☕ STARA LJUBLJANA - 5

Aha.

*

Zlasti ob tržnih dneh se je razen kupcev in prodajalcev nadrenjalo med mestnimi zidovi polno glumačev, vedežev, romarjev, pohabljencev in beračev, ki so bili že pri belem dnevu nasilni.
V temi se je le to sprevrglo v divje rjovenje, prepir, tepež, rop ali uboj.
Po beznicah so popivali, igrali in se prepirali.
Na cestah so se tolkli in preganjali, ker ni bilo varnostne straže.

Zvon z gradu je naznanjal zvečer, da se je treba posloviti od gostilne in da se morajo zapreti mestna in hišna vrata.
Kogar so po tem zalotili na ulici brez luči in oboroženega, ta je moral plačati kazen.

Ko je postalo nadzorstvo po ulicah trdneje, so se smeli meščani vračati domov tudi v kasnejših urah.

V poznem srednjem veku je postal nočni čuvaj tudi varnostni stražar s helebardo in svetilko.

V zadnjih stoletjih je bilo pod Trančo vsako noč 14 stražnikov s stražmojstrom, ki so patruljirali po mestu in izklicevali ure poleti od devete do druge ure.
Razen na ogenj in tatvine so pazili tudi, da ni bilo nemirov in pretepov.

Posebno predrzni so bili služabniki plemstva in duhovščine, ki so se opirali na predpravice svojih gospodarjev.
Ker so jim ti iz nasprotovanja do meščanov preradi spregledali nasilna dejanja in pretepe, je cesar Friderik III. na pritožbo meščanov dovolil, da sme mestni sodnik prestopnike kaznovati, če jih zasači v mestu.
V hiše duhovnikov ali v gradove pa ni smel ponje.

*

Iz glave ne 🙂, če pa hočete se bom kasneje poglobila.
Na hitrco ( upam, da je pravilno 😕, in, če ni naj me prosim tisti, ki ve, popravi) povem lahko, le to, da je to ena pisava. Tipografska pisava fraktura germanica, ki so jo Nemci uporabljali do časa nacionalsocializma, medtem, ko se je takrat drugod po Evropi večinoma uporabljala latinica (ze dobri Trubar je pisal v latinici ( v t.i. bohoričici, ki se je bohotila 🙂 na Slovenskem), razen Katekizma in Abecednika - tadva sta natiskana v gotici.

Habsburška monarhija je verjetno patent dala natisnit nekam, ker so tiskarji uporabljali to tipografsko pisavo.
http://www.typolexikon.de/fraktur-schrift/fraktur-schriftprobe/ Fractura germanica.

*

Ja, ena izmed različic 🙂

Originalna gotica (4 stoletje)
https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/f/ff/Gothic_alphabet.png

Gotice:
https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/f/fc/Gebrochene_Schriften.png

Ne vem, če je to ena pisava, če je npr. črka e popolnoma drugačna.

Ne vem, kako naj ti na kratko in razumljivo razlozim 😕
Takrat se je dobrih tisto let uporabljal tiskalni stroj. V vseh teh letih so izumili veliko stilov pisave ( zgoraj imaš 4 različne gotice, ogromno imaš različic latinice, pa drugih pisav....), v tistem času je tiskar uporabljal tipografsko različico gotice, ki je vsebovala tudi prvine latinice, saj izhaja iz latinice.
Pravne listine so tiskali z fractum germanico, leposlovje so v različnih drzavah tiskali v enem izmed stilov pisav (pisatelj si je lahko sam izbral, recimo Prešeren je podprl gajico, Goethe offizino....)
Pa saj si tudi ti lahko na računalniku izbereš s kakšnem stilom pisave boš pisala tvoje tekste.
Prilagam, še par linkov, da si boš lazje predstavljala ☕
https://en.wikipedia.org/wiki/Typography tipografija
https://en.wikipedia.org/wiki/Blackletter gotica
http://www.typolexikon.de/ tipografski leksikon

https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/7/7b/Cosi_fan_tutte_-_first_performance.jpg

Saj bom še zardela...Še vedno ne razumem.:(
Pri Lelju in pri tvojem primeru (na sliki) je oboje gotica, samo druga različica? Zato npr. v istem sestavku dva različna e-ja?
Pa še...jasno bi mi bilo, da (vsaj na videz) drugo pisavo uporabijo pri kakšnem nas!ovu (kot na tvoji sliki in prve besede pri Lelju, ki sem jih omenila), zakaj je tisti pont a... (na Leljevi sliki proti koncu patenta) tudi z drugačno (vsaj na videz) pisavo napisan? Za poudarek?

Ni prišlo do tiskarske napake 🙂
Šele zdaj vidim kaj je WiCkEd WiTcH zmotilo, privat Exercitii Religionis in Pont a....( ki, je mimogrede Pont-à-Mousson) niso nemške besede in so napisane v takratni navadni latinici.
Tako kot vse tuje/ nenemške besede.
Videno tudi na letaku zgoraj 🙂

No, upam, da je zdaj razjasnjeno 🙂

Zdaj pa je, hvala.:)
Sem naporna?:D

Sploh ne, fino je z vami debatirat, saj, če bi prej bolj pozorno brala, bi bila zadeva hitreje razjasnjena.
Še dobro, da se danes nisem silila v ugankarski kotiček 🙂

Pa drugič.:)

Sodnijskemu nadzorstvu so bila podvržena živila, mere in uteži.
Kogar so zalotili, da je goljufal, so mu uteži in mere uničili, pijačo izlili v Ljubljanico, živila pa razdelili med uboge in sirote.
Sledila je še kazen.

1599
Se je zbrala pred jezuitskim kolegijem truma ljudi, ki je do polnoči prepevala za katoličane zbadajoče pesmi.
Dva nočna čuvaja, ki sta hotela množico razpršiti, sta morala bežati pred trumo ljudi.

1625
Nastal je težak in nevaren spor med dijaki in mehaniki, ki so ga kljub navodni krivdi mehanikov kmalu poravnali.

1641
Večji dijaški nemiri so se polegli, ko so kolovodje izročili roki pravice.
Mestni očetje so se pritožili, da jezuitski dijaki povzročajo nerede, da nadlegujejo mestne stražarje, da dijaki ne izkazujejo občinskim svetnikom dolžne časti, da jezuiti ne zadostijo za v ječah zaprte krivce in da njihovi pridigarji preveč jasno namigujejo na nekatere osebe.
Glede osporavanega zasliševanje dijakov pred mestnim sodiščem so se jezuiti sklicevali na vicedomov dekret.

1682
Poleti so meščani hoteli napasti dijaško semenišče.

Če je vojak srečal meščana s pipo v ustih, mu jo je izbil, sam pa je moško kadil, ker si ni nihče predrznil ga opozoriti, da je to v mestu prepovedano.

1784
Vojaška straža je aretirala po gostilnih ljudi, ki so zvečer mirno sedeli pri naročeni jedi in pijači.
Celo uradnike so vlekli na stražnico.
Magistrat je prosil vojaško poveljstvo, naj obhodne straže aretirajo le ponočne razgrajače in pretepače ter jih naslednjega dne izroče mestnim oblastem.

1796
Divji tuji vojaki so bili nastanjeni v Ljubljani v pričakovanju francoskega napada preko Italije na Avstrijo.
Vojak je razbil v hiši peč.
Drugo peč so tako onečedili, da so jo morali očistiti od vrha do tal.

Ko je vojakova žena pri kuhanju kave preveč kurila, jo je gospodinja okarala, da utegne nastati požar.
Marketenderica je začela gospodinjo klestiti z gorečim polenom po glavi in ji obljubila, da bo njen mož vojak že še obračunal ž njo.

Zakaj so pa meščani želeli napasti semenišče? Je bilo v celotnem mestu prepovedano kaditi?
Kaj pa pomeni osporavno?

http://bos.zrc-sazu.si/cgi/neva.exe?name=ssbsj&tch=14&expression=zs%3D47529 Osporavati

Meni je bolj všeč beseda „marketenderica“ 🙂
Znate posloveniti?

ker so imeli jezuitov in njihovega sranja polhn kufer
zaradi požarov je bilo prepovedano kaditi

Branjevka, predpostavljam.

Vojne deklice za čisto vse 🙂 spremljevalno-oskrbovalno osebje vojske, lahko so bile kuharice, trgovke, prostituke, zabavljačice. Skratka vse v eni.

Verjetno odvisno od konteksta, v tem primeru se ćlovek vpraša, kaj zaboga branjevka pretepa gospodinjo z gorjačo 😉

Ja, potem pa jih poimenujmo z vseobsegajočim izrazom vojaške storitvenice.

:) Sem našla tudi izraz vojaška branjevka, ki pa spet ne pokriva vseh odlik in uslug, ki naj bi jih nudila marketenderica 😉

Gorečim polenom, ne gorjačo. Je bilo pripravno pri roki. 😛

Uuu, pa res. se vidi, da še nisem dostojne doze kofeina prejela danes 😉

221 let je od tega prepira
pa vidim da še traja 🙂

In kdo se tukaj prepira? Je vsaka debata in replika že prepir? 🙂

Mavro bi bil lahko zadovoljen, da temeljito beremo njegove poste. 😛 😆

In še več - da se odzovemo na njih.

sem vzel računalnik v roke, da sem izračunal koliko let traja prepir 🙂

to jemljem kot čudež 🙂

Prepiri in pretepi med vinjenimi civilisti so postali tako pogosti, da je magistrat oznanil, da bodo za naprej vsi kolovodje rabuk brez ozira na družbeni položaj pred rotovžem javno kaznovani s palico.

1786
Ponočni rogovileži so dobili 5 do 10 batin s palico, gostilničar pa je dobil denarno globo.

Ob drugi priložnosti sta prejela dva nočna pretepača po 6 palic, tesar pa, ki je ponoči nadlegoval celo okolico ter pretepal neko žensko, je dobil 6 palic in obljubo, da ga prihodnjič oddajo v prisilno delavnico.
Isto so obsodili kot tesarja tudi izzivače, ki so klicali »fantie na Corascho« (fantje na korajžo).

*

v kerga?

Varnostni organi so imeli tudi nadzorstvo nad snago v mestu.

1790
Policijski red za Ljubljano ostro graja izlivanje pomij, krvi, rakovih oklepov in smeti na ulice.
Mesarjem prepoveduje klati teleta in ovce pred stojnicami na cesti, polivati po tleh kri in drugo nesnago.
Hišni lastniki naj svojim strankam odkažejo prostor in posodo, kamor bodo spravljali smeti in odpadke.
Magistrat mora poskrbeti, da bodo jarki, kanali in požiralniki po ulicah očiščeni zaradi odtoka deževnice in studenčnice, tudi tlakovanje mora biti v redu, da ne bo jam in luž.
Hišni posestniki naj pozimi sneg in led izpred svojih hiš pospravijo in odpeljejo, med letom pa naj vsak na določen dan očisti in pomete cesto pred svojo hišo.
Stranišča in greznice je treba prazniti le pozimi.