O priimku Stadler sem se tu z nekom menila pred dolgo casa, ker je vezan na moje prednike. domnevam, da ta oseba bere moje pisanje. Medtem sem ugotovila, da priimek Stadler izvira iz vzhodne Bavarske ob ceski meji.
Zdaj sem pa odkrila, da ima My Heritage tudi neko rubriko "Cousins" - bratranci ali nekaj takega. In malo raziskujem, namesto da bi sla nagrabit seno za cesen, da bo pokrit cez zimo. Pravzaprav se posajen ni, but I digress. V tej rubriki so mi dali dva cloveka, ki sta med sabo bratranec in sestricna, z nasim priimkom. In z obseznim rodovnikom. Ze prej sem po testiranih sorodnikih, katerih nihce nima nasega priimka v rodovniku, dolocila za eno izmed mojih vrocih tock neko vas blizu cesko-avstrijske meje. Vas je na relaciji ceske Budejovice - Passau. Tisti Passau, od kjer je prisla stara Pasaverica iz Tavcarjeve Visoske kronike po 30-letni vojni in potem njena vnukinja Agata, ki so jo obtozili za carovnico in so jo hoteli utopiti v sotocju obeh Sor v Skofji loki. Spet sem zasla. jaz vedno iscem neke povezave.
In zdaj se pokaze, da je prednik od teh dveh sorodnikov, mojih bratrancev, kot jih imenuje My Heritage, umrl v vasi, ki je od moje vroce tocke oddaljena celega 1,5 km. Ime mu je bilo Tomas in je prav tako imel nas priimek. Umrl je pred okoli 200 leti.
Poleg tega ze dolgo vem za njuno sorodnico, ki je tudi moja sorodnica, a je do zdaj nisem resno raziskovala. Zato sem sele zdaj opazila, da ima v svojem rodovniku priimek Stadler. V svojem rodovniku Stadlerjem sledi vse do leta 1632 ko se je na Bavarskem, tik za cesko mejo v Herzogsreutu, rodil Cristoph Stadler. Njegova zenica je bila ena Sybilla Eckrl, rojena v isti vasi, a 4 leta kasneje. Kje je Herzogsreut? Ce gres iz Passaua v Ceske Budejovice ali v Prago (cesta se na ceski strani razcepi), 5 km pred mejo naletis na Herzogsreut. nastanek kraja je dolga zgodba.
Tudi Ceska in Bavarska sta imeli svoje Martine Krpane, trgovce in tihotapce, ki so ze pred vec kot 1000 leti z ladjicami prevazali sol iz Helleina pri Salzburgu in iz Schellenberga pri Berchtesgadnu do Passaua, kjer so sol prelozili na tovorne zivali in kasneje na vozove in jih tovorili v Ceski krumlov in v Ceske Budjejovice. Po madzarskih vdorih so sol tovorili direktno v Prachtice. Vec mojih sorodnikov ima prednike iz Prachtic, nas priimek se je pojavljal tudi v Passau, zato se sprasujem, ce so bili povezani z Zlato potjo kot dobavitelji, mogoce. Poleg tega so v recnih pristaniscih v Linzu in Passauu s tovornimi zivalmi prelagali tudi drugo robo z ladij, ki so vozile po Donavi, na vozove in jo vozili na sever. Navzdol pa so tovorili zito. Kasneje so to trgovsko pot poimenovali Zlata pot. V 14. stoletju je postala mednarodna trgovska pot.
Habsburska gospoda je v 17. stoletju mocno zvisala davke na sol, ki so jo tovorili po Zlati poti, z namenom, da preprecijo prodajo soli na Cesko. Je imelo to povezavo s 30-letno vojno? Ceska je bila v veliki meri luteranska, Avstrija katoliska in vojna se je zacela prav med njima, ko so leta 1618. Leto kasneje so ceski plemici zamenjali prejsnjega kralja avstrijskega katoliskega Ferdinanda II za protestantskega Frederika V. iz Pfalza. (Imam zato sorodnike v Pfalzu??). Frederik jim je vladal le eno leto, ko so Avstrijci spet prevzeli kontrolo in preganjali protestante. Frederik ni bil njihova prva izbira. oni bi raje imeli saskega kralja, a ta ni bil za to. Se dobro, sicer bi bili danes del nemcije, kot Luziski Sorbi in zahodni Poljaki. Frederikova mama je bila iz nizozemske kraljeve rodbine, ki vlada se danes, Orange-Nassau, sam pa se je porocil z Elizabeto, hcerjo skotskega kralja Jamesa VI.
Pa nazj na zlato pot. Ceski stanovi so se zaceli upirati, da bi ohranili tako Zlato pot, kot mejo z Avstrijo. Habsburski nadvojvoda Leopod je v povracilo ob ceski meji istega leta kot se je zacela vojna s cesko in s tem 30-letna vojna, to je leta 1618, ustanovil vas Waldhufendorf (dobesedno Vas Kopitanje po gozdu). da bi tako nadzoroval pobiranje visjih davkov. Vas je na zacetku imela le 18 ljudi, potem pa je prisla se kuga, in do leta 1625 prebivalcev skoraj ni bilo vec. Zdaj smo ze v casu 30-letne vojne, v kateri so se cehi tepli tudi proti Avstriji. Habsburski Leopold je bil odlocen, da sol ne gre naprej, in je iz okolice naselil nove ljudi, ki pa so ziveli zelo skromno, ker so kasneje Habsburzani Zlato pot popolnoama zaprli in tako so vascani ziveli samo se od tistega, kar so pridelali na domacih njivah. Vas je parkrat spremenila ime in danes se imenuje Herzogsreuth. In od tu so prisli Stadlerji v rodovnik moje ceske sorodnice in zelo verjetno tudi v Slovenijo.
Yes! We're in business now!. Gledam priimke prednikov teh dveh "bratrancev" in gledam, ce imam se kaksnega sorodnika z enakimi priimki v rodovniku, kot jih imata onadva. Do zdaj sem odkrila skupne sorodnike preko 3 priimkov. Tretji priimek je Jilek. Ena od njihovih potomk se je porocila v nas priimek. En drugi sorodnik ima prav tako nekega Jileka, ki je bil rojen manj kot kilometer stran od moje vroce tocke in dobra dva km stran od Jilekov pri zgornjih "bratrancu in sestricni". Vse to je bilo pred okoli 200 leti. Kaksna je moznost, da eni in drugi Jileki niso v sorodu? 0,000%. Po moje sta bila brat in sestra, ker sta bila rojena 6 let narazen in ker si s njunimi potomci delim gene. Tako, zdaj grem pa zares nagrabit seno.
Jej, dobila sem nove sorodnike iz davnine! Do zdaj sem dobila okoli 10 Vikingov, ki so jih nasli predvsem na danskem, nekaj pa tudi v danasnji Estoniji, na Svedskem in enega iz Anglije in z Islanda. In dobila sem par stepskih ljudi iz Rusije in par ljudi iz prve madzarske vladarske dinastije Aba in njihovih potomcev iz 12. do 14. stoletja nasega stetja in se par plebejskih zensk, ki so bile primozene k madzarskim Avarom.
Za danes
Zenska VK 240. Ob smrti je bila stara okoli 50 let in pripadala je Vikingom. Umrla je v poznem srednjem veku ali malo kasneje, med leti 1500 in 1700 nasega stetja. (Po mojem rodovniku sodec je umrla blizje 1500 kot 1700). Izkopali so jo v vasi Sandur na otokih Faroe. Otoki Faroe lezijo dalec severno od Skotske, priblizno na pol poti med Norvesko in Islandijo. Vas Sandur lezi v juznem zalivu manjsega otoka na sredini otocja Faroe.
Vaska folklora pravi, da je za casa Vikingov, med leti 850 in 1050 tja pribezal moski po imenu Sniðálvur. V to vas je pobegnil s Hebridov, otocja ob severni obali Skotske, potem, ko so ga tam obtozili umora. Arheoloske raziskave so dejansko v blizini odkrile 3 velike vikinske kmetije in grobove 12 Vikingov visokega statusa.
V casu moje sorodnice so otocani ziveli od majhnih kmetij, kjer so pridelali hrano le za lastno druzino (subsistance farming), od ribolova in od reje ovc. Vec kot to jim ni dovoljevala hladna klima in tudi teren je bil precej razgiban in skalnat; plodne semlje je bilo zelo malo. Ovcjo volno so prodajali tujcem v zameno za dobrine, ki jih sami niso mogli proizvesti.
Druzbeni sistem je bil v tistih casih se precej egalitaren in druzine so si med seboj pomagale, da so prezivele. A ze takrat so zacel izstopati posamezne druzine, zlasti na podrocju ribiskih pravic in kmetijske zemlje. Domnevam, da so imeli porazdeljen morski teren, kjer so posamezne druzine lahko ribarile.
Hise so bile iz kombinacije lesa, kamna in šote.
Cerkev je prisla na te otoke zgodaj in v srednjem veku so bili ze mocno pod njenim vplivom. Prvo cerkev so zgradili ze v 11. stoletju, ki pa so jo konec 12. ali v zacetku 13. stoletja nadomestili s precej vecjo novo cerkvijo. Bili so katoliki, a so v 16. stoletju pod vplivom Danske postali Luterani. In v tej drugi cerkvi je bila pokopana moja sorodnica. Vsega je bilo v cerkvi pokopanih 22 ljudi, to je 6 otrok, od teh en dojencek, in 16 odraslih, ki so bili ob smrti vsi starejsi od 35 let. 16 od teh 22 ljudi je bilo med sabo v sorodu. A v cerkvah so takrat pokopavali le moske, zato je arheeologe presenetilo, da so nasli tudi zenske in otroke, zato se sprasujejo, ce je bila cerkev mogoce v privatni lasti te druzine. Tik zraven moje sorodnice je lezala se ena zenska s svojima dvema vnukoma in vsi trije so bolj oddaljeni sorodniki moje sorodnice, VK 240.
0
cel svet 09.09.2025 ob 23:16
Kako čudovite slike iz preteklosti mi prikličeš s svojo pripovedjo.
Yes! We're in business now!. Gledam priimke prednikov teh dveh "bratrancev" in gledam, ce imam se kaksnega sorodnika z enakimi priimki v rodovniku, kot jih imata onadva. Do zdaj sem odkrila skupne sorodnike preko 3 priimkov. Tretji priimek je Jilek. Ena od njihovih potomk se je porocila v nas priimek. En drugi sorodnik ima prav tako nekega Jileka, ki je bil rojen manj kot kilometer stran od moje vroce tocke in dobra dva km stran od Jilekov pri zgornjih "bratrancu in sestricni". Vse to je bilo pred okoli 200 leti. Kaksna je moznost, da eni in drugi Jileki niso v sorodu? 0,000%. Po moje sta bila brat in sestra, ker sta bila rojena 6 let narazen in ker si s njunimi potomci delim gene. Tako, zdaj grem pa zares nagrabit seno.
Torej, s tema dvema, z Vaclavom in Kristino nimam zadosti skupne genetike, da bi nas oznacili za sorodnike imamo pa vsi trije skupen priimek. In tako sem sla po drugih priimkih, ki jih imata v rodovniku in sem jih zasledila ze prej pri genetskih sorodnikih. In tako sem prisla do neke mlade punce, Maje po imenu (izmisljeno ime), ki jih nima se niti 20. Komaj se se ujameva kot sorodnici, saj imava samo 8 cM skupnega, kar je minimum, da nekoga se obdrzijo za sorodnika. Pred leti je slo do 7,5 cM, ampak to je takoj prineslo se nekaj 100 sorodnikov, zato so vse firme omejile na 8 cM. Torej, to dekle, mogoce je v 4. letniku srednje sole, ima obsezen rodovnik. Pridno sem sla po njem. Ze dolgo jo imam za sorodnico, a nikakor nisem mogla ugotoviti, kako, ker imam z njo veliko skupnih sorodnikov v vseh mogocih vejah.
Tokrat sem bila malo bolj potrpezljiva in sem v Majinem rodovniku nasla parcek, ki se prekriva s parckom iz rodovnikov Vaclava in Kristine. Parcek sta Jan S. in Marie B. Isti imeni, ista datuma rojstva, isti kraj rojstva za njo, ista imena starsev, starih starsev in enega pra starh starsev za njega. Janov rodovnik gre vse do leta 1636, ko se je rodila njegova prednica Marketa na severu Ceske. Tudi njen moz Jiri S. je zivel tam, a ni letnice rojstva.
Zgleda, da so se Jirijevi in Marketini potomci z vsako generacijo preselili bolj na jug, dokler se njun potomec Jan S. ni porocil z Marie B.. Marie B. je bila rojena v sosednji vasi, to je cela 2 km od kraja imenovanega "Naspriimek grunt". Domnevam, da je bila to samo ena kmetija, ker vas sama ima drugacno ime. Dorota, vnukinja Jana S. in Marie B. se je kasneje porocila v nas priimek. In ce sta se kdaj z mozem skregala, je imela do starsev le pol ure hoje. Ziveli so v tistem trikotniku med Ceskimi Budejovicami v smeri proti Linzu in Passauu, kjer zgleda, da imam v vsaki vasi kaksnega sorodnika, oziroma so tam ziveli predniki mojih sorodnikov.
Cela zgodba druzin S. in B. se ponovi v vseh treh rodovnikih, to je v Majinem, Vaclavovem in Kristininem. Zdaj bom vsem trem pisala, naj me napotijo k njihovi verziji Matricule. Vsi trije zgledajo precej aktivni, zato mi bo mogoce kdo od njih odgovoril s kaksnim dobrim nasvetom. Se zdaj ne morem verjeti, da sem zdaj te 3 ljudi uspela povezati med sabo. Ta povezava mi odpira veliko novih vrat in potrjuje to vroco tocko.
05.09.2025 ob 1:22