Poleti so vstajali ob 4.00, pozimi ob 5.00
Trgovine in obrtne zbornice so odpirali poleti ob 6.00, pozimi ob 7.00.
Ob istem času se je začel šolski pouk in občinske seje.
Kosilo je bilo ob 10.00
Večerja je bila ob 18.00
Ob 21.00 je bil solidni meščan že v postelji.
Od aprila do septembra so mestna vrata zapirali ob 21.00, pozimi pa ob 20.00
Pred zapiranjem vrat so v opozorilo zamudnikom zvonili na Gradu v stolpu piskačev.
Brez dovoljenja župana ni smel stražar ponoči nikogar spustiti v mesto.
Mesto se je pogreznilo v globoko temo in grozljivo tišino, ki jo je prekinjal le s helebardo oborožen nočni stražnik pri izklicevanju ur.
Meščani so spoštovali dediščino prednikov, zato se podoba mesta v tesnem obzidju ni spreminjala.
Nove hiše so zrasle le če je prejšnjo hišo popolnoma uničil požar.
Ker so meščani ponoči čepeli doma, so bile ulice brez luči.
Ker ulice niso bile tlakovane, so se ob dežju spremenile v jame blata in gnoja, kjer so se valjali prašiči in rili za odpadki, ki so jih meščani s smetmi zmetali na ulice in ceste.
Tudi bogati meščani so živeli v svojih domovih skromno.
Žene in hčere so same predle in šivale sebi in svojcem obleko ter skrbele za kuho.
V zgodnjem srednjem veku so bila okna brez šip.
Najprej so se pojavile šipe na cerkvah, v 15. stoletju pa še na hišah.
Leta 1485 je v Zgornjem Dravogradu duhovnik s svojim umazanim perilom zamašil okna spalnice, da bi obvaroval pred burjo laškega škofa, ki je prišel na obisk.
Leta 1507 so v cerkvi svetega Krištofa zavarovali stekla z žično mrežo.
Takrat je v Ljubljani živel steklar Lenart.
Leta 1572 je bil izdan privileg za ustanovitev steklarne v Ljubljani.
Stari meščani so vsako novost razkričali za propad nravnosti kot so bile vilice in posteljni vložki namesto slamnjač, ko so lojeve in voščene sveče izpodrivale lesne smolne bakle, ko so v čumnate v 16. stoletju postavljali kamine, ko so namesto lesenih skled začeli uporabljati cinaste posode.
Še v začetku novega veka je bila stanovanjska oprema tudi pri bogatih revna.
Meščani so se raje kazali v lepi dragi obleki.
To je sprožilo vrsto odredb glede oblek.
Vsak plemič, meščan, obrtnik, pomočnik, vajenc, duhovnik, redovnik, dijak in vojak je imel določeno posebno obleko, da je vsak vedel s kom ima opraviti.
Ob pogrebu niso nosili le žalnih oblek.
Člani ljubljanske posmrtne bratovščine so si ob pogrebih in pri zadušnicah nadeli kute.
Od stanov ločeni Judje so imeli za bivanje določeno Židovsko četrt vse do izgona leta 1515.
Nosili so ošiljen klobuk.
Kristjani niso smeli jesti z Judi jedi, ki so jih Judi pripravili.
Jude niso smeli vabiti na ženitovanje ali družinsko gostijo in niso se smeli kopati z Judom.
Od 12.00 velikega četrtka do velikonočne nedelje so morali imeti Judje vrata in okna zaprta in se niso smeli prikazati na cesti.
Judje niso smeli imeti krščanskih poslov, ki bi jedli njihov kruh in njihove jedi.
Sicer so bili izobčeni.
Kadar je Jud prisegal, je stal na svinjski koži, desno roko pa je do zapestja držal v knjigi z Mojzesovimi postavami.
Kako so nocni strazniki vedeli, koliko je ura? Soncna ura je ponoci neuporabna, rocnih ur se ni bilo, ce so imeli ure na cerkvenih zvonikih, je vprasljivo, pa kazalci se sredi noci tudi ne bi videli. Tole me res zanima. S naokrog hodili s pesceno uro?
Pa se nekaj. Ce so bili pokonci ze ob 4h, kdaj so imeli zajtrk? Ali so se drzali pregovora najprej delo, potem pa jelo in na tesce delali do kosila ob 10h? In ali so imeli kaksen obrok med tem zgodnjim kosilom in vecerjo ali so jedli le 2x na dan? Koliko kalorij na dan je bil takrat standard?
Cerkvenih ur marsikje ni bilo do 17. stoletja. Ljubljana je bila backwater mesto, zato tezko, da so imele cerkve ure v kaksnem 14. stoletju, ker takrat so se sele ukvarjali z izumi prvih mehanicnih ur, v priblizno istem casu kot helebarde in so jih izumljali nekako do 17. stoletja, glede na tip ure In je bilo verjetno ceneje kupiti par helebard kot cerkveno uro, vsi pa po Leljevem pisanju vemo, da so cesarjem in mestnim mozem kovanci za splosno dobro sli zelo tezko iz mosenj.
Kak so vedl, kok je ura??
Glih sekiral so se takrat za minute.
Ojoj pa šteli so kalorije. V zelju?
Mozgane zalaufaj. A tebe res nobena stvar ne zanima?
Ce so klicali sredi noci uro, so morali nakako vedeti, koliko je ura. Minute so tu postranske.
Nisem sprasevala, koliko kalorij so nasteli v zelju, ampak koliko kalorij so pojedli dnevno. Jasno da niso steli kalorij, saj se principa kalorij poznali niso, so pa imeli neke standardne kolicine hrane, ki so jo zauzili in ki jih danes lahko ovrednotimo v kalorijah.
Kako so nocni strazniki vedeli, koliko je ura? Soncna ura je ponoci neuporabna, rocnih ur se ni bilo, ce so imeli ure na cerkvenih zvonikih, je vprasljivo, pa kazalci se sredi noci tudi ne bi videli. Tole me res zanima. S naokrog hodili s pesceno uro?
Pa se nekaj. Ce so bili pokonci ze ob 4h, kdaj so imeli zajtrk? Ali so se drzali pregovora najprej delo, potem pa jelo in na tesce delali do kosila ob 10h? In ali so imeli kaksen obrok med tem zgodnjim kosilom in vecerjo ali so jedli le 2x na dan? Koliko kalorij na dan je bil takrat standard?
prvotno so jedli le 2x na dan, torej zajtrka ni bilo
glede ure pa so se po mojem zgledovali po ptičih ali po petelinu, ko je vstal in zakikirikal
v knjigi je ura po mojem le za občutek kdaj naj bi vstajali in šli spat pred uvedbo ure
zelo verjetno pa je da je ta protokol v knjigi opisan splošno za več stoletij skupaj, tudi ko so že vedeli koliko je ura ponoči
Hvala, Lelj. Torej je bila bolj budnica kot redno klicanje vsake ure. To pa razumem.
Mogoce ves, kdaj so presli, in zakaj, od dveh obrokov na dan na 3 ali 5, kot se jih zdaj priporoca? Se je skozi stoletja njihov delavnik toliko spremenil, da ali visek hrane ali kaj drugega?
kot informacija se da helebardo zdaj kupiti za 150 evrov
Pravo, originalno helebardo ali ponaredek? Si mislis, da jo primes in energija strazarjev izpred 600 let prestopi v tvoje prste in se ti zavrti cel film o zivljenju prejsnjega lastnika helebarde? Tako kot ene vrste potovanje skozi cas. Si bral kdaj Timeline od Crichtona? Ko so studentje in profesorji arheologije potovali v pozni srednji vek s pomocjo najnovejsega casovnega stroja, ki jih je razgradil na molekule in spet sestavil v drugem casu? In so padli na sredino med proangleskimi in profrancoskimi silami v osrcju Francije. Tudi film je bil posnet, ampak knjiga je boljsa. En od studentov je ostal tam, ker je tako hotel. Tebe si predstavljam kot njega. Samo ti bi sel v kasnejsi cas. K njej.
na več obrokov so sčasoma prešli zaradi modernizacije mesta in vojn ter dognanj zdravnikov glede bolezni
z modernizacijo mesta so se spremenila tudi dela
izginjali so poklici in nastajali novi
veliko k tem spremembam pa so prispevali tudi različni obrtniki, ki so se priseljevali iz različnih dežel
s tem so se tudi spreminjale navade in običaji
recimo pojedine na porokah, fantovščine in podobna veseljačenja ki so nam danes običajna so prinesli obrtniki iz nemških koncev
sloveni nismo recimo nikoli plesali v paru ampak v skupini v krogu kot kolo ali kot kača
teh skupinskih plesov prišleki iz nemških in italijanskih koncev sploh niso znali plesati
tudi narodna noša kot jo poznamo sedaj verjetno izvira prvotno iz nizozemskih koncev
kot informacija se da helebardo zdaj kupiti za 150 evrov
Pravo, originalno helebardo ali ponaredek? Si mislis, da jo primes in energija strazarjev izpred 600 let prestopi v tvoje prste in se ti zavrti cel film o zivljenju prejsnjega lastnika helebarde? Tako kot ene vrste potovanje skozi cas. Si bral kdaj Timeline od Crichtona? Ko so studentje in profesorji arheologije potovali v pozni srednji vek s pomocjo najnovejsega casovnega stroja, ki jih je razgradil na molekule in spet sestavil v drugem casu? In so padli na sredino med proangleskimi in profrancoskimi silami v osrcju Francije. Tudi film je bil posnet, ampak knjiga je boljsa. En od studentov je ostal tam, ker je tako hotel. Tebe si predstavljam kot njega. Samo ti bi sel v kasnejsi cas. K njej.
ne, obstajajo podjetja ki izdelujejo meče, helebarde in podobne stvari za filmsko energijo in tiste, ki obujajo srednjeveške časi ter prirejajo razne viteške turnirje
Zanimivo, take stvari je zame zelo zanimivo brati.
Me preseneca, da je narodna nosa prisla iz Nizozemske, ker me njihova moska nosa spominja na dimnikarje. Naso zensko sem pa vedno videla kot sorodno slovaski, ukrajinski, a z manj, oziroma drugacnim okrasjem. Tudi ce gres naprej v Azijo, se pojavljajo nose, ki imajo skupne barve in neke skupne zametke. .
Za kolo razumem, saj v antiki tudi niso nikjer plesali v parih.
To o trnovcanih in krakovcanih se bere kot pripadnost nogometnim mostvom ali solam.
Kako so idrijske cipke sploh nastale? JIh je kdo prinesel tja ali so sami zaceli. Vem, da so tudi nizozemci sloveli po cipkah. Je tu kaksna povezava? Ker kolikor vem, so se v Idrijo in Ziri in tjja okoli pred stoletji priselili tudi Italijani, ki pa ne vem, kaksno cipkarsko tradicijo imajo.
To o trnovcanih in krakovcanih se bere kot pripadnost nogometnim mostvom ali solam.
Kako so idrijske cipke sploh nastale? JIh je kdo prinesel tja ali so sami zaceli. Vem, da so tudi nizozemci sloveli po cipkah. Je tu kaksna povezava? Ker kolikor vem, so se v Idrijo in Ziri in tjja okoli pred stoletji priselili tudi Italijani, ki pa ne vem, kaksno cipkarsko tradicijo imajo.
Porajkl, a Kanadska narodna noša obstoja ali je to bolj indijanska po plemenih?
zelo verjetno je, da so čipke prišle iz nizozemske glede na to, da je bilo na slovenskem tudi veliko nizozemskih obrtnikov
nekaj časa je bila tudi v Ljubljani šola idrijskih čipk
vendar, ker naj bi učiteljica bila nasilna do učenk je bilo učenk vsak dan manj
šolo je pa kakšno leto financiral Dunaj
domnevali so da je učiteljica samo pokasirala denar in bila zanalašč nasilna, da bi imela čim manj dela
in tako je šola kmalu nehala delovati, ker Dunaj ni hotel več financirati učiteljice
To o trnovcanih in krakovcanih se bere kot pripadnost nogometnim mostvom ali solam.
Kako so idrijske cipke sploh nastale? JIh je kdo prinesel tja ali so sami zaceli. Vem, da so tudi nizozemci sloveli po cipkah. Je tu kaksna povezava? Ker kolikor vem, so se v Idrijo in Ziri in tjja okoli pred stoletji priselili tudi Italijani, ki pa ne vem, kaksno cipkarsko tradicijo imajo.
Porajkl, a Kanadska narodna noša obstoja ali je to bolj indijanska po plemenih?
Ni narodne nose na splosno. Quebec jo ima. Moski so znani po stunfastih rdecih kapah. Sicer pa ima vsako indijansko pleme svojo noso. Ampak na Oktoberfest pridejo v lederhosnih in klobukih in dirndlih, tisti, ki jih imajo. Pa mountiji so zelo slavni z uniformo (Royal Canadian Mounted Police), katerih lutke turisti radi kupujejo. In seveda parke in mukluks od Eskimov.
Drugace imamo v nekaterih provincah poleti Heritage Day, dan nasih prednikov, zgodovine, od kje izhajamo in na ta dan imajo ponekod vsi narodi svoje stojnice s hrano in sove, kjer plesejo, igrajo glasbo in so vsi v narodnih nosah od tam, od kjer prihajajo njihovi predniki. Je res lepo za pogledat vso to pisano mnozico kostumov z vsega sveta.
Ti ti prefrigana uciteljica. Potem jo je pa bumerang zadel.
Lelj, zakaj so se nizozemski obrtniki naseljevali v Sloveniji? In priblizno kdaj? So ostali in se poslovenili ali so se vracali domov?
nizozemce naj bi povabila Marija Terezija, ker so imeli izkušnje pri urejanju vodnih strug in reguliranju vode
zelo verjetno pa je, da so prišli že prej v Ljubljano
živeli naj bi na Bregu
verjetno pa so prišli tudi kot razni obrtniki, ker je bila Ljubljana v širjenju in je potrebovala obrtnike in rokodelce
To uniformo poznam, men je res lepa, zanimivo kok so se traperji in naseljenci bali oziroma bolj kot bali spoštoval te kanadske policiste rengerje, skoraj nikoli ni bilo treba uporabit sile, že ob pogledu na uniformiranega so se pomiril.
meni se zdi, da bi bila prvotna naša narodna noša nekaj podobnega kot je v tem video prispevku
Tudi meni. Lustna pesem.
Tako so bili obleceni v Alpah pred 6000 leti. Menda so bili cevlji zelo udobni za nosit in je ena ceska firma zacela delati kopije, ne vem pa, ce jih se prodajajo.
24.10.2017 ob 15:10