☕ Sorodnik 2 - 14

Kaj pa tale.
Iscem nekaj drugega, ko slucajno naletim na poroko Jozefa K., ki se je na Dolenjskem porocil z Ano G. Za prico sta jima sla Dragutin, plemeniti Hillmayer, nacelnik postaje in Jakob Kdovekaj, trgovec v istem kraju. Vse lepo in prav, ampak gospod Jozef K. ima priimek moje 3x prababice iz Trebc na Kozjanskem. Kako je pristal na Dolenjskem?

Berem naprej, da so pred poroko zahtevali dokumente od fare Hoerberg, to je, Podsrede na Kozjanskem, in so jih 6. maja 1896 tudi dobili. V dokumentih pise, da je bil Jozef rojen v Podsredi na Stajerskem takrat in takrat in da je samski, torej ni bilo ovire za poroko.

Ampak mene je vseeno zanimala Podsreda. In kaj pise kot opomba v njegovem krstnem dokumentu? Habet prolem cum Theresia P. ex Vojsko No.xx.
Latinsko ne znam, a google zna
Habet = ima
prolem = ednina samostalnika proles v akuzativu. Proles pomeni otroci.
Torej s to Terezijo P. ima otroka. Je zato pobegnil na Kranjsko? Njegova nova zena kaj ve o tem? In njegov otrok - mu financno pomaga?

In zdaj k priimku otrokove matere, Terezije P. Njen priimek se pojavi pri nekih mojih genetskih sorodnikih. Mislim si, da so se zmotili pri imenu kraja, da je bil misljen Vojnik, zato pogledam tam. Dva otroka s priimkom P. sta se rodila, a po letu 1996 in oba zakonska. Dvomim, da bi ta moj zlahtnik sel v dolino Soce delat otroke, ceprav po eni teoriji njegov priimek izvira prav iz okolice Idrije. Zanimivo, blizu Idrije je kraj z imenom P. Tako mi zdaj mi ostane samo se Vojsko, ki pa nima svoje knjige.

Ha, zdaj ti pa sploh ne morem več sledit.
Tako zmešano in premešano je vse postalo.

Ja, včasih so kakšnega fanta res plačali, da je kakšno hči, ki se je malce "spozabila", vzel.

Ja, res je vse zelo prepleteno. Prav tako ze nekaj casa sumim, da je morala biti vsaj ena poroka med ocetovo in mamino druzino. Pred kratkim so na Ancestry napisali, da je bratranceva hci na mamini strani z mano v sorodu tudi na ocetovi strani. In zdaj so dodali se eno osebo, s katero sem v sorodu na obeh straneh. Imam pa enega sorodnika, ki je z mano v sorodu po vsaj 3 od stirih starih starsev. Ta je rekorder. Ze nekaj casa opazam tudi, da so doloceni genetski sorodniki s Ceske, Poljske in Ukrajine v sorodu s sorodniki tako na ocetovi kot na mamini strani, kar mi je, milo receno, zelo cudno.

Trenutno sledim ocetovemu Pradedu Francu in njegovim sorojencem. Rodili so se v zaselku s kaksnimi 8 do 10 hisami z imenom T. Enkrat sem bila tam cisto po nakljucju, a se mi ni niti sanjalo, da se je v eni od tistih his rodil moj 2x praded. Njegov oce je bil Gregor. Ni bil domacin. V fari ne najdem nobene smrti z njihovim priimkom, dokler ni umrl prvi Gregorjev otrok. Je pa v isti fari zivel tudi Johan istega priimka, verjetno Gregorjev brat. Gregor je zivel v zaselku na hribu, Johan v vecji vasi pod hribom. Gregor je bil kmet. Kaj je bil Johan, ne vem. Njegov poklic se prebere kot zheister ali heister, a to ni mogoce, ker heister pomeni ropar ali tat. Mocno dvomim, da bi znani ropar mirno zivel sredi vasi med sovascani. Poleg tega je Johan dobil hcerko, ki so ji dali ime Elisabetha Cecilia. Ne verjamem, da bi kaksen ropar iz slovenske vasi dal svoji hcerki tako "plemisko" ime. Bolj verjetno je Johan imel neko funkcijo v svoji vasi, ki pa je ne morem desifrirati.

Pa nazaj h Gregorju. Bil je 2x porocen. Prva zena Jera mu je pri 40ih umrla 29. februarja 1804 in folge/ kot posledica necesa. Kaj je tisto nekaj bilo, ne znam razbrati. Porod ni bil, ker ni vpisan noben njun otrok. Pravzaprav je bil njun najmlajsi otrok Gregor takrat star ze 5 let. Sredi junija, le 3,5 mesece po Jerini smrti se je Gregor ponovno porocil.

Iz prvega zakona je imel pet otrok.
Helena 1798,
Marjeta 1791,
Bernard 1793,
Ursula 1795 in
Gregor ml. 1798.

Helena in Marjeta sta umrli avgusta 1798 le dva dni narazen. Obe sta imeli grizo. Bernard je umr star leto in pol zaradi crnih koz ali ospic. Pise Blattern in ko iscem ta izraz, mi vedno pokaze crne koze. Cudno se mi zdi, da kadar so pri katerikoli druzini omenjene crne koze, je vedno umrl samo en otrok in nihce drug. Cudno mi je zato, ker naj bi crne koze imele vsaj 30% smrtnost. Se drugi druzinski clani niso nalezli ali so preziveli? Ali je bila v resnici kaksna druga bolezen? Zato brskam po starih boleznih, in izraz lahko pomeni tudi ospice, ali kozno bolezen z izpuscaji.

Le Ursula in Gregor sta odrasla in se porocila. Gregor je docakal 73 let, za Ursulo se ne vem. Oba sta se preselila v rojstno faro moje mame in njuni potomci so se kdaj porocili v njeno sorodstvo. Njun polbrat iz ocetovega drugega zakona ( moj 2x praded) se je porocil v faro moje praprababice na ocetovi strani. Kaksna je verjetnost, da se zgodi kaj takega, glede na to, da to niti priblizno niso bile bliznje, kaj sele sosedne fare?

Drugi Gregorjevi zeni je bilo ime Marjeta S (s stresico). Doma je bila iz bliznje vasi.
Leta 1805 se jima je rodil Anton,
1806 Marija
1809 Matija,
1812 Marija in kot zadnji
1816 Franc (moj bodoci 2x praded).
6 let in pol kasneje je Gregor umrl.

Prva Marija je umrla stara leto in pol zaradi ospic/ crnih koz, Matija je umrl star dve leti zaradi bolezni, pri kateri pocasi shirajo. Mednje sodita tako rak kot tuberkuloza. Drugi otrci so se porocili in razselili. Podatka o Francevi smrti ne najdem, ker ni mrliske knjige za njegova stara leta. Nek ameriski sorodnik ga ima napisanega kot svojega prednika, ces da se je preseil v ZDA. Tega ne verjamem, ker bi bil prestar, je pa res, da se je iz njegove nove fare, kamor se je priselil, konec 19. stoletja v ZDA dejansko izselil neki Franc njegovega priimka in se sprasujem, ce je bil to njegov sin, rojen 1860, ker drugih druzin z njihovim priimkom v tej fari ni bilo.

Fracu je zena Katarina umrla, ko ji je bilo nekaj cez 40 let. Nekaj let kasneje sem nasla rojstvo dveh deklic, dvojcic, Franciske in Jozefe, v isti fari, a na drugem naslovu. Njun oce je vpisan kot Franc. Zato domnevam, da se je moj pra praded ponovno porocil, a knjige za nekaj let pred rojstvom dvojcic ni na razpolago.

V knjigi rojstev sredi 19. stoletja se je naslo pismo naslovljeno na zupnijski urad v neki slovenski fari. Napisal ga je Petri F. (nemski priimke) iz Karlsburga, oz. Alba Iulie v centralni Romuniji leta 1940. Petri sporoca zupnijskemu uradu, da nujno potrebuje Ahnenpass*. Zato prosi, naj mu nujno posljejo uradne podatke o njegovi mami, Mariji Z in njenem ocetu Johannu Z. (slovensi priimek) in njeni materi, Evi z., rojeni S. (slovenski priimek). Prosi tudi, da mu posljejo dokumente o krstu Johanna Z in Eve Z., rojene S., za vsakega od njiju v dveh izvodih.
Prosi tudi, naj mu sporocijo stroske in kje in kako jih lahko placa in da jim bo hvalezn, ker te podatke nujno potrebuje.
Placilo za dopis je bilo 45 leiev v markah.

Nikjer ne pise, zakaj je Petri F. potreboval ta dokument.
Ahnenpass je bil v3. rajhu dokument, v katerem je bilo zabelezeno, da je njegov imetnik arijskega rodu, oziroma nemske krvi.
Od 7. aprila 1933 je bil v veljavi zakon, da so javni usluzbenci lahko samo ljudje nemskega rodu. Ahnenpass je stal 0.6 Reichenmark. Uporabljal se je kot dokaz, da je lastnik Arijec, oziroma Nemec. Zato mi je cudno, da je ta clovek zaprosil za ta dokument, ko imajo njegova mama in ob stara starsa po njej ocitne slovenske priimke. In kaj je delal nekdo s slovenskega podezelja v Romuniji? Misel mi gre na mnoge nemske poselitve po vzhodni Evropi; tudi v Romuniji, a ta clovekje zivel v mestu; domnevam, da ni bil kmet.

Pa ni nobene možnosti, da bi pisalo, da je bil Johan zeihner?

Kaj si se ti hkrati z nemščino naučila tudi gotice?

Mislim, da ni zeihner. Ce je to misljeno kot risar, ne vem, kaj bi risal. Razmisljala sem, ce bi bil meznar v cerkvi, ampak meznarji svojim otrokom niso dajali premoznih imen. Napisano je v latinici: otrok Elisabetha Cecilia (roj. 1806) oce Johann Don. (ali de) M., phaistor (zhaistor) der ho?rshof N. N je takratno nemsko ime kraja, kjer je zivel. Iz tega sklepam, da je imel v kraju neko funkcijo ali vsaj da je bil znan po necem. Na nemskem seznamu starih poklicev mi zvenijo podobno: Phaidler (izdelovalec srajc), Pfaetzer ( tisti, ki muci druge, mogoce na kaksnem gradu), Pfister (pek) - to se mi zdaj zdi se najbolj verjetno.

https://www.daniel-stieger.ch/berufe.htm stari nazivi za poklice

Gotico sem se ucila sproti, ko sem prebirala knjige, ne z nemscino, mi je pa nemscina pomagala. Prebrati jo zdaj zdam v kaksnih 80%.
V tej fari so v zgodnjem 19. stoletju pisali v latinici in gotici, vcasih oboje na isti strani.

Zdaj mi pa ni vec nic jasno. Pri drugem otroku, po imenu Francisca Nepomucena, so mu priimek spremenili v N., ostale crke so obdrazli, prav tako naziv D:, zena ima bolj jasno napisan priimek in je italijanski, on ima slovenski priimek ceprav spremenjen. Potem ta clovek sploh ni bil v sorodu z mojim Gregorjem? Kako hitro se clovek zmoti! Torej je bil Gregor edini v tej fari s tem priimkom. Tudi v sosednjih farah njegovega priimka ni bilo. Njegova druga zena, moja 3x pra, pa je bila domacinka iz bliznje vasi.

Zanimiv članek o priimkih. Morda ti kje koristi. Pod člankom so še linki na druge članke https://siol.net/novice/slovenija/kdo-pozna-njen-priimek-666451?fbclid=IwY2xjawLo619leHRuA2FlbQIxMQABHuYkb5y_xPOVYPywx-eKw7Kuf3JDHlzzfGNg75uVNs2q-Xmy1SODzGtzKofx_aem_PIVjl3DA7ZgPHrfamOLA_Q Priimki


https://siol.net/siol-plus/zgodbe/kdo-so-skrivnostni-slovenci-ki-so-se-naselili-v-globine-balkana-451691 Kot je ta na primer.

Hvala za priimke. Sem vse prebrala. Vceraj so imeli v knjiznico razprodajo knjig in v eni knjigi , v debelem spehu o renesancni umetnosti sem zagledala priimek moje x prababice in sem samo zato vzela tisto knjigo. Pisala se je Pacher in sem mislila, da je to podobno kot Pahor, da je slovenski priimek, samo druga verzija, ampak v knjigi omenjeni slikar Pacher je bil Tirolec. Ta x prababica je zivela, kjer je bilo dosti nemskih priimkov, tako da mi zdaj ni nic jasno.

Danes sem pa iskala podatke o slavni slovenski zgodovinski osebi in iscem poroko njenih starsev sredi 19. stoletja v ljubljanski stolnici, ko naletim na hrvaski priimek in se ustavim, ker takrat ravno nisi vsak dan naletel na hrvaski priimek. Malo tezko je brati, ker se v istem zapisu menjata gotica in latinica, ampak zgleda, da je bil zenin Jakob Abranovic cevljarski mojster. Pri 23 nekam mlad za mojstra.
Potem pa preberem ime neveste in si recem, kdor me je sem poslal, me ni po nakljucju. Njegova nevesta je bila namrec sorodnica mojih prednikov. Da se ne bi spet zmotila, sem se enkrat preverila poroko njenih starsev in njune rojstne podatke, ceprav sem jih imela ze prej. Njena starsa, Anton in Marjeta, nista bila Ljubljancana in po poroki sta se odselila dokaj dalec stran za tiste case, kjer se je Jera rodila leta 1819. Kasneje se je sama preselila v Ljubljano.

Jera je bila kar 17 let starejsa od moza! Kdove zakaj sta se v resnici porocila. Je bila to poroka iz ekonomskih razlogov za enega od njiju? Ona jih je imela 40, on 23. Spadala sta pod cerkev Sv. Jakoba, kot jaz ob rojstvu, a porocila sta se v stolnici. Zivela sta v Rozni ulici. Ko se m bila otrok, sem prebrala neko zgodbo neke slovenske pisateljice - je bila to Kristina Brenk ali katera druga - ne vem. Od zgodbe se ne spomnim nicesar, razen tega, da je neka zenska ali deklica hodila po Rozni ulici in to se mi je zdelo najlepse ime za ulico na svetu. Nisem imela pojma, da sem se rodila zraven Rozne ulice. Se danes mi je to cudovito ime za ulico. Kasneje sem zivela v naselju Rosemont - Rozni gric in se je krog sklenil.

Zenin se je v Ljubljano priselil iz Crnega Luga na Hrvaskem. Tam se je leta 1836 rodil nezakonski materi Mariji Abranovic. Bil je katolik.

Crni Lug lezi na poti iz Delnic proti Prezidu in slovenskemu Babnemu polju, pod goro Risnjak. A nimajo tam veliko snega? Megleno se spomnim ene serije, ki se je dogajala med 2. sv. vojno okoli Delnic in vedno je bilo veliko snega. In spomnim se, da so boljse igrali kot nasi igralci, ki so bili takrat se bolj leseni. Drugega se ne spomnim. Mogoce kdo ve, kaksen je bil naslov serije? Meni na tistem koncu 23&me redno kaze, da imam tam prednike, ceprav zaenkrat se ne vem za nobenega.

19. avgusta 1860 se jima je rodil fantek Ludovicus.
10. februarja 1963 se jima je rodil mrtvorojeni fantek.
V naslednjih dveh letih nista dobila drugih otrok, potem je bila ona verjetno ze prestara za otroke.

Res,tole je tako zanimivo.
Tam, kjer ti kaže, da imaš prednike, okrog Risnjaka, naj bi bilo nekdaj davno slovensko ozemlje, https://siol.net/novice/slovenija/starodavna-slovenska-dezela-ki-si-jo-je-prisvojila-hrvaska-450177 https://siol.net/novice/slovenija/starodavna-slovenska-dezela-ki-si-jo-je-prisvojila-hrvaska-450177 . Severno od Risnjaka.
Ja, tam je res ogromno snega. Zime se začnejo zelo zgodaj in pozno končajo.
Je bila tista serija mogoče Kapelski kresovi?

Zelo verjetno je bila to ta serija. Hvala. Bom se kaksno pogledala, samo da bo sneg, ker sneg mi je najbolj ostal v spominu.

Za zgornjo sorodnico Jero U. sem odkrila spet po nakljucju, da je imela z mozem Jakobom Abranovicem vsaj se enega otroka, hci Gabrielo. Njenega krstnega lista se nisem nasla. Nasla sem porocni list, v katerem pise, da se je (sredi 19. stoletja) rodila v Ljubljani, v Civil Spittal #1. Ne vem, katera bolnica naj bi to bila. V Ljubljani so knjige za stolnico, Sv. Jakoba, za Trnovsko cerkev, za Sv. Petra in za Franciskansko cerkev. Otroci so se takrat po pravilu rojevali doma, a ker je bila Gabriela ena redkih, ki se je rodila v bolnici, je bila ocitno krscena v kateri drugi cerkvi, ne v Sentjakobski.

Skratka, njena mama, Jera U., je umrla, ko je bila Gabriela se otrok ali najstnica. Tocen cas se iscem. Gre pocasi, ker ni indeksov. Gabriela se je pri 19ih porocila z 8 let starejsim pleskarjem, sosedom iz Rozne ulice, po imenu Anton Jebačin. Za prici sta jima sla Adolf in Franz Eberl. Zeninova starsa sta bila ze pokojni Anton Jebačin in njegova se ziva zena Agnes Cirar. Jebačini so bili primorci iz okolice Sezane, Divace, a Anton je bil ze rojen v Ljubljani leta okoli 1850. Cirarjev je bilo dosti v smeri proti Zagorju ob Savi.

Malce nenavaden tale priimek Jebačin. V bistvu prvič slišim zanj. Sem na hitro pogooglala, pa mi je našlo https://old.delo.si/novice/slovenija/slovenski-priimki-imajo-korenine-doma.html tole.

Zdaj sem se še spomnila, da je moja prijateljica iz otroštva, doma z Obale, imela zdravnico, ki se je pisala Pofuk. Ah, vidim, da cenzurira, pa saj vam je najbrž jasno, da gre za Po_f_uk.

Jaz sem celo nasla fotografijo Antona Jebacina, isti letnik, kot ta, ki je ozenil sorodnico. Na fotografiji zgleda urejen in ugleden gospod. Kdove, ce je bil to prav ta, ki je vzel Gabrielo.
Priimek je res, kako naj recem, rahlo nenavaden, ampak po drugi strani so mi vsec stari priimki s pomenom.
Njegova mama se je pisala Cirar. To je verzija priimka Cerar. Po moji teoriji oba pomenita cloveka, ki je zivi tam, kjer rast hrast cer, ki dobro prenasa suso. Njegovi zelodi imajo kosmato kapico.
Dob je pa hrast, ki ga pozna vecina ljudi. Ta ima rad vec vlage in je dokaj odporen na mraz. Zdaj veste, zakaj se arestom rece Dob. Blizu arestov je hrib Debenc, ki ima isti izvor imena.

Zanimivo. Jaz sem prvič slišala za hrast cer ravno v povezavi z nekim priimkom, ki se je tudi začel na cer.
Verjetno imaš prav.
V Istri obstaja vas z imenom Cerovlje.

Tole na kratko o ceru: -Deblo cera lahko v premeru doseže do 130 centimetrov.
-Les je trd in gost zato ga uporabljajo za železniške pragove in doge za sode.
-Pražen in zmlet želod je včasih služil kot nadomestek za kavo.

Grozna genetika. Jaz bi se vbila.

Na Dolenjskem pa je več naselij z imenom Cerovec. Hrast cer poznam kot geslo v križankah.

Pri Raki na Dolenjskem je vas Cirje. Za to vem iz otrostva. So pa se drugi kraji s podobnim imenom.
Pri Brezicah je vas Cerej.
Pri Sentjerneju je Cerov log.
Pri Dolenjskih toplicah je Cerovec.
Tudi pri Sevnici je Cerovec.
In pri Sentjurju pri Celju je Cerovec.
Pri Rogaski slatini je Cerovec pod Bocem.
Pri Smarju pri jelsah imajo tudi Cerovec.
Na trebelnem je se en Cerovec
In prav tako pri Ormozu.
pri Litiji je Cerovica,
pri Grosupljem je Cerovo
in Cersak pri Sentilju
in Cirnik pri Mirni.

Vsi kraji s tovrstnim imenom lezijo v toplejsih predelih Slovenije. V anglescini se hrastu ceru rece tudi turski hrast, ponekod tudi avstrijski hrast. Raste res samo od Ceske, Avstrije, juzne Svice in juzne Francije na jug. Severno od te linije ni naravno rastocega, so ga pa ponekod nasadili. Ce se kdo zeli vreci v gojenje truffles (tartufov), je hrast cer idealna podlaga.

grozna genetika
21 ur nazaj
Grozna genetika. Jaz bi se vbila.


To je bilo zato, ker je prva 3x-pradedova zena imela nemski priimek. Njegova druga zena, moja 3x prababica, je imela slovenski priimek. Mi smo bolj trdozivi.

https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4285411/cr?View=1&Query=cer Cer - etimološki slovar

Cer je v latinščini Quercus cerri, ker sem pred kratkim dobila v dar vino quercus cabernet savignon, sem šla firbcat, kakšno povezavo ima s to vrsto hrasta, pa vidim, da gre za blagovno znamko od Goriških brd: https://www.ovinu.si/novice/briski-quercus-ljubitelje-vina-razveseljuje-ze-20-let/a/1233 https://www.ovinu.si/novice/briski-quercus-ljubitelje-vina-razveseljuje-ze-20-let/a/1233

Tale odstavek sem napisala prejsnji teden.
Za zgornjo sorodnico Jero U. sem odkrila spet po nakljucju, da je imela z mozem Jakobom Abranovicem vsaj se enega otroka, hci Gabrielo. Njenega krstnega lista se nisem nasla. Nasla sem porocni list, v katerem pise, da se je (sredi 19. stoletja) rodila v Ljubljani, v Civil Spittal #1. Ne vem, katera bolnica naj bi to bila. V Ljubljani so knjige za stolnico, Sv. Jakoba, za Trnovsko cerkev, za Sv. Petra in za Franciskansko cerkev. Otroci so se takrat po pravilu rojevali doma, a ker je bila Gabriela ena redkih, ki se je rodila v bolnici, je bila ocitno krscena v kateri drugi cerkvi, ne v Sentjakobski.
***************
Zdaj sem odkrila, da je bila v Civil Spittal #1 v Ljubljani porodnisnica za nezakonske matere. Vse porodnice so bile ledig (samke), dosti je bilo dekel. Na oko bi rekla, da so bili kaksni 3% tam rojenih otrok kasneje priznani, oziroma legitimirani. Med te otroke je spadalatudi moja sorodnica Gabriela. Jeri U. se je rodila leta 1858, ko je bila Jera se samska dekla. Jera in Jakob Abranovic sta se porocila leto kasneje. Gabriela je bila legitimizirana sele leta 1871, ko ji je bilo 12 let. Takrat je bil poleg Jere kot oce vpisan Jakob Abranovic.

Mimogrede, tako moja babica, kot ded enega od mojih starsev sta oba potomca druzine U. Po dedu je bila moja praprababica Jera U., po babici pa je bila Marija U., moja 3x pra babica. Rojeni sta bili v dveh razlicnih generacijah v razlicnih krajih, a sta bili obe potomki Johanna, po domace, Anzeta U. Jera, Jernejeva hci, je bila njegova vnukinja, Marija, Mihova hci, pa pravnukinja. Tudi Ljubljanska Jera je bila njegova potomka. Jerneji so bili takrat se krsceni kot Bartholomaeusi, klicali so jih Jarni.

Se nekaj besed o Civil Spittal #1. Njen patron/ zavetnik je bil sveti Kriz in bolnica je imela svoje krstne in mrliske knjige od leta 1857 in do vsaj 1920. V kasnejsih letih je je narasel procent otrok porocenih starsev, a delez otrok samskih mater je ostajal visok, zgleda, da vsaj polovico, raje vec, vseh porodov. . Veliko ocetov je delalo na zeleznici. Pred letom 1857 je bolnica spadala pod zupnijo Ljubljana - Marijino Oznanjenje.
Tole s svetim Krizem mi ni jasno, ker sem mislila, da je ta stara cerkev na Zalah cerkev Sv. Kriza, ta bolnica pa zgleda, da je bila nekje na tistem koncu, kjer so danes skoncentrirane ljubljanske bolnice, torej okoli Zaloske, za cerkvijo Sv. Petra ob Ljubljanici.

Samo zahvaliti se zelim, ker se testirate. V minulem tednu sem dobila 5 novih sorodnikov iz Slovenije zapovrstjo, tri moske in dve zenski, stare od manj kot 20 let do preko 60. Kaj taksnega se se ni zgodilo. Prej sem dobila enega Slovenca na 10 do 20 tujcev. Hvala.

https://siol.net/trendi/kultura/kresija-na-njenem-mestu-je-stala-prva-porodnisnica-v-ljubljani-436702 https://siol.net/trendi/kultura/kresija-na-njenem-mestu-je-stala-prva-porodnisnica-v-ljubljani-436702

https://marijino-oznanjenje.si/zupnija/ https://marijino-oznanjenje.si/zupnija/

Krasna clanka. Hvala.

Če ima kle kakšna, da bi naju povela u raj? Cijena? Sitnica.

Ali pri Raki obstoja vas ali zaselek Zaborst? In ce je kje tam, v katero smer? Hvala.

Ali kdo ve, od kje je v Ljubljano prisla druzina Primicove Julije?

In se eno vprasanje. It's a long shot, ampak, ce bi kdo hotel pogledati v Matricula online, slovenija, Raka, Krstna knjiga 01980, od oktobra 1, 1651 do November 1670, stran 59, na levi strani, 9. vrstica od spodaj navzgor, 2. beseda od leve. Ta beseda je priimek.
Eno vrstico visje, to je v 10. vrstici od spodaj navzgor pise: 24 eiusdem renata e filia legitima Marina parentis. Tekst se nadaljuje v 9. vrstici od spodaj navzgor: Marci xxxxxx et uxoris sua Gertrudis... itd.
Kaj vidite, kaksen priimek je v tistih krizcih za Marci? Jaz vidim nek priimek, a nisem sigurna in ne zelim sugerirati. Samo ta priimek, ce bi kdo hotel prebrati. Hvala.

Poznam Zaboršt, nahaja se 1 km jugovzhodno od Bučke.

Jorash ali Jarash mogoče?

Najlepsa hvala za trud in za odgovora. Zdajle sem ga pa nasla, Zaborst. Prej sem ga iskala na seznamu naselij in na zemljevidu, a nic nasla.

Jaz sem tisti priimek prebrala kot Jarosh, a nisem bila prepricana. Ze potem, ko sem napisala vprasanje, sem odkrila, da ima ena sola v Sloveniji ravnateljico okoli Ptuja, ki se pise Jaros, a lahko je zgolj nakljucje. V priimek sem se zapicila, ker po strani moje babice z Rake imam veliko poljskih sorodnikov, kar se vidi iz prekrivanja kromosomov. Tudi en testirani sorodnik s predniki z Rake, s katerim sem govorila, je rekel isto o Poljski.

Imam pa tudi enega sorodnika, ki se pise Jaros, a njegovi predniki so iz okolice Olomouca. Ne morem trditi, da sva povezana preko tega priimka, a vidim, da je neka povezava s to babico z Rake. Od okolice Olomouca in proti Brnu imam tudi vroce obmocje.

Velik del poljskih sorodnikov, ki se nekako navezujejo na babico z Rake, je s skrajnega JV Poljske, linija Tarnow - Rzezsow in na jug proti slovaski in ukrajinski meji. In mislim, da se ti nekako navezujejo na severno Slovasko vzdolz slovasko- poljske meje na liniji Liptovsky Mikulas - Presov, ti pa naprej na linijo Olomouc - Brno. Tudi dosti mojih ukrajinskih sorodnikov ima navezavo na JV Poljsko, Slovasko in Cesko. Je pa zanimivo, da sem v poljskem Tarnowu nasla dekliski priimek moje babice z Rake. V Sloveniji ga ima manj kot 5 ljudi.

Tarnow je do leta 1772 spadal pod Poljsko kraljestvo znotraj Poljsko-litvanskega commonwealtha. Potem so Avstrijci okupirali ta del Poljske, in je do leta 1914 bil pod Avstoogrsko. Sledilo je 1 leto pod Rusijo, 1915 do 1918 spet Avstroogrska, leta 1915 zahodna Ukrajina , 1919 do 1939 Poljska, 1941 do 1944 pod nemsko okupacijo, in 1945 Poljska. Ampak mislim, da moja povezava gre v cas pred 1772, torej v Poljsko-litvanski commonwealth.

Morda je tudi Jarosh, za ta priimek sem že slišala, za Jorash in Jarash pa ne. Poznam pa Ukrajinca s priimkom Jaroš.

Malo sem ze napredovala s tistimi konci. Moja 4x prababica Marjeta je bila iz Zaborsta, njen moz Martin pa iz Zg. Radulj. Po poroki sta zivela v Zg. Raduljah, kjer se je rodila njuna hci, ki pa se je porocila na Rako. Moja babica je bila pravnukinja od te njune hcere. Sumim pa, da so se ali Marjeta ali njeni starsi v Zaborst priselili od drugje, ker njenega dekliskega priimka ne najdem pred njenim casom.

https://www.stat.si/imenarojstva#/names?lastname=Jaro%C5%A1 https://www.stat.si/imenarojstva#/names?lastname=Jaro%C5%A1

Saj ni res, pa je! Dobila sem sorodnika z Grenlandije!!! Haansi mu je ime. Objavil je svojo sliko in zgleda kot pol ali 3/4 eskim, ostalo kaj drugega. Vecina njegovih prednikov je z Grenlanda, enih par pa z Danske, Svedske in Norveske.

He, he Leskova. Tvoji so bili pa res povsod.

Saj, ampak Haansijevi in moji skupni predniki so bili rojeni pred kaksnimi 250 do 280 leti. Pise, da je za to cez 40% verjetnost. Za starejsa in mlajsa obdobja je verjetnost zelo majhna.
Ker ima vsak zraven svojo drzavno zastavo, in njegova je rdece bela, ampak s cudnim krogcem, kot kombinacija poljske in japonske zastave, sem mislila, da je spet kaksen Poljak, samo za Poljaka zgleda malo cudno, lasje, oci, nos, oblika obraza niso ta pravi. Tako, zdaj vem, kako zgleda grenlandska zastava. Se pa s Haansijem prekrivava na 6. kromosomu. Imava samo 5 skupnih sorodnikov, ampak nobenega Slovenca. Zgleda, da sem samo jaz podedovala genetiko iz cudnih koncev. Vcasih se res vprasam, ce je bil kaksen moj prednik "sposojen".

.

No teh 40% ni ravno 98,8.
Vseeno pa se malo vprašaš kako je to mogoče.
Mogoče še od tiste danske prednice, da so kakšni geni preskočili generacije.

Misljeno je tako: Haansi je 100% moj sorodnik. ima oznako DNA Match Quality. To je najvisja kategorija. Procenti moznosti se nizji od 100 samo pri vrsti sorodstva, ker je vec moznosti. Recimo, za mojega bratranca, ki ga poznam od njegovega rojstva, pise, da je prav tako DNA Match Quality, potem pa ga razclenijo na mozna sorodstva po stopnji verjetnosti. Tako dajo naslednje moznosti:
77,7% moj bratranec,
12,3% moj pol bratranec, torej po samo enem starem starsu,
6,4% moznosti, da je sin mojega bratranca in
2,4% moznosti, da je sin mojega polbrata ali polsestre, ki ju nimam, a oni tega ne vejo.
1,2% da je bratranec enega od mojih starsev

V njegovem primeru je prva moznost pravilna. Ko so sorodstva bolj oddaljena, je tezje ugotoviti tocno stopnjo sorodstva in dajo vec moznosti in razlike med procenti so manjse, to je, moznosti so bolj izenacene.

Tako je Haansi tudi 100% moj sorodnik. Moznosti za stopnjo sorodstva med nama pa so naslednje:

40,1%, da je sin mojega bratranca/ sestricne v 4. kolenu,
15% moznosti, da je moj bratranec v 5. kolenu,
12,2%, da je sin mojega bratranca/ sestricne v 5. kolenu
10,5%, da je sin bratranca/ sestricne v 3. kolenu.
7,3% da je vnuk bratranca/ sestricne v 4. kolenu
6,7% da je moj bratranec v 4. kolenu
4,4% da je moj bratranec v 6. kolenu
2,6% da je vnuk bratranca/ sestricne v 3. kolenu
1,2% da je sin mojega pol bratranca/ sestricne v 3. kolenu.

Ker vem, kako dalec nazaj so ziveli moji 3x, 4x in 5x pra stari starsi, sklepam, kdaj sta bila rojena najina skupna prednika.

Hvala ti za izčrpno razlago. Zdaj razumem te procente.