☕ STARA LJUBLJANA - 13

Kadar imajo otroci denar imajo kramarji semenj 🙂

kadar imajo starši denar imajo otroci iPhone in iPad.

Ko imajo otroc dnar imajo štantarji smn ( star izraz ) 😉

Smn tudi jaz rečem.:)
Uporablja se tudi za dan, ko neka vas praznuje (vsaka vas ima menda svojega zavetnika). Včasih so verjetno na ta dan imeli pravi sejem (s kramarji in ostalo šaro), zdaj se pa sorodniki zbere(m)jo pri hiši.

*

Ne vem, če misliva isto. Žegen je pri nas blagoslov, za smn pa tega ni. Mogoče kdaj v preteklosti...
Za smn se dobimo sorodniki/prijatelji, se je in pije, otroci se igrajo, odrasli pa čvekamo. Kot nek piknik, samo da je na točno določeno nedeljo (takrat, ko ima zavetnik vasi god, če se prav spomnim). Mislim, da je tisti dan še posebna maša...

*

Mogoče, prvič slišim izraz žegnanje v takem kontekstu.

1783
Zaradi preozke in prometno silno obremenjene Špitalske ulice, kjer so na obeh straneh pred hišami stale kramarske lope, je nastala potreba, da so preselili platnarje, usnjarje, krznarje, vrvarje, pasarje, iglarje in lesne obrtnike na Šentjakobski trg.

Pod Trančo, ki so jo imenovali tudi Komuna podobno kot rotovž, so prodajali živila, morske ribe, mleko, moko, sir in sadje.

Pred rotovžem so bili tedenski sejmi, na katerih so z balkona mestne hiše razglaševali razsodbe obsojencem in jih tam kaznovali.

Tudi predmestja so dobila svojsko obeležje po delu, ki so ga prebivalci opravljali.
V Trnovem so bili čolnarji.
V Krakovem so bili ribiči.
V šentpetrskem in poljanskem predmestju so bili mesarji.
V Dobrunjah so bile perice, ki so prihajale vsak teden v Ljubljano po umazano perilo in prejo, da so jo obelile. Vasi so rekli tudi Pralna ali Belilna vas.

Kaj je rotovž?

Rathaus, poslovenjeno 🙂
Magistrat, stavba v kateri ima prostore in sedez upravni organ.

*

Pozdravljena Mitzi 🙂, kontra 😆

mene rathaus spominja na podgane 🙂

Na moj kvartir 😆

https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/1/15/WildRat.jpg

jaz sem po horoskopu podgana 🙂

vau, prvi človek, ki izgleda kot žival s horoskopa

Tudi ti. Vendar nimaš v rokah vrča, temveč "kahlo" 😆

Moj sin tudi. Strastni zbiratelji različnih stvari 😉

Rathaus je poslovenjeno?:D Tudi jaz sem na podganjo hišo pomislila. Rotovž me pa na rože spominja.

Jaz pa zmaj. Se mi pozna na čase, a?:P

Imaš tudi lontovz, to je pa poslovenjeno Landhaus. Danes je v njem sedez SAZU.

Zanimivo, meni je "rotovž" čisto običajna beseda, znana že iz otroštva, v mojem rojstnem kraju vsi mestni hiši rečemo rotovž: evo http://m.dolenjskilist.si/2015/02/25/129604/novice/dolenjska/Otroci_okupirali_novomeski_rotovz en primer 🙂

lontovž naj bi bila prvotno tudi mestna hiša, ko se 3 mesta še niso združila v Ljubljano

V gostilnah so ob nedeljah in praznikih smeli postreči z jedjo in pijačo pred 11 uro.
Dopoldne so smeli postreči samo gostom z dežele.
V kavarnah niso smeli dopoldne nič postreči, popoldne pa od tretje ure naprej.

Zelje, moko in pivo prevažati, težke vozove nakladati in razkladati je bilo ob teh dneh prepovedano.
Kmečkih vozov s senom, slamo in lesom o praznikih niso spuščali v mesto.

Ni bilo dovoljeno postavljati pri cerkvah stojnice z nabožnimi slikami, ne prodajati oljčnih vejic pred cerkvijo in po ulicah.
Ni bilo dovoljeno prenašati perila ali drugačne zavoje ali jih jemati s seboj v cerkev.

Lasuljarji so smeli imeti odprte svoje lokale do 11 ure dopoldne, popoldne pa po končanem krščanskem nauku.

Kakšen odpiralni čas so imeli lasuljarji na navaden dan?

Kako so poslovali mizarji, sodarji, vrvarji, ribiči, čolnarji, peki, padarji, kričači, perice, šivilje, platnarji, sodarji in kramarji, peki, strazarji, čuvaji, ravnalci ure, piskači, pisarji, sodniki, svetovalci, dekle, dninarji, hlapci, strezno osebje, biriči, rablji, kočijazi na Gospodov dan in praznik?

začeli so tam okoli 7ih zjutraj pa tam do 9ih zvečer poleti
pozimi pa kakšno uro manj

ostali so pa na praznik delali verjetno tako kot lasuljarji

stražarji pa so bili vedno na mestu

Jaz bi bila ravnalka ure ali prizigalka svetilk.
Sta bila to cenjena poklica ali bolj hlapčevske sorte?

bolj take vrste kot redarstvo zdaj 🙂

Hlapčevske sorte. Prav.
Čeprav ravnalec ure se mi zdi na ravni današnjega inzenirja. Prizigalec svetilk pa tehnika.
Mah, recimo mestni čuvaji in strazarji in piskači so bili redarji, no.

kakor je meni znano so ravnali ure in prižigali svetilke v bistvu čuvaji

6.1.1

1537
Mestne očetje so sklenili, da je treba prekupčevanje odpraviti.
Določili so, da se tržna zastavica poleti ne sme sneti z rotovža pred 11 uro, pozimi pa ne pred 12 uro.
Dokler je zastavica obešena, ne sme na trgu kupovati noben prekupec(prekupčevalec) niti tujec.
Ko se je zastavica snela, je smel vsakdo po mili volji kupovati.

1618
Dolžili so branjevce, da so podraževali živila.
Strogo so jim zabičali, da niso smeli nakupovati na trgu pred masti, sira, sadja, ješprenja, kaše, moke in slanine.
Do 12 ure so smeli nakupovati le navadni meščani.
Priporočili so mestnemu sodniku, naj omeji število branjevcev.
Za pregreške naj jih kaznuje s Trančo.

1787
V času uvajanja svobodne trgovine pod Jožefom II. so bile odpravljene omejitve trgovanja ob tržnih in letnih semenjih dneh.
Preganjanje prekupčevanja branjevcev ob navadnih dneh je ostalo v veljavi.
Izven tržnih dni so prodajali živila v mestu le branjevci in mokarice.

1791
Določili so, naj bo v najlepšem mestu zanaprej le 5 branjevcev.
Ti so smeli nakupovati žito in drugo blago le v krajih, ki so bili več kot 3 milje oddaljeni od Ljubljane.
S kmeti, ki so bili bliže ali na potu v Ljubljano, niso smeli kupčevati.
V Ljubljani so odkazali peterim branjevcem prodajna mesta pri svetem Jakobu, na Poljanah pri šoli, pred avguštinsko cerkvijo, na Kapucinskem trgu (Zvezda) in pred Nemškimi vrati.
Z omejitvijo prekupčevanja so hoteli doseči, da bodo kmetje številneje prihajali na trg in da bodo cene nižje, če bo več blaga.
Na trgu ni smel nihče drugemu, ki se je pogajal, pasti v kupčijo in ponuditi višjo ceno.

Imaš kakšno sliko trzne zastavice?

nimam

Kaj je pa Tranča?

Zapor 🙁

Tranča je v večina primerov ječa.
v nekaterih primerih pa označuje kraj, kjer se trančira meso, torej mesnica

https://www.dnevnik.si/1042758955 Tranča 🙂

Kje naj bi stala prva mestna hiša, niti kdaj so jo zgradili, ni znano. Srednjeveška Ljubljana se je razvila iz treh mestnih predelov: Starega trga, Novega trga in Mesta (okoli stolnice). Verjetno je imel vsak predel najprej svoj komun. Pod Trančo so skozi stoletja imenovali Komun ali Pod komunom iz česar lahko sklepamo, da je bilo tam os leta 1360 najprej zbirališče na prostem, ki so ga kasneje delno pokrili v podaljšku mostu z oboki čez cesto. To so kasneje nadgradili ter jo, po selitvi mestne oblasti v novo Mestno hišo, spremenili v mestne zapore. Leta 1621 je Ljubljano prizadel močan potres, zato so morali Komun pod Trančo podreti in v naslednjih dveh letih zgradili novo.[2]

V srednjem veku so pred mestno hišo stali sramotilna kletka (norčeva hišica, imenovana koterle) in sramotilni steber (pranger), včasih tudi oslovska klop (lesen osel), na katerem so morali jezditi stražniki, ki ob nočnih »rabukah« niso ubogali stražmojstra. Na živem oslu so morale jezditi ženske, ki so varale ali teple može. V sramotilno kletko so zapirali pijance in razduzdance. Med sramotilnimi kaznimi v Ljubljani je bilo tudi potapljanje pekov, ki so goljufali pri peki kruha.

https://sl.wikipedia.org/wiki/Mestna_hi%C5%A1a,_Ljubljana Vir