Avtor: http://www.cvek123.com/clani/dojencek/ Dojenček
Krščenduš 🙂, eno stran nazaj pišeš da so bili meščani bolj učeni nego plemstvo, tu pa, da so bili povprečnezi 🙁Če dobro prebereš, piše, da so bili med meščanskimi sinovi povprečneži, ki so potegovali za birokratsko kariero.
V stoletju in pol se ni nič spremenilo. 😆
0
res je
nič se ni spremenilo
spremenilo se je po prvi svetovni vojni v avstriji, da so prepovedali Habsburgom živeti v Avstriji in s tem Avstrijo pahnili v še večjo krizo, ker novi oblastniki niso imeli pojma v vladanju
da ne govorimo, da so bili komunistično usmerjeni
nič se ni spremenilo
spremenilo se je po prvi svetovni vojni v avstriji, da so prepovedali Habsburgom živeti v Avstriji in s tem Avstrijo pahnili v še večjo krizo, ker novi oblastniki niso imeli pojma v vladanju
da ne govorimo, da so bili komunistično usmerjeni
0
Avtor: http://www.cvek123.com/clani/lelj/ lelj
res jenič se ni spremenilo
spremenilo se je po prvi svetovni vojni v avstriji, da so prepovedali Habsburgom živeti v Avstriji in s tem Avstrijo pahnili v še večjo krizo, ker novi oblastniki niso imeli pojma v vladanju
da ne govorimo, da so bili komunistično usmerjeni
Saj potem jih je Hitler prepovedal, te zlobne komunjarje, je on imel več pojma potem leta 1933?
0
Avtor: http://www.cvek123.com/clani/lelj/ lelj
O kranjskem vicedomu grofu Orzonu je šla govorica po Ljubljani, da ga je cesarica Marija Terezija spraševala o tem in onem iz vicedomskega urada in njegovih dohodkih.Ko ni vedel dati pojasnil, mu je cesarica dejala, naj gre domov in naj se o svojih uradnih zadevah bolje pouči, da ji bo mogel prihodnjič z večjim pridom poročati.
In, se je dobri moz podučil o vicedomskih zadevah in popravil vtis pri Reziki?
0
Avtor: http://www.cvek123.com/clani/dojencek/ Dojenček
Avtor: http://www.cvek123.com/clani/lelj/ lelj
O kranjskem vicedomu grofu Orzonu je šla govorica po Ljubljani, da ga je cesarica Marija Terezija spraševala o tem in onem iz vicedomskega urada in njegovih dohodkih.Ko ni vedel dati pojasnil, mu je cesarica dejala, naj gre domov in naj se o svojih uradnih zadevah bolje pouči, da ji bo mogel prihodnjič z večjim pridom poročati.
In, se je dobri moz podučil o vicedomskih zadevah in popravil vtis pri Reziki?
da, uspelo mu je 🙂
0
In v čem so bili nacisti boljši kakor komunistična partija Austrije?
The Communist Party of Austria (German: Kommunistische Partei Österreichs, KPÖ) is a communist party in Austria. Established in 1918 as the Communist Party of German-Austria (KPDÖ), it is one of the world's oldest Communist parties. The KPÖ was banned between 1933 and 1945 under both the Austrofascist regime and the Nazi German control of Austria after the 1938 Anschluss.[1] It played an important role in the Austrian resistance against the Nazis.
0
Enako umazani, a vendarle so samo eni izmed teh v Avstriji delali genocid, koncentracijska taborišča, na veliko pobijali ljudi.
Ampak ja. Vsi so isti, kajne?
Ampak ja. Vsi so isti, kajne?
0
Čemu pa je bi samo nacizem prepovedan potem, ker je botroval k milijonom pobitih, komunistična partija Austrije pa ne, če so vsi enako umazani? (po tvoje)
Najbrž holokavst in vse žrtve Hitlerjeve vojne se enači z delovanjem komunistov po lokalnih odborih in pisanjem pamfletov.
Najbrž holokavst in vse žrtve Hitlerjeve vojne se enači z delovanjem komunistov po lokalnih odborih in pisanjem pamfletov.
0
Jebeš komuniste in jebeš naciste, nič od tega ne maram, a vendarle pa ne enačim obojega kakor isti 🤐, to je čisti populizem in primerjati delovanje nacizma z delovanjem Avstrijske komunistične partije tistega obdobja, pa ne gre.
0
Avtor: http://www.cvek123.com/clani/lelj/ lelj
nacisti = nacional socialistisocialist = komunajzar
Raje še kaj napiši o stari Ljubljani, ker tele enačbe ti ne grejo najbolje 😉
0
Vzdrževanje mestnega obzidja je bilo drago.
Zaradi lažje obrambe niso večali obzidja.
Novo prebivalstvo se je naseljevalo izven obzidja v predmestjih.
Znotraj obzidja so se mojstri ogradili zoper neljubo konkurenco.
Stroga evidenca nad kakovostjo izdelkov in usposobljenostjo izvrševalca je ščitila kupca in obrtnika.
Sčasoma so se cehi sprevrgli v ograjo, za katero so si mojstri utrdili svoj položaj, da so živeli udobno in brezskrbno.
Omejili so število mojstrov, pomočnikov in vajencev, ki jih je obrt največ smela imeti (numerus clausus).
Plemiči so hoteli biti deležni vseh ugodnosti, niso pa marali nositi bremen kot so straže na obzidju in pri vratih, popravljanje mestnega obzidja, obrambnih stolpov in jarkov.
Edino hudi pritisk v protireformaciji je strl v enotno fronto meščane in deželne stanove, pred katerimi so morala biti mesta vedno budno na straži, da jih niso čez mero obdavčevali.
Zaradi lažje obrambe niso večali obzidja.
Novo prebivalstvo se je naseljevalo izven obzidja v predmestjih.
Znotraj obzidja so se mojstri ogradili zoper neljubo konkurenco.
Stroga evidenca nad kakovostjo izdelkov in usposobljenostjo izvrševalca je ščitila kupca in obrtnika.
Sčasoma so se cehi sprevrgli v ograjo, za katero so si mojstri utrdili svoj položaj, da so živeli udobno in brezskrbno.
Omejili so število mojstrov, pomočnikov in vajencev, ki jih je obrt največ smela imeti (numerus clausus).
Plemiči so hoteli biti deležni vseh ugodnosti, niso pa marali nositi bremen kot so straže na obzidju in pri vratih, popravljanje mestnega obzidja, obrambnih stolpov in jarkov.
Edino hudi pritisk v protireformaciji je strl v enotno fronto meščane in deželne stanove, pred katerimi so morala biti mesta vedno budno na straži, da jih niso čez mero obdavčevali.
0
-pf-mini.jpg){kind=avatar}
Mitzi, govora je o KP avstrije, ne pa o jugoslaviji. Je KP avstrije sodelovala v zunajsodnih pobojih? So zapirali ljudi v taborišče? Ne.
Ako jih sodiš po imenu, komunisti, sodi še vse demokratične države po istem kopitu. Državni teror v imenu demokracije ki jo izvažajo po svetu, pa tudi lokalno.
Drugače pa še enkrat, dol mi visi za komunjarje, ma tako posploševanje pa ne gre.
Ako jih sodiš po imenu, komunisti, sodi še vse demokratične države po istem kopitu. Državni teror v imenu demokracije ki jo izvažajo po svetu, pa tudi lokalno.
Drugače pa še enkrat, dol mi visi za komunjarje, ma tako posploševanje pa ne gre.
0
Govora je o stari Ljubljani, ne pa o nacistih in komunistih Avstrije, če smo že dosledni.
0
Želja meščanov, trgovcev, uradnikov in bogatašev je bilo, da bi se s kupljenim plemiškim pismom uvrstili v razred plemičev.
Plemiči so jim dali čutiti, da novi plemiči jim niso enakovredni.
V plemiški stan povzdignjeni meščan je imel svoj grb, ki je bil potreben za pečatenje listin.
1467
Cesar Friderik III. je prepovedal meščanom uporabljati grbe brez dovoljenja.
Za dovoljenja je bilo treba cesarju plačati pristojbine.
Plemiči so jim dali čutiti, da novi plemiči jim niso enakovredni.
V plemiški stan povzdignjeni meščan je imel svoj grb, ki je bil potreben za pečatenje listin.
1467
Cesar Friderik III. je prepovedal meščanom uporabljati grbe brez dovoljenja.
Za dovoljenja je bilo treba cesarju plačati pristojbine.
0
Avtor: http://www.cvek123.com/clani/yara/ Yara
Govora je o stari Ljubljani, ne pa o nacistih in komunistih Avstrije, če smo že dosledni.Tako pravi lelj, na kar tudi gre moj replay :
spremenilo se je po prvi svetovni vojni v avstriji, da so prepovedali Habsburgom živeti v Avstriji in s tem Avstrijo pahnili v še večjo krizo, ker novi oblastniki niso imeli pojma v vladanju
da ne govorimo, da so bili komunistično usmerjeni
da ne govorimo, da so bili komunistično usmerjeni
0
Poplemeniteni meščani so slovenske priimke prevedli z nemškimi plemiškimi.
Dolničar - Thalnitscer von Thalberg
Bukovec – Buchbaum
Kačnik – Schlangenberg
Papež – Pappenberg
Naglost – Nagelheim
Počivalnik – Rastern
Rakovec – Raigersfeld
Kovačič – Schmidthofen
Oblak – Wolkensperg
Voglar – Wiesenegg
Jelovšek – Fichtenau
Prvotno so bila v navadi le slovenska osebna imena.
S pokristjanjenjem so se začela udomačevati hebrejska, grška in latinska imena svetnikov, ki so jih dajali novorojenčkom pri krstu.
Zaradi jasnosti in večje določnosti so v listinah dodajali, da je sin tega očeta ali matere, kar je bilo pri Slovenih vedno običajno.
Pri svobodnjakih in odličnejših osebah se pojavijo priimki v 11. stoletju.
Za podlago priimka je bilo krajevno ali posestno poreklo, ledinska imena, duševne ali telesne lastnosti in slabosti.
Takih vzdevkov so se otepali in so se imenovali samo z imeni.
Priimek zaradi telesne hibe ni bil primeren, da služi za stalno oznako celi rodbini za prihodnost, ker teh lastnosti pri nobenem drugem članu po navadi ni bilo.
Trajnejša so bila imena po hišnih in rokodelskih znamenjih.
Zlasti če se je obrt v hiši dedovala.
Rokodelskega pomočnika se je za trajno prijel kot priimek šaljivi vzdevek, ki so mu ga dali sovrstniki pri hudomušnih ceremonijah ob sprejemu v cehovsko bratovščino.
Dolničar - Thalnitscer von Thalberg
Bukovec – Buchbaum
Kačnik – Schlangenberg
Papež – Pappenberg
Naglost – Nagelheim
Počivalnik – Rastern
Rakovec – Raigersfeld
Kovačič – Schmidthofen
Oblak – Wolkensperg
Voglar – Wiesenegg
Jelovšek – Fichtenau
Prvotno so bila v navadi le slovenska osebna imena.
S pokristjanjenjem so se začela udomačevati hebrejska, grška in latinska imena svetnikov, ki so jih dajali novorojenčkom pri krstu.
Zaradi jasnosti in večje določnosti so v listinah dodajali, da je sin tega očeta ali matere, kar je bilo pri Slovenih vedno običajno.
Pri svobodnjakih in odličnejših osebah se pojavijo priimki v 11. stoletju.
Za podlago priimka je bilo krajevno ali posestno poreklo, ledinska imena, duševne ali telesne lastnosti in slabosti.
Takih vzdevkov so se otepali in so se imenovali samo z imeni.
Priimek zaradi telesne hibe ni bil primeren, da služi za stalno oznako celi rodbini za prihodnost, ker teh lastnosti pri nobenem drugem članu po navadi ni bilo.
Trajnejša so bila imena po hišnih in rokodelskih znamenjih.
Zlasti če se je obrt v hiši dedovala.
Rokodelskega pomočnika se je za trajno prijel kot priimek šaljivi vzdevek, ki so mu ga dali sovrstniki pri hudomušnih ceremonijah ob sprejemu v cehovsko bratovščino.
0
Komunisti so pobili več ljudi od nacistov in ja, FriLLox, v Avstriji mogoče niso imeli množičnih pobojev ampak to pa zato, ker še ni bil komunizem do konca uveljavljen, kar se pa tiče holokavsta pa takih stvari...Rusija in njen komunizem sta več sodelovala s Hitlerjem kot Španija, ki je bila nacional socialistična, pa vseeno ni sodelovala v vojni
0
Do 16. stoletja so priimke spreminjali.
V dobi reformacije je bilo po sklepu tridentinskega koncila predpisano, da so župniki pisali na svoje farane matrike, da so vedeli, kdo je katoličan in kdo luteran.
Matrike so doprinesle, da so se priimki kot rodbinska imena začeli ustaljevati.
Izza 14. stoletja so bili priimki meščanov že ustaljeni, navadnih prebivalcev predmestja pa še ne.
1297
Meščan Tomaž še ni imel priimka.
Zapisali so ga kot Tomas bi dem Tor (Tomaž zraven mestnih vrat).
1301
Zapisan Kolenc.
Nasledniki so bili leta 1350 in 1364 zapisani pod istim imenom.
1348
Dali meščanu priimek Kramar po njegovem poklicu.
1412
Zapisan Matko Hudemisel.
Leta 1428 so ga zapisali kot Mathes der Chudamisel.
Da so se izognili zamenjavi so poleg imena zapisali zraven še poklic ali izvor.
Po svojem izvoru so dobili priimek Gašper Hrvat (Krobath), Janez der Schwabe, Lovro Črnivrh…
V renesansi so radi svoja imena latinili in kasneje ponemčevali.
1438
Georgius terdo xelexo de Lubiana.
Leta 1564 pa se je preimenoval v Jorgen des Herteisen.
1489
Kupil mlin ob Gradaščici meščan Henrik Reitenesel.
Ime je v zvezi z lesenim oslom pred rotovžem, ki ga je za kazen on ali kdo od njegovih prednikov jezdil.
1579
Boštjan Vodopivec se je preimenoval v Boštjan Wassertrinker.
Tomaž Tzolnar (Čolnar) se je preimenoval v Thomas Scheffman.
1580
Umrl je Miha Malo Prav.
Vzdevek se ga je prijel po besedah, ki jih je večkrat uporabljal.
1586
Umrla je hči eines Schusters Pauli Stich genannt.
Čevljar je bil znan pod imenom Pavel in priimkom Stich (šiv) po njegovem delu.
1608
Blaže Vrabec (Blase Vrabetz) se je preimenoval v Blase Sperkh.
1716
Boštjan Medved je v zapuščinskem zapisniku zapisan kot Maeddued oder Bär
V dobi reformacije je bilo po sklepu tridentinskega koncila predpisano, da so župniki pisali na svoje farane matrike, da so vedeli, kdo je katoličan in kdo luteran.
Matrike so doprinesle, da so se priimki kot rodbinska imena začeli ustaljevati.
Izza 14. stoletja so bili priimki meščanov že ustaljeni, navadnih prebivalcev predmestja pa še ne.
1297
Meščan Tomaž še ni imel priimka.
Zapisali so ga kot Tomas bi dem Tor (Tomaž zraven mestnih vrat).
1301
Zapisan Kolenc.
Nasledniki so bili leta 1350 in 1364 zapisani pod istim imenom.
1348
Dali meščanu priimek Kramar po njegovem poklicu.
1412
Zapisan Matko Hudemisel.
Leta 1428 so ga zapisali kot Mathes der Chudamisel.
Da so se izognili zamenjavi so poleg imena zapisali zraven še poklic ali izvor.
Po svojem izvoru so dobili priimek Gašper Hrvat (Krobath), Janez der Schwabe, Lovro Črnivrh…
V renesansi so radi svoja imena latinili in kasneje ponemčevali.
1438
Georgius terdo xelexo de Lubiana.
Leta 1564 pa se je preimenoval v Jorgen des Herteisen.
1489
Kupil mlin ob Gradaščici meščan Henrik Reitenesel.
Ime je v zvezi z lesenim oslom pred rotovžem, ki ga je za kazen on ali kdo od njegovih prednikov jezdil.
1579
Boštjan Vodopivec se je preimenoval v Boštjan Wassertrinker.
Tomaž Tzolnar (Čolnar) se je preimenoval v Thomas Scheffman.
1580
Umrl je Miha Malo Prav.
Vzdevek se ga je prijel po besedah, ki jih je večkrat uporabljal.
1586
Umrla je hči eines Schusters Pauli Stich genannt.
Čevljar je bil znan pod imenom Pavel in priimkom Stich (šiv) po njegovem delu.
1608
Blaže Vrabec (Blase Vrabetz) se je preimenoval v Blase Sperkh.
1716
Boštjan Medved je v zapuščinskem zapisniku zapisan kot Maeddued oder Bär
0
Priimek notarja Kuripeč je bil povezan z delom kakega drugega družinskega člana.
Da ne bi bilo namigovanja, da notar kuri dokumente, si je spremenil priimek v Kuripešič.
1578
V protestantski matriki je bil vpisan Bertl Mrasalu (Mrzel).
Ko je leta 1582 umrl je imel priimek, ki je bil nasprotje prvega.
Zapisan je bil kot Bartlme Mrasolu oder Ogrischa (Ogrevati).
Meščan Marin Kerner je imel sinova, ki sta dobila priimek Marinec po imenu očeta, ki je imel oznako Kerner po svoji domovini Korošec ali Kärner.
V protestantski matriki je bilo polno ljudi le z imenom in opisom:
V Ljubljanici je utonil Jakob, tiskarski pomočnik.
Ubit je bil Janez, krojaški pomočnik doma iz Radovljice, ki se je na Dunaju oženil in prišel domov po rojstni in učni list.
1580
Umrla je Eva, hči mesarja Ahaca.
Umrl je Krištof, sluga Hansa Kisla.
1581
Umrla je Elizabeta, s hromo roko.
1582
Umrla je hčerka Hansa Holzerja, ta grbasta.
Umrla je Katarina, žena mladega tapetnika znana kot Nemka.
1583
Umrla je Špela, kuharica pri Juriju Kislu na Fužinah.
Umrl je sin stare Katre.
Umrl je 12 letni sin vrvarske vdove, ki je hodil v šolo k Filipu.
1584
Umrla je žena deželnega kuharja mojstra Mihe.
Umrl je krznarski pomočnik Baltasar, ain Meistersinger, der beym Stättner gearbeitet.
Pomočnik Baltasar je bil eden potujočih mojstrskih pevcev, ki so iz ljubezni do petja ali v upanju na bogato obdaritev pustili rokodelstvo.
Hodili so od mesta do mesta in se s petjem, pesmijo in »fehtanjem« (bojevanje) preživljali.
Med potovanjem so snovali pevske šole.
Ko je potekel predpisani čas vandrovstva, so se doma ali kje drugje nastanili kot častivredni rokodelci in pošteni pevski mojstri.
V nemških spisih so žene imenovali z moževim priimkom in obrazilom –in, -ica ali –ka.
Novinin (Novina)
Malapravin (Maloprav)
Pečarin (Pečar)
Kraljica (Kralj)
Čeprav v tujem besedilu, nosijo žene in dekleta lepa slovenska ljubkovalna imena.
Alenka
Anica
Anka
Uršica
Uršana
Jerica
Juza
Micika
Manca
Marina
Marinka
Magdalenka
Maruška
Špelica
Ratija
Rezika
Neža
Še v 18. stoletju se pri navadnih ljudeh priimki niso udomačili.
1800
Anton Zupanc je bil v mestu znan kot »ta rjav Tone«, ki se ga je kmalu prijel vzdevek Erjavec.
Da ne bi bilo namigovanja, da notar kuri dokumente, si je spremenil priimek v Kuripešič.
1578
V protestantski matriki je bil vpisan Bertl Mrasalu (Mrzel).
Ko je leta 1582 umrl je imel priimek, ki je bil nasprotje prvega.
Zapisan je bil kot Bartlme Mrasolu oder Ogrischa (Ogrevati).
Meščan Marin Kerner je imel sinova, ki sta dobila priimek Marinec po imenu očeta, ki je imel oznako Kerner po svoji domovini Korošec ali Kärner.
V protestantski matriki je bilo polno ljudi le z imenom in opisom:
V Ljubljanici je utonil Jakob, tiskarski pomočnik.
Ubit je bil Janez, krojaški pomočnik doma iz Radovljice, ki se je na Dunaju oženil in prišel domov po rojstni in učni list.
1580
Umrla je Eva, hči mesarja Ahaca.
Umrl je Krištof, sluga Hansa Kisla.
1581
Umrla je Elizabeta, s hromo roko.
1582
Umrla je hčerka Hansa Holzerja, ta grbasta.
Umrla je Katarina, žena mladega tapetnika znana kot Nemka.
1583
Umrla je Špela, kuharica pri Juriju Kislu na Fužinah.
Umrl je sin stare Katre.
Umrl je 12 letni sin vrvarske vdove, ki je hodil v šolo k Filipu.
1584
Umrla je žena deželnega kuharja mojstra Mihe.
Umrl je krznarski pomočnik Baltasar, ain Meistersinger, der beym Stättner gearbeitet.
Pomočnik Baltasar je bil eden potujočih mojstrskih pevcev, ki so iz ljubezni do petja ali v upanju na bogato obdaritev pustili rokodelstvo.
Hodili so od mesta do mesta in se s petjem, pesmijo in »fehtanjem« (bojevanje) preživljali.
Med potovanjem so snovali pevske šole.
Ko je potekel predpisani čas vandrovstva, so se doma ali kje drugje nastanili kot častivredni rokodelci in pošteni pevski mojstri.
V nemških spisih so žene imenovali z moževim priimkom in obrazilom –in, -ica ali –ka.
Novinin (Novina)
Malapravin (Maloprav)
Pečarin (Pečar)
Kraljica (Kralj)
Čeprav v tujem besedilu, nosijo žene in dekleta lepa slovenska ljubkovalna imena.
Alenka
Anica
Anka
Uršica
Uršana
Jerica
Juza
Micika
Manca
Marina
Marinka
Magdalenka
Maruška
Špelica
Ratija
Rezika
Neža
Še v 18. stoletju se pri navadnih ljudeh priimki niso udomačili.
1800
Anton Zupanc je bil v mestu znan kot »ta rjav Tone«, ki se ga je kmalu prijel vzdevek Erjavec.
0
Pomanjkljivo opremljena stanovanja v mračnih in tesnih ulicah so kvarila zdravje.
Če so bili obrnjeni proti soncu, so polkletne dvoriščne prostore uporabljali za stanovanja, čeprav so bila tla vlažna in so se na stenah bohotile gobe in plesen.
V takih prostorih so bolezni zahtevale žrtve.
Ker ni bilo denarja za zdravnika, so zdravljenje opravljale stare žene, ki so se spoznale na rože, maže in domača zdravila.
S tem so se ukvarjali tudi duhovniki in menihi, ki so imeli premalo znanja.
Še konec 18. stoletja profesor kirurgije Baltazar Hacquet graja ljudsko praznoverje, predsodke, zmote, vraže in ko so menihi zdravili z blagoslovljeno vodo, svetniškimi relikvijami in amuleti.
Bogati so šli iskat zdravje na italijanske univerze v Salerno, Padovo in Bologno.
Doma so zdravili s puščanjem krvi, z zelišči, mazili, relikvijami, blagoslovljeno vodo, zagovori in amuleti.
Če so bili obrnjeni proti soncu, so polkletne dvoriščne prostore uporabljali za stanovanja, čeprav so bila tla vlažna in so se na stenah bohotile gobe in plesen.
V takih prostorih so bolezni zahtevale žrtve.
Ker ni bilo denarja za zdravnika, so zdravljenje opravljale stare žene, ki so se spoznale na rože, maže in domača zdravila.
S tem so se ukvarjali tudi duhovniki in menihi, ki so imeli premalo znanja.
Še konec 18. stoletja profesor kirurgije Baltazar Hacquet graja ljudsko praznoverje, predsodke, zmote, vraže in ko so menihi zdravili z blagoslovljeno vodo, svetniškimi relikvijami in amuleti.
Bogati so šli iskat zdravje na italijanske univerze v Salerno, Padovo in Bologno.
Doma so zdravili s puščanjem krvi, z zelišči, mazili, relikvijami, blagoslovljeno vodo, zagovori in amuleti.
0
Netlakovane ulice so bile počiščene dvakrat na leto in sicer ob procesijah na Telovo in na veliki petek.
Hišnim posestnikom je bilo prepuščeno, da so počedili pred domom.
Ulice so bile dan za dnem natrpane z vozovi, tovorno in klavno živino.
Na trgih je črednik zbiral živino na pašo.
Tam je bilo polno gnoja, smeti in blata, po katerem so ob deževju do gležnjev brodili meščani.
Gospodinje so skozi okna na cesto izlivale pomije, praznile nočne posode, odmetavale smeti in umazanijo.
Še konec 18. stoletja je ženska iz najvišjega nadstropja izlila skozi okno umazano vodo.
Spodaj je šel mimo gospod, ki mu je bila pokvarjena fina volnena bela obleka in klobuk.
Zase ni zahteval zadoščenja in odškodnine, pač pa kazen za žensko, ki je bila poklicana na odgovor in vse tajila.
Dobila je le najstrožje svarilo.
Hiše so imele stranišča v majhnih lesenih kolibah v kotu dvorišča, pa magari v bližini hišnega vodnjaka.
V večjih hišah so imeli privete (stranišča) tudi v zgornjih nadstropjih, od koder so vodile lesene, prosto viseče cevi v greznice ali pa v ozke medhišne komunske uličice in od tod z nepokritim odtokom v jarkih odprtih čez cesto v Ljubljanico.
Hišnim posestnikom je bilo prepuščeno, da so počedili pred domom.
Ulice so bile dan za dnem natrpane z vozovi, tovorno in klavno živino.
Na trgih je črednik zbiral živino na pašo.
Tam je bilo polno gnoja, smeti in blata, po katerem so ob deževju do gležnjev brodili meščani.
Gospodinje so skozi okna na cesto izlivale pomije, praznile nočne posode, odmetavale smeti in umazanijo.
Še konec 18. stoletja je ženska iz najvišjega nadstropja izlila skozi okno umazano vodo.
Spodaj je šel mimo gospod, ki mu je bila pokvarjena fina volnena bela obleka in klobuk.
Zase ni zahteval zadoščenja in odškodnine, pač pa kazen za žensko, ki je bila poklicana na odgovor in vse tajila.
Dobila je le najstrožje svarilo.
Hiše so imele stranišča v majhnih lesenih kolibah v kotu dvorišča, pa magari v bližini hišnega vodnjaka.
V večjih hišah so imeli privete (stranišča) tudi v zgornjih nadstropjih, od koder so vodile lesene, prosto viseče cevi v greznice ali pa v ozke medhišne komunske uličice in od tod z nepokritim odtokom v jarkih odprtih čez cesto v Ljubljanico.
0
1552
Ko je bila kuga pred vrati, so se meščani spomnili, da je treba bolj paziti na snago.
Mesarju so ukazali zmetati v vodo meso nezdravega vola.
1599
Ob kugi so priporočali, da mrhovino zmečejo v Ljubljanico.
1625
Infekcijski red ni dovoljeval imeti svinj po stanovanjih.
Stranke bi morale dvakrat na teden odpeljati vso nesnago in smeti iz mesta, vse jame in mlakuže po trgih in ulicah pa zasuti.
1680
Ob epidemiji so ukazali odpraviti iz mesta vso živino, zlasti svinje, ker jih bo sicer pobil birič.
Prepovedali so metati smeti in nesnago skozi okno na ulico.
V Berlinu so zagrozili, da bodo vsakomur zmetali gnoj nazaj v hišo, kdor ga bo iz dvorišča in hlevov izkidal na cesto.
1710
Zdravnik Marko Grbec trdi, da zraka ne kvari kaka močvara, da so vode in studenci čisti in da k zdravju pripomorejo vrtovi, drevje in travniki z dišečimi cvetlicami.
Kasneje so v Ljubljani dajali čiščenje cest v zakup za 20 do 30 goldinarjev.
Zakupniku so ostale smeti in gnoj.
Kmalu družbe niso več uspevale, ker smeti niti zastonj niso marali, češ da je preveč cestnega peska zraven.
Kresijski urad je zato z magistratom odredil, da so čistili ulice dvakrat na teden kaznjenci.
Ti so pometli, grabili smeti, blato in gnoj na kupe, ki so jih odvažali vozniki drv, katerih vsak je moral na leto opraviti 20 voženj.
Te so jim všteli v 50 letnih voženj, ki so jih kot tlako bili dolžni opraviti za mesto.
1784
Da bi zavarovali ceste in snago na njih, so ukazali, da morajo lastniki svoje prašiče zapreti v hlev in dvorišča, da se ne potikajo po ulicah, ker bodo sicer biriči polovili ščetinarje in jih vrnili le proti plačilu globe.
1813
Francoski intendant je želel odstraniti kramarske lope na Špitalskem mostu.
Ljubljanski mer Codelli je zoper to dejal, da bi s tem odprl grd pogled na umazano, skoro stoječo Ljubljanico ter na zadnje dele hiše s straniščnimi izpeljavami in kanali.
Po teh fekalijah je bil Ljubljanica zlasti ob suši precej onesnažena.
Ko je bila kuga pred vrati, so se meščani spomnili, da je treba bolj paziti na snago.
Mesarju so ukazali zmetati v vodo meso nezdravega vola.
1599
Ob kugi so priporočali, da mrhovino zmečejo v Ljubljanico.
1625
Infekcijski red ni dovoljeval imeti svinj po stanovanjih.
Stranke bi morale dvakrat na teden odpeljati vso nesnago in smeti iz mesta, vse jame in mlakuže po trgih in ulicah pa zasuti.
1680
Ob epidemiji so ukazali odpraviti iz mesta vso živino, zlasti svinje, ker jih bo sicer pobil birič.
Prepovedali so metati smeti in nesnago skozi okno na ulico.
V Berlinu so zagrozili, da bodo vsakomur zmetali gnoj nazaj v hišo, kdor ga bo iz dvorišča in hlevov izkidal na cesto.
1710
Zdravnik Marko Grbec trdi, da zraka ne kvari kaka močvara, da so vode in studenci čisti in da k zdravju pripomorejo vrtovi, drevje in travniki z dišečimi cvetlicami.
Kasneje so v Ljubljani dajali čiščenje cest v zakup za 20 do 30 goldinarjev.
Zakupniku so ostale smeti in gnoj.
Kmalu družbe niso več uspevale, ker smeti niti zastonj niso marali, češ da je preveč cestnega peska zraven.
Kresijski urad je zato z magistratom odredil, da so čistili ulice dvakrat na teden kaznjenci.
Ti so pometli, grabili smeti, blato in gnoj na kupe, ki so jih odvažali vozniki drv, katerih vsak je moral na leto opraviti 20 voženj.
Te so jim všteli v 50 letnih voženj, ki so jih kot tlako bili dolžni opraviti za mesto.
1784
Da bi zavarovali ceste in snago na njih, so ukazali, da morajo lastniki svoje prašiče zapreti v hlev in dvorišča, da se ne potikajo po ulicah, ker bodo sicer biriči polovili ščetinarje in jih vrnili le proti plačilu globe.
1813
Francoski intendant je želel odstraniti kramarske lope na Špitalskem mostu.
Ljubljanski mer Codelli je zoper to dejal, da bi s tem odprl grd pogled na umazano, skoro stoječo Ljubljanico ter na zadnje dele hiše s straniščnimi izpeljavami in kanali.
Po teh fekalijah je bil Ljubljanica zlasti ob suši precej onesnažena.
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
23.11.2017 ob 8:07