romarja.
Prišel je srečno že blizo Dunaja.
Tu so ga pa spoznali na dragocenem prstanu, ko je nekega večera sukal pečenko na ražnju.
Ujeli so ga ter ga izročili Leopoldu V., ta pa nemškemu cesarju Henriku VI., s katerim nista bila nič prav dobra.
Ta ga je imel dve leti zaprtega v trdnjavi Dürenstein.
Na Angležkem niso dolgo nič vedeli, kaj se je pripetilo kralju.

Njegov zvesti sluga Blondel se napoti ga iskat.
Prehodil je vso Nemčijo, obiskal vse grajščine in gradove, ter poizvedoval, kje bi bil kralj.
Pred vsakim gradom je zapel pesem, s katero je časih razveseljeval kralja.
Tako pride tudi do močno obzidanega gradu Dürenstein.
Bila je mirna in tiha poletna noč.
Blondel zapoje pod oknom Rihardovo najljubšo pesem:

Če tud' te zapusti ves svet,
O Rihard,
Moj kralj !

Komaj je izpel prvo kitico, zadoni mu kot odgovor iz visokega stolpa druga kitica te pesmi na ušesa, znamenje, da je Rihard tu notri zaprt.
Blondel hiti domu ter naznani, da je kralj zaprt v trdnjavi Dürenstein.
Cesar ga je izpustil, ko je pritiskal papež na to in je Rihard plačal 2 milijona tolarjev odkupnine.
Od te svote je dobil tudi Leopold V. precejšen del.

Svojega slugo je pa kralj Rihard Levosrčni zaradi njegove velike zvestobe imenoval sedaj vedno »zvesti Blondel«.

FRIDERIK I. RUDEČEBRADEC

Friderik I. je bil najslavnejši cesar iz mogočne hohenstaufske rodovine.
Prišteva se najmogočnejšim cesarjem na rimsko nemškem prestolu.
Vedel je ustanoviti in vzdržati notranji mir ter pri zunanjih tujih narodih povišati cesarsko veljavo.

Največ je imel opraviti z upornimi Italijani, proti katerim je večkrat vodil silne vojske.
Dasi je leta 1162 razrušil ponosni Milan, moral se je že 4 leta pozneje zopet napraviti na pot v Italijo.
Brez težave dobi v pest večji del rimskega mesta, kjer ga papež slovesno krona.
Toda prezgodaj se je cesar veselil svoje zmage.
Kajti nastalo je deževno vreme, širila se je kužna mrzlica, za katero so nemški vojaki začeli strašno umirati.
Z malimi ostanki svoje vojske hiti Friderik nazaj na Nemško, a med potjo bi bil sam skoro nesrečen.

Ko je namreč v Suzi prenočeval, zarotili so se tamošnji prebivalci zoper njega.
Hoteli so ga po noči umoriti.
A zvesti vitez, Hartman po imenu, reši cesarja smrtne nevarnosti.
Pregovori ga namreč, naj preoblečen zbeži v nemški tabor, a on sam da se hoče uleči v njegovo posteljo, da bi zarotniki ne našli cesarja.
Morilci se ob dogovorjenej uri splazijo v spalnico.
A ker cesarja ne dobe, se tudi nad vitezom ne maščujejo, čudeč se tej izvanrednej udanosti in zvestobi.

Drugo jutro se napoti Friderik dalje čez Alpe.
Toda italijanski nasprotniki so mu hitro za petami.
Pretila mu je nova nevarnost.
V tej zadregi je dal cesar veljavnega italijanskega oblastnika, katerih je bil več kot ujetnike seboj vzel, ob cesti obesiti, sovražnikom pa je poročil, da čaka ostale ujetnike enaka usoda, ako bi ga še dalje nadlegovali.
To je pomagalo.
Italijani so se vrnoli, Friderik pa je s peščico vojakov prišel na Nemško.

Ko je uredil razmere na Nemškem in v Italiji, udeleži se na svoje stare dni še tretje križarske vojske.
A prišedši do Kalikadna, napete reke brežnice v Malej Aziji, umrje nenadoma.
Most prek reke je bil namreč kaj ozek, in vojska se je célo počasi prek njega pomikala.
Stari cesar se je naveličal ter skoči s konjem v vodo, da bi prišel čez njo.
A deroči valovi odneso drznega starčka, ki ga mrtvega iz vode potegnejo.
Nepopisna je bila žalost vse vojske.

Leopold V. Krepostni, sploh ni bil tako izjemno kreposten, užaljen je bil, ker je Levjesrčnemu uspelo zavzeti Akko le nekaj tednov po prihodu na bojišče. Smešni pajaci so bili tile fotri. Levjesrčni je užalil čast (samoposebiumevno ne z moralnega vidika, le-ta je bila incesto- pedofilom zadnja briga) Krepostnega, ker je izruval njegovo zastavo z Akonskega obzidja, kajpak zavoljo plena. (Sprašujem se zakaj zaboga milega je bil vojvoda užaljen, saj je bil po rangu nižje od kralja). Kasneje pa sta se še spičila ker sta podpirala vsak svojega kandidata, beri žlahtnika za jeruzalemskega kralja, dasiravno je takrat bil ( in kasneje tudi ostal) Jeruzalem pod muslimansko oblastjo. Obveljala je Levosrčeva. Zaradi kolobocij, na prestol ni sedel ne en, niti drug.
Kakorkoli...Zadeva je zapletena. Z Jeruzalemom ni bilo nič, Krepostnikovega kandidata so hašišarji ubili, še preden bi utegnil sesti na tron, krivdo je Krepostnik naprtil Levosrčnemu, ker se je vdova poročila z Šampanjcem, nečakom Levosrčnega.
Da skrajšam, s tretjo križarsko ni bilo nič, lahko se samo pohvali z najdaljšo in najbolj krvavo bitko v zgodovini križarskih vojn, kakopak z bitko za Akon.
Ko je Levjesrčni zapuščal Sveto Deželo ga je užaljeni Krepostnik pohapsal, vrgel v ječo, po plačilu enormne odkupnine pa ga je predal sinu Rudečebradca. (V komplotu je vse od osvojitve Akona sodeloval tudi Filip Francoski, ampak ga pustimo ob strani, ker se bo še bolj zapletlo, in se lahko izgubi rudeča nit pripovedi, ako se že ni 🙂 ).
Dogajanje se ni dopadlo papežu, ki je hotel za podlosti Krepostnega kaznovati z izobčenjem in prepovedjo opravljanja cerkvenih aktivnosti v njegovih deželah. Ostalo je pri hoteti, ker se je Krepostni pokesal in kmalu zatem umrl.

In tako se je rodila avstrijska zastava.

čudovito si to napisala 🙂

Dojenček, ti bi morala poučevati zgodovino - tako mulce, kot nas odrasle. Ali pa javno ustvarjati blog / vlog / podcast in kar je še tega.
Se priporočam za še. Prosim.

Pravi ena teorija, ki je malo verjetna, zakaj bi se utrujen starec podal v deroče valove, zato da bi par minutk prej prišel na breg?

V Wikipediji piše tole: Mitološki prizor njegove smrti pravi, da je imel kopje usode. Mit pravi, da kdor je imel to kopje, je bil nepremagljiv, vendar, če mu je to kopje šlo iz rok, je kmalu za tem umrl. Pravijo, da mu je kopje padlo iz rok, ko je gledal neko reko.

Nekje pa sem brala (meni najverjetnejšo ( in kot se za velikega kajzerja spodobi 🙂 ) teorijo), podobno Avstrijskim pripovedkam. Takole nekako pravi ( dogaja se na isti reki Kalykadnos ( tako so ji rekli v antiki, za časa Rudečebradca so jo klicali Saleph, danes Göksu)) : Rudečebradec je prišel na sosednji breg, postavili so mu tabor in ga lepo napitali. Ker je pripekalo goreče junijsko solnce si je visokost zaželela ohladitve. In, ker so slišali, da se je v isti reki pred davnim tisočletjem in pol hladil nihče drug kot sijajni Megas Aleksandros, so sklenili takisto storiti.
(V srednjem veku nihče ni znal plavati, vprašanje če je Barbarossa to veščino obvladal 😕 ). Niso pa pomislili, da je bil Alexander Veliki nekaj dekad mlajši kot sami, ko je plaval v Kalikadni! Ubogega starca je v adamovem kostumi treščil infarkt.

Kako so Rdečebradca skuhali in preripetije z njegovimi kostmi, pa nam bo morda zaupal naš vrli Lelj.

Nisem usposobljena za poučevanje, mularija bi popadala na maturi kot so dolgi in široki, vedeli bi s kom je Bonifacij VIII delil posteljo, sanjalo pa se jim ne bi kdaj je Mohamed pobegnil v Medino.
Za blog sem ti pa že enkrat povedala, da nihče ne bi bral mojih marnj.

Si prepricana?

V kaj 🙂?

Da te ne bi brali

Sem.
Saj, sem in tja je fletno prebrati kakšno zanimivost, posebno, če je pikantno začinjena 🙂. Ampak slej, če ne prej se človek naveliča.
Težave bi imela z navajanjem virov, ki se jih ali ne spomnim, ali pa so navadne čenče. Poleg tega bi nujno potrebovala lektorja in kar je najpoglavitnejše, čas mi zmerom nekam beži.

:)

Teh slik tudi meni ne pokaže 🙁

Zdaj jih tudi meni ne pokaže.

Tole so nas pa v soli ucili. Samo ne vem zakaj imam v mislih, da je bil zaprt v Dubrovniku. Mogoce nisem dobro poslusala.

A lahko to malo bolj pocasi napises, da bom se jaz razumela. O jeruzalmskih nesojenih kraljih, o hasisarjih in ostalo. Hvala.

hašišarji - asasini
o nesojenih kraljih in umorih imaš pa tudi v mojem linku na wikipedijo, zgoraj na tej strani. Link je na slovensko, kombiniraš lahko še z drugimi jeziki.