☕ STARA LJUBLJANA - 2

Saj je se danes tako. Mountiji so se vedno zelo cenjeni.

Vendar je ven zacelo pronicati zadnja leta, koliko mobinga je v njihovih vrstah.

Za Potočko ne vem v Afriški puščavi je pa dovolj prostora, srečno pot pa lepo se imej 😉

Potocka zijalka je samo skok z avtobusom, do Afrike puscave so pa navoljo poceni avionske karte. Odloci se ze vendar.

Ja Mountiji nisem se mogel spomnit kako so jih imenoval.

Še to vidm pa se v jamo zvrnem 😆

Ko grem laufat pogledam v avto ali doma na uro (odvisno ali tečem doma ali kje drugje), vmes pa se ravnam po bitju cerkvenih zvonov, nimam nič štoparice, haaaah.

Ne, sam brž vem, da je minilo 15 minut, pol ure, in da sem glede na čas premalo pretekla oz, da se preveč obiram.

Za manjvredne in nečastne poklice so veljali:

Krvniki
Godci
Glumači
Rokodelci, ki so vozili zločince na morišče
Strojarji, ker so delali z mrhovino
Tkalci, ker so se bavili z žensko obrtjo

Meščani niso zamudili prilike za veseljačenje ob godovih, porokah botrinah, proščenjih, semnjih, izvolitvi sodnika, izvolitvi župana, ob ogledu meja, ob mojstrskih izpitih, po sejah občinskega sveta in ob pojedinah na sedminah.

2. julija 1615 se je nadvojvoda Ferdinand v pismu zgražal, da se volitve mestnega sodnika v Ljubljani vrše popoldne, ko je večina mestnega sveta v pijanosti.
Zato je kranjskemu vicedomu naročil, da se morajo za naprej vršiti volitve zjutraj ob 4.00 ali ob 5.00.
Mestni svetovalci naj gredo poprej še k maši, da bodo volili v treznem stanju in ne bodo prisegali pijani, kakor je pred 3 tedni o tem poročal škofu Miha Taller.

Krvniki so tisti, ki so izvajali smrtno kazen?

Se mi zdi, da si enkrat pisal o tem, da je bilo biti rabelj častivredna služba in da se je delovala iz roda v rod... Sem kaj pomešala?

Kje so pa popivali?
Doma za štirimi stenami?
Pri sosedu, kmetu, v krčmi?
Do kdaj so bile krčme odprte?
Je bil krčmar časten poklic, čeprav je stregel „ nečastne“ ljudi?
So pocestnice ze imeli?

Seveda. Saj je ja najstarejši poklic.:P

Mene pa zanima, če je bila prostitucija kazniva.

mal si pomešala

rabelj je bila sramotna služba, ki je zaznamovala celo družino
tako, da otroci niso imeli ponavadi druge izbire kot da tudi postanejo krvniki
zato je šlo iz roda v rod

ker pa večkrat niso mogli dobiti kandidata za krvnika, so kar kakšnemu zločincu oprostili kazen v zameno da postane krvnik
to se je zgodilo tudi v primeru "povodni mož", ko je hrvat skočil z urško v vodo in sta zbežala na hrvaško

Aha, hvala.:)

popivali so v krčmah ali pa so šli na kmete
seveda pa tudi doma

pocestnice so morale biti zunaj obzidja
na Vegovi naj bi imele svoja prebivališča
stranke pa so pridobivale na raznih sejmih in drugih družabnih prostorih

v določenih obdobjih ni bila kazniva kot je obdobje renesanse
po renesansi so pa vedeli katera se je s tem ukvarjala in so prihajali k njej na obisk pod raznimi izgovori kot so, da grejo k frizerki ali kaj podobnega

Kakšno mnenje pa je krozilo o krčmarjih?

da so pogoltni

ko je prišel prvi slaščičar v Ljubljano so bili odločno proti, da bi dobil privileg slaščičarne
hkrati pa so imeli izgovore zakaj oni nočejo imeti slaščic
za rogljiček so imeli izgovor, da preveč spominja na Turke

Leta 1607 se je mestni svet moral zagovarjati na očitke,
da se prodaja meso na postne dni,
da se sejmi vrše ob praznikih pred mašo,
da se ne izkazuje dolžno spoštovanje duhovščini s sveto popotnico,
da ljudje govorijo v cerkvi kar po klopeh.

Ob izvolitvi in ob glavnih mestnih pravdah je mestni sodnik vabil na slavnostno pojedino, kar ga je denarno prizadelo.

Leta 1660 so zato sklenili, da bo namesto dveh samo 1 pojedina in da bo s tem tudi manj zgražanja pri duhovščini in ljudeh.

Valvasor je menil, da bi več meščanov dočakalo starost, če bi manj častili Bakhovo kapljico.
Saj je kljub jesenski in zimski megli podnebje zdravo.

Leta 1710 je Marko Grbec v knjigi Zagovor ljubljanskega zraka pripisoval večino bolezni nezmernosti, zlasti vinom prosekarju, muškatelcu, malvaziji in čezmernemu uživanju ostrig ter sip.
Tej nezmernosti so bili vdani zlasti priseljeni Nemci.
Zaradi bližine toplega morja so bile ostrige in sipe v Ljubljani dokaj poceni.

Leta 1725 je mestni svet sklenil, da se bodo pristojbine hranile na rotovžu.
Če bo sodnik pristal na pojedino, mu jih izroče, drugače pa ostanejo na rotovžu.
V tem primeru plačajo novi meščani samo po 3 goldinarje sprejemnine.

Leta 1744 se je v povračilo za duhovniško svarjenje in vmešavanje mestni svet obregnil ob vinotoč v škofiji in vicedomskem uradu.
Zagrozil je, da bodo tistim, ki pridejo tja po vino, odvzeli pijačo s posodo vred.
Povrhu pa se bodo pritožili še na sam dvor.

Fino čtivo imaš, Lelj 🙂
Čimbolj podrobno nam povzemi, prosim 🙂

je kar podrobno

od cele knjige samo par strani ni v zapiskih 🙂

zdaj bom pa kmalu šel na servis po aparat
40 evrov naj bi plačal

Srečno pot 🙂

pa k zdravnici grem tud

mogoče me bo nadrla 🙂

Pa še frizerka pride danes, ne? Dobro vse opravi!
Zdravnica pa ne bo nič kregala, če si bil priden.:P

frizerka je bila včeraj 🙂

sam je jakno pozabila

Same gospe in gospodične, v damskih krogih se sučeš, Lelj 🙂.
Le pri serviserju te zna pričakat kak mozakar. Kateri aparat se je pokvaril?

včeraj je bla tud na servisu gospa
sem nesel spucat senzor, ker so na slikah pike od prahu

pri foto beseničarju so hoteli imet 52 evrov pa sem šel tu, kjer je 40 evrov

samo s pihalko pa mi ni uspelo spucati odstraniti prahu
tko da sem raje dal na servis, da ne poškodujem senzorja
se gre pa za nikon d610

Leta 1607 se je mestni svet moral zagovarjati na očitke,
da se prodaja meso na postne dni,
da se sejmi vrše ob praznikih pred mašo,
da se ne izkazuje dolžno spoštovanje duhovščini s sveto popotnico,
da ljudje govorijo v cerkvi kar po klopeh.

Ob izvolitvi in ob glavnih mestnih pravdah je mestni sodnik vabil na slavnostno pojedino, kar ga je denarno prizadelo.

Leta 1660 so zato sklenili, da bo namesto dveh samo 1 pojedina in da bo s tem tudi manj zgražanja pri duhovščini in ljudeh.

Valvasor je menil, da bi več meščanov dočakalo starost, če bi manj častili Bakhovo kapljico.
Saj je kljub jesenski in zimski megli podnebje zdravo.

Leta 1710 je Marko Grbec v knjigi Zagovor ljubljanskega zraka pripisoval večino bolezni nezmernosti, zlasti vinom prosekarju, muškatelcu, malvaziji in čezmernemu uživanju ostrig ter sip.
Tej nezmernosti so bili vdani zlasti priseljeni Nemci.
Zaradi bližine toplega morja so bile ostrige in sipe v Ljubljani dokaj poceni.

Leta 1725 je mestni svet sklenil, da se bodo pristojbine hranile na rotovžu.
Če bo sodnik pristal na pojedino, mu jih izroče, drugače pa ostanejo na rotovžu.
V tem primeru plačajo novi meščani samo po 3 goldinarje sprejemnine.

Leta 1744 se je v povračilo za duhovniško svarjenje in vmešavanje mestni svet obregnil ob vinotoč v škofiji in vicedomskem uradu.
Zagrozil je, da bodo tistim, ki pridejo tja po vino, odvzeli pijačo s posodo vred.
Povrhu pa se bodo pritožili še na sam dvor.

Meščani so se nekoč zbirali pri lipi in vodnjaku na Starem trgu.

»Vsa soseska se je sestala ob godbi v zaupnem in odkritosrčnem prijateljstvu, ki je bila različna od francoske nezaupljivosti, varljive vljudnosti, zakrinkane hinavščine in odvratne macchiavelščine.«
Valvasor

Po 30 letni vojni razpasle divje nravi so se omilile vprav pod vplivom blažjih običajev iz kraljestva sončnega kralja.
Ljudje so se še vedno zabavali pri javnem kaznovanju obsojencev, ki niso bili vedno zločinci.
Z godbo so vabili gledalce k izvršitvi sodbe javnega šibanja.
Norčevali so se iz obsojencev v sramotilnih kletkah in iz jahačev na lesenem oslu.

Da se krivci ne bi izmikali roki pravice, je bilo ob koncu srednjega veka cerkvam in samostanom delno odvzeto azilno pravo.
Frančiškanski samostan je to pravico imel še v 17. stoletju.

Leta 1527 je moral kmet za dva kočarska domca (oštata) na Selu vzdrževati vislice.

Leta 1749 so vojaške dezerterje obešali na kraju, kjer so jih zajeli.
Enega so obesili pred Pisanimi vrati, dva pa na Prulah.

4. marca 1750 so prebrali pred rotovžem smrtno obsodbo morilcu svoje priležnice.
Obglavili so ga pod VISOKO RIHTO, kar se je rablju posrečilo šele pri četrtem zamahu.

Leta 1757 so dali v Ljubljani naslikati po Antonu Fayenzu prizor, kako je cesarski rabelj usmrtil hudodelca Rozino.

Je pritozba padla na plodna tla in obrodila sadove?

za nekaj časa je 🙂

Kočarski domec, oštata?

Kje so Pisana vrata?

Katera zlodelstva je imel hudodelec Rozina na vesti?

https://c2.staticflickr.com/2/1571/24724866723_c7ca0f8ec9_b.jpg

https://c2.staticflickr.com/2/1605/25325396676_94e0b4dffd_b.jpg

https://c2.staticflickr.com/2/1476/25351536355_455f9829d6_b.jpg

tu so bila Pisana vrata, blizu Šentjakobske cerkve oziroma Gornji trg

ne vem, kaj je počel
nič ni napisano

kočarski domec je bila pa verjetno koča ali baraka v kateri je lahko živel kmet brezplačno v zameno za vzdrževanje vislic

Pred 25 leti sem nekaj let prebivala na Gornjem trgu, pa tega ne vem 🙁

zdaj veš 🙂

Lepa slika s tunelom.