☕ Sorodnik 2 - 10

Se nekaj sem se spomnila. V svojih tavanjih sem ze 2x odkrila, da so ljudje iz vasi mojih prednikov v 19. stoletju sli po otroka v sirotisnico v Trst. Ocitno Tavcarjev Tomazek ni bil edina sirota posvojena v Slovenijo. Si mislite, kaj to pomeni? Da nekateri ljudje niso tisto, kar mislijo, da so. Trst je pristanisko mesto. Torej so bili ocetje lahko okolicani ali pa kdove od kje.

Kaj clovek ne odkrije med kuhanjem kosila. Je imel kdo prednika zaposlenega v hotelu Union? Bil je posten mozak, ceprav malo pozen.

Takole pise v nekem podezeljskem kraju dokaj dalec od Ljubljane:

Franc Č., hisnik v hotelu Union v Ljubljani, izjavlja pred podpisanimi pricami, da je on oce tega otroka, ter zahteva, da se danes, dne 17. septembra 1905, ko se cerkveno s Francisko A. poroci, ta otrok pozakoni.
Zupnik J. Renier. Prici sta bili Ivan L. in Josef R..
Otrok se je rodil leta 1904. Ime so mu dali Franc. Na zalost je umrl 20 dni pred svojim 26. rojstnim dnem, leta 1930. Umrl je v Ljubljani.

Iz Matricule

5. avgusta 1775 sta umrla Melchior in Balthasar Jankovic, stara 8 dni. Oce Jure Jankovic, mama Neza.

Srečal sem gospo, ki ima ravno preko Trsta prednike iz Sokotre. V Jemnu so ji rekli da je čisto podobna Jemencem in je šla raziskovat prednike.

Ta zgodba o gospe s predniki s Sokotre je vredna dobrega dokumentarca, ali celo filma.

Usoda druzine Č. Oce Miha je bil bratranec mojega x pradeda Jurija.

Umrli so:
Anton, september 1789, star 3 leta.
Jakob, decembra 1792, star 2 leti in pol, crne koze.
Marija, december 1792 ( isti dan kot Jakob), stara 3/4 leta, sibkost/ epilepsija.
Matija, maj 1795, star 1 1/4 leta, gangrena/ pomanjkanje periferne krvi
Oce Miha, marec 1798, star 40 let, mozganska kap.
Mama Doroteja, maj 1800, stara 45 let, ene vrste vrocina

Nekateri izrazi za vzroke smrti so se pojavljali prevec pogosto, zato je vprasanje, kaj jim je res bilo. Taka primera sta
- Brand. Najprej sem mislila, da so zgorli v pozaru, a nemska stran o starih boleznih pravi, do je bila gangrena, oziroma pomanjkanje krvi v perifernih zilah.
- Fraisen - o tem je nekje pisalo, da je pomenilo sibkost, zlasti zaradi pomanjkljive prehrane matere, zaradi cesar je smrt nastopila v prvih tednih zivljenja. Vendar nemski vir pravi, da je to bila epilepsija. Veliko majhnih otrok je dobilo to nalepko kot vzrok smrti.

Nekoc sem ze povedala, da naj bi bila rojstna vas ene moje 3x prababice Katarine R. nekoc zidovska vas. (Ona se je pravzaprav rodila ze okoli 200 m stran). Ne vem, ali sem to brala v diplomski nalogi ali v kaksnem drugem raziskovalnem delu. In zdaj sem nasla tole o prednikih.

Janez R., sin Petra R. se je 1648 porocil z Anno Frank, hci Jakoba Franka iz Erlacha. Edini kraj Erlach, ki sem ga nasla, je v zahodni Svici. Razen, ce je Erlach nemsko ime za kaksen slovenski kraj, ampak na seznamu na Wiki ga ni. Mogoce je bil kaksna majhna vas? .

Vseeno sem sla pogledat, ce sem v sorodu s kaksnimi Franki. In sem. Z enim Nemcem, ki se prise Frank, s tremi Nemci, ki imajo ta priimek v rodovniku in z dvema bratoma iz Svice. Tadva Svicarja imata rodovnik nazaj skoraj 300 let in v njem same nemske in svicarske priimke. In leta 1750 se je rodil njun prednik J. Frank SZ od Luzerna. S tema bratoma imam zelo malo skupnega, ravno toliko, da se se ujamemo, verjetno zato, ker sta oba starejsa mozakarja. Med skupnimi sorodniki imamo eno samo Slovenko, ki je ne poznam, ampak v njenem rodovniku je priimek, ki ga zelo dobro poznam in izvira iz koncev blizu moje 3x pra Katarine. In ta Slovenka je sestricna v 5. kolenu se z dvema drugima Svicarkama, ki sta sestricni zgornjih dveh bratov v 5. kolenu, torej je z njima v sorodu, ampak ne v bliznjem. In vsi ti Svicarji imajo prednike med Bernom in Luzernom. In vsi mi si delimo isti delcej 11. kromosoma, z enim od bratov si jaz delim se malo 22. kromosoma. Nimam pojma, ce je to povezava z mojo Anno Frank iz 17. stoletja ali zgolj nakljucje.

Google pravi, da je Frank lahko zidovski priimek, lahko pa je nemski iz obmocja med Nemcijo in Francijo.

Eno cudno prosnjo imam, ce bo slucajno po kaksnem nakljucju kdo to prebral. Ali lahko kdo pogleda, ce se mu odpre stran:

Javerškova domačija - kozje.si

Pod naslovom strani se pokaze tekst "Pod hribom Skopečna zavije cesta desno in po njej pridemo do Javerškove domačije, kjer se je ..."

Ze nekaj dni se trudim, da bi lahko odprla to stran, a je ne odpre in ne odpre. Samo vrti in na koncu pove, da je timed out. Zanima me, ce se vam stran odpre in ce se, ali lahko skopirate ali poveste povzetek?

In ce lahko kdo da kaksen link za Skopečno, ker meni nic ne pokaze. En brskalnik mi vrze ven odgovore o Ceski v cescin, eden cisto nic pa cisto nic, en brskalnik mi pa da zgornji link, a kot receno, se ne odpre. Do tega linka sem prisla, ko sem iskala informacije o Skopečni.

Namrec, odkrila sem da je bila moja 5x prababica Marija Krivec, in da je bila rojena v Skopečni. Za Skopečno nisem se nikoli prej slisala. Njena necakinja, tudi Marija Krivec iz Skopečne, je postala Titova praprababica. Kadar kaj preberem o njih, zvem kaksno malenkost tudi o nasih, zato me zanima, kaj pise v linku. Sem pa odkrila tudi tretjo Marijo Krivec, a ta ni s/ iz Skopečne, ampak z Bizeljskega in je bila vinska kraljica. Nisem vedela, da imajo vinske kraljice. Z vinsko kraljico si nisva nic podobni.

Hvala za vsako pomoc.

Da sem v nekaksnem sorodu s Krivci vem ze nekaj casa, ker so mi nasli eno sorodnico na My Heritage in eno na Ancestry, a nisem imela pojma kako. Se nekaj priimkov imam za raziskat, a se jih se nisem lotila. Trebce z ozjo okolico so bolj prepletene in bolj fascinantne kot pajkova mreza. Vedno znova me potegnejo vase. Mogoce zato, ker so mi cisto tuje in ker se do danes ne morem verjeti, da sem 1/4 od tam.

Mimogrede, na Ancestry so mi nasli eno sorodnico, Americanko, katere babica se je pisala Puzl - danes Pucel ali Pucelj - edini nemski priimek mojih prednikov, za katerega vem, da je bil kocevarski. (Hvala, kdor je tu objavil branje o Kocevarjih!). In do takih odkritij vedno pridem po nakljucju, ko iscem nekaj cisto drugega. Namrec, imam dalec prevec sorodnikov, da bi raziskala vsakega, zato so taka presenecenja se toliko boljsa.

Babica te ameriske sorodnice je bila letnik 1866, torej mora biti sorodnica ze kar v letih. Babica se je preselila je v Illinois. Tudi njen moz je bil Slovenec, a njuni otroci so se rodili v Illinoisu. Ker je sorodnica dodala datume rojstva, bom mogoce en da bolj pogledala sorodstvene vezi. Objavila je sliko sebe in moza, ocitno z neke zabave, ker sta lepo urejena, ona v a little black dress, postrizena na daljsega paza in pobarvana blond, moz pa v smokingu in z metuljckom. In oba se na siroko smejita. Tudi ona mi ni nic podobna. Je pa zanimivo videti slike sorodnikov.

Sorodnica mora biti že kar v letih, a njena babica se je rodila pred 158 leti? Al kaj ne razumem?

https://www.kozje.si/objava/194931 upam, da ti odpre

Če ne odpre, ti kopiram tekst in fotografijo na vrhu:

https://www.kozje.si/Files/Gallery/69/138246/l_177362Javer%C5%A1kova%20doma%C4%8Dija.jpg
Pod hribom Skopečna zavije cesta desno in po njej pridemo do Javerškove domačije, kjer se je leta 1864 rodila Marija, mati Josipa Broza Tita. Tu je Tito preživljal otroška leta pri svojem dedu Martinu .

Josip Broz Tito je bil rojen leta 1892 v Kumrovcu na Hrvaškem, onkraj Sotle, nedaleč od Podsrede. Umrl je 4. maja 1980 v Ljubljani. Med 2. svetovno vojno je vodil narodnoosvobodilni boj v tedanji kraljevini Jugoslaviji. Po letu 1945 je prevzel kot predsednik KPJ tudi vodstvo države in bil vrhovni poveljnik vojske. Po njegovi smrti se je pospešil proces, ki je pripeljal do razpada Jugoslavije in osamosvojitve njenih republik.

Današnja domačija obsega stanovanjsko stavbo, gospodarsko poslopje s hlevom, svinjake s prostorom za mlin, ki je deloval krajši čas med svetovnima vojnama, kozolec (toplar iz leta 1952) ter Nežino hišo.

V sklopu domačije se nahaja tudi apnenica. Sedanja podoba stavbe je iz 19. stoletja, nespremenjeni so veža s črno kuhinjo, »hiša« in »kamra«, ki so od leta 1979 muzejsko urejeni. Prostori nam skupaj z originalnim pohištvom iz časa Titove mladosti pričajo o času na prelomu stoletja, razporeditev prostorov pa o tipu kmečkega doma tistega obdobja.

Do Javerškove domačije se lahko sprehodimo od parkirišča na Trebčah (10 min). Pot nas pelje po slikovitem lesenem mostu čez reko Bistrico, mimo apnenice, kjer so nekoč žgali apno, in mimo Nežine hiške, kjer je pred pol stoletja živela šivilja Neža. Od tu se lepo vidi vhod v sotesko reke Bistrice, ki je ena najlepših sotesk v vzhodni Sloveniji.

Skupine, ki želijo voden ogled, se predhodno najavijo na št.: +386 3 800 71 00.

Erlach pa naj bi bil Jelševek - Olševek. https://sl.wikipedia.org/wiki/O%C5%A1evek https://sl.wikipedia.org/wiki/O%C5%A1evek
Mogoče tudi Šmarje pri Jelšah?

Tukaj piše, da je bil dvorec Jelše v Šmarju pri Jelšah vpisan kot Erlach.
https://sl.wikipedia.org/wiki/Ob%C4%8Dina_%C5%A0marje_pri_Jel%C5%A1ah https://sl.wikipedia.org/wiki/Ob%C4%8Dina_%C5%A0marje_pri_Jel%C5%A1ah
Mogoče je pa to? In ste pač grajski?

Prav lepa hvala. Ko bom imela cas, bom pogledala, ce so bili v teh krajih kaksni Franki. Ce je bil to kateri od teh dveh krajev, je imela tudi kar dolgo pot do moza. Za tiste case verjetno vec dni z vprego.

Zdaj imam pa se en problem. Pogledala sem prednike moje Marije Krivec s/iz Skopecne, nasla njenega oceta Blaza in deda Primija (Primoza). Primi se je julija 1677 porocil z Evo Posterzin, kot pise v knjigi.

Avgusta 1678 se mu je rodil sin Mihael,
avgusta 1679 je dobil hci Marijo
novembra 1680 je dobil sina Andreja in
Februarja 1682 sina Blaza, mojega 6x pradeda. (do tu sem prisla). (Slo je kot po tekocem traku, brez predaha. Je morala biti precej izmucena).

Samo en problem je. Kot mama vseh teh njegovih otrok je vpisana Marina (brez dekliskega priimka). Kaj je naredil z zeno Evo Posterzin? Jo je ubil in vrgel v Bistrico? Se je zupnik zmotil in ce se je, se je zmotil pri nevesti ali pri mami njegovih otrok? Marina je bila itak skoraj vsaka druga in bi jo lahko napisal, ker se imena Eva ni spomnil, saj je bilo to ime zelo redko. A ce je bila Marina prava, od kje je potem zupnik snel Evo Posterzin?

Mrliskih knjig takrat se ni bilo. Eva bi lahko umrla naslednji dan po poroki, in bi se ponovno porocil cez mesec ali dva, ampak do leta 1682 ni vpisan kot da bi se ponovno porocil, razen ce se je porocil v drugi fari. Okoliske fare nimajo podatkov tako dalec nazaj, tako da bo to ostala uganka.

Do zdaj sem imela ze 2 taka primera, ko je bila zena z enim priimkom, otroci pa naenkrat od druge zene, in nikjer ni pisalo, da bi prva zena umrla. En primer sva raziskovali skupaj z My Heritage sorodnico, slo je za mojo 4x pra babico, oz. njeno 5x prababico in nisva ugotovili, kaj je prav. Se enkrat je bil pa tak primer pri eni 5x prababici. Pri tisti me tako zelo ne moti, ker sem tudi sicer potomka druzine od ene izmed obeh kandidatk.

Sorodnica mora biti že kar v letih, a njena babica se je rodila pred 158 leti? Al kaj ne razumem?

Hvala za opozorilo. Bila je njena prababica. Sem se zmotila. Njena prababica Jera Puzl/ Pucel je bila letnik 1866 in z mozem zivela v ZDA, Illinois, kjer so se rodili njenuni otroci.


In hvala za tekst o Skopecni in naprej. Fino, da pove, od kje se gre, ker z glavne ceste se nic ne vidi ali pa mi je bilo prevec slabo, da bi registrirala.

Tudi tvojega linka in slike mi ne odpre. Ne vem, zakaj. Vseno hvala.

Hahaha, mi smo pac grajski! 90% mojih prednikov zadnjih 220 do 370 let je bilo revezev, kajzarjev, vinicarjev, brez prebite pare v zepu.

Priimek Frank je pa kar pogost v Sloveniji. Frankov je celo 5 x toliko kot nas, z našim priimkom.
https://sl.wikipedia.org/wiki/Frank_(priimek) https://sl.wikipedia.org/wiki/Frank_(priimek)

Tudi nekajkrat vec kot priimkov obeh mojih starsev, in 150x vec kot od ene babice.
V rosnih letih sem poznala ene Franke in samo upam, da niso z mano v sorodu.

Kar misli si 🙂 Slej ko prej te bo doletelo, kar slutim.
Sicer pa že to da si v sorodu s Titom več kot zadostuje!

Mogoče lahko odpreš ta članek? https://svet24.si/clanek/novice/slovenija/5ba2517fc0c76/pozabljena-domacija-titove-mame-marije https://svet24.si/clanek/novice/slovenija/5ba2517fc0c76/pozabljena-domacija-titove-mame-marije

Veliko ljudi je v sorodu z njim. Verjetno vsi ljudje, ki imajo prednike iz Trebc ali okolice. Jaz sem preko 4 ali 5 vej po zenski strani njegove mame, za mosko stran ne vem. Je pa hec. Iz tistih koncev imam na My Heritage enega sorodnika, ki zivi drugje v Evropi in meni se zdi, da mu je precej podoben. Ne vem pa se, kako tocno sva s tem sorodnikom v sorodu.

O, ko omenjas grajske. Si kdaj slisala za priimek Perlstajn/ Perlstein ali kaj podobnega? Ena moja prednica se je tako nekako pisala. Kogar vprasam, nihce nic ne ve o tem priimku.

Tudi tega clanka ne odpre. Samo bel ekran se pokaze. Ne vem, ali je tehnicna napaka ali kaj. Tu je zadnjih par let ogromno cenzure, a ne verjamem, da bi tudi obicajni clanki bili cenzurirani. En glitch, tehnicna napaka mora biti.

Ja, nekaj mora biti narobe. Mogoče imaš previsoko varnost nastavljeno.
Čakaj, ti vsaj tekst kopiram, škoda, ker ne bo kopiralo slik..

Pozabljena domačija Titove mame Marije
Aleš Žužek
19. 9. 2018, 20.20
Deli članek:
Rojstna domačija Titove mame na slovenski strani Sotle je zadnja desetletja skorajda pozabljena.


arhiv Reporterja
Josip Broz Tito je Javerškovo domačijo, kjer je v otroštvu živel več let, v odrasli dobi obiskal samo dvakrat – leta 1973 in 1979.
Javerškova domačija je približno pol kilometra oddaljena od ceste, ki povezuje Podsredo in Bistrico ob Sotli. Ko zavijemo z omenjene ceste, do domačije pelje ozka vaška pot. Na domačiji, kjer je leta 1864 prijokala na svet Titova mama Marija Javeršek, je od leta 1979 urejen spominski muzej. V času ureditve spominskega muzeja je na Javerškovi domačiji gospodaril zdaj že pokojni Drago Javeršek, pranečak Marije Javeršek oziroma Marije Broz. Zdaj na domačiji živi Stanka Javeršek, vdova Draga Javerška. Prijazna in skromna ženska, ki šteje že več kot 70 let, a še vedno kmetuje na domačiji in skrbi za domače živali, med drugim tudi tri krave.


Primož Lavre
Na Javerškovi domačiji v Podsredi, na kateri je pred več kot sto leti svoja otroška leta preživljal Josip Broz Tito, zdaj živi Stanka Javeršek.
Politika, zarote in bedarije

O politiki se Stanka Javeršek noče pogovarjati. Vendar jasno izrazi svoje mnenje glede različnih teorij in mitov, ki so se spletli okoli domnevnega izvora Tita: denimo da Tito, ki je prišel po vojni domov iz ruskega ujetništva, sploh ni bil Tito, da je bil v resnici Rus, da ga lastna mati ni prepoznala … »Bedarije,« pravi Stanka in začudeno nadaljuje: »Kaj vse sem videla pri sestrični v Kranju. Pokazala mi je na internetu. Med drugim to, da je Marija Javeršek delala v Avstriji, ona pa je v resnici že z rosnimi 16 leti odšla z domačije ... Vse to so izmišljotine.« Marija Javeršek je Franja Broza iz Kumrovca spoznala, ko je ta tako kot številni njegovi sovaščani prihajal na delo na bogatejšo slovensko stran Sotle. Poročila sta se januarja 1881. Pozneje se je v Kumrovec omožila tudi Marijina mlajša sestra Jera. Nobena ni imela srečne roke, zaradi finančnih stisk sta morali večkrat na skrivaj – da ne bi izvedel njun strogi in varčni oče Martin Javeršek – svojo mamo prositi za pomoč. Prav zaradi finančnih stisk je Marija Broz svoje otroke, med njimi tudi Josipa, večkrat poslala na domačijo svojih staršev. Josip je imel zaradi dolgotrajnega bivanja na slovenski strani Sotle celo težave v šoli v Kumrovcu. Ker ni obvladal knjižne hrvaščine, ampak samo slovenščino in slovenščini podobno narečje prebivalcev rojstnega Kumrovca, je moral prvi razred ponavljati.


Primož Lavre
V Javerškovi domačije je od leta 1979 urejen spominski muzej, posvečen Mariji Broz.
Tito delal, a ni dobil plačila

Marija Broz je rodila 15 otrok, osem njenih sinov in hčera je umrlo pri porodu ali v zgodnjem otroštvu. Njen mož Franjo ni bil podjetniško spreten – ni mu šlo niti kmetovanje niti furmanstvo. Svoje neuspehe je utapljal v kozarcih alkohola. Na koncu je izgubil celo hišo v Kumrovcu in se leta 1912 z Marijo preselil v Kupinec pri Jastrebarskem. Prav v Kupincu je tudi pokopana Marija Broz, ki je umrla leta 1918. Marija Broz (domači so ji rekli Mica) je bila stroga, odločna in delavna oziroma, kot se po navadi reče, je bila ona tista, ki je nosila hlače v hiši in vodila družino. Znano je tudi, da je bila globoko verna in je svoje otroke vsako nedeljo peljala k maši. Josip Broz je na Javerškovi domačiji znova živel med letoma 1905 in 1907. Delal je pri svojem stricu Antonu. A Broz, ki je bil trmastega in kljubovalnega značaja, ni bil zadovoljen s stričevim plačilom. Krmil je krave in vole, a mu stric ni dal obljubljenega plačila – za nove čevlje in hrano. Namesto tega je vzel njegove stare škornje in jih dal popraviti za svojega sina, Brozu pa je dal veliko slabše. Zato je odšel domov v Kumrovec, od tu pa v Sisek, kjer se je izučil za ključavničarja.


Primož Lavre
V spominskem muzeja sta tudi portreta Josipa Broza Tita in njegove matere Marije, delo slovenskega slikarja Božidarja Jakca. Marijo Broz je Jakac narisal na podlagi Titovega opisa.
Ob koncu življenja pozabil na zamere

Zamere, kot tista zaradi čevljev, so verjetno razlog, da se je pozneje desetletja dolgo izogibal obiskov Javerškove domačije. Šele v 70. letih se je otoplil Titov odnos do Javerškove domačije. Stanka Javeršek se spominja, da je Tito prišel na domačijo leta 1973. »Prišel je skupaj z Edvardom Kardeljem. Rekli so mu, zakaj ne bi uredili hiše v spomin na njegovo mamo, če mu je tako draga. Tito, ki je takrat zelo premišljeval o svoji mami, je odgovoril, da bi bilo to dobro. Nato so uredili ta muzej. Prva ideja je torej padla leta 1973, muzej pa so odprli leta 1979. Ko je bil muzej odprt, je Tito še drugič in zadnjič prišel na domačijo. Takrat so tudi odprli osnovno šolo v Bistrici ob Sotli, ki je bila poimenovana po Mariji Broz. Drugih stikov s Titom nismo imeli.« So pa od Titove obujene ljubezni do mame imeli korist prebivalci Kozjanskega. Zaradi Titovih prihodov so v 70. letih asfaltirali cesto od Bistrice ob Sotli do Kozjega. A če se je dolga desetletja izogibal obiskom Javerškove domačije, je kljub vsemu prihajal pogosto v te kraje. Rad je hodil k svoji teti Ani Kolar, sestri matere Marije, ki je živela v bližnjih Trebčah. Od tete Ane je Tito po vrnitvi iz ruskega ujetništva tudi izvedel, da je umrla njegova mama. Imel je tudi dobre stike z Ano Kostanjšek, hčerko Ane Kolar, ki je prav tako živela na domačiji v Trebčah.


Primož Lavre
Javerškova domačija
Pozabljen spominski muzej

Titovih sorodnikov po materini strani v Podsredi zdaj ni več veliko. Kot pojasnjuje Stanka Javeršek, so se Javerški raztepli po drugih krajih (Ljubljana, Bistrica ob Sotli, Kunšperk, Zagreb …). V Podsredi tako nima več sorodnikov. Bolj kot ne pozabljen je tudi spominski muzej Javerškova domačija. Tatjana Kotnik, uslužbenka javnega zavoda Kozjanski park, ki organizira skupinske oglede muzeja, pravi, da je obiskovalcev malo in še ti so predvsem starejši. Poleg skupin na domačijo prihajajo obiskovalci tudi individualno. »Ob nedeljah jo obiskujejo družine, tudi z otroki. Pa kolesarji in motoristi. Prihajajo prav tako iz Term Olimia iz Podčetrtka,« pove Javerškova. (, foto: Primož Lavre)

Ne Perlstein mi ne zveni znano. Je pa blizu temu priimek Prislan?
Bi bilo možno?

Ne vem, v knjigi pise Perlstein, a vse je mogoce.

Sem prebrala tvoj clanek. Res je, Hrvati in tudi Brozi so prihajali na slovensko stran ze stoletja, a tudi Slovenci so se odselili na njihovo stran. Vsaj enkrat sem zasledila, da je bil Broz krstni boter otroka v Sloveniji, tako da so se Javerski in Brozi morali poznati ze od prej.

Skoda, da so zapustili domacijo. V Ameriki so iz domacij zgodnjih predsednikov naredili velike turisticne senzacije, pa so bili suznjelastniki in verjetno se kaj hujsega. Tito pa ni bil samo slab, kot se danes ocita. Meni se zdi podlo, da so ga prej tako kovali v zvezde, zdaj imajo pa isti o njem samo slabo za povedat. Pa ne pisem zato, ker je daljna zlahta, ampak ker se mi zdi grda taka dvolicnost in obracanje po vetru.

Pa smo spet pri grajskih. Kaj pa če je Pilštajn?
https://sl.wikipedia.org/wiki/Grad_Pil%C5%A1tanj https://sl.wikipedia.org/wiki/Grad_Pil%C5%A1tanj
Tudi ta je ozemeljsko lociran v te konce.
https://www.grajske-stavbe.si/stajerska/obcina-kozje/pilstanj/ https://www.grajske-stavbe.si/stajerska/obcina-kozje/pilstanj/
Glede na to, da so se gospoda od tam imenovali Pilštajnski, se bi lahko ohranila tudi skrajšana oblika priimka?

Ja, to tvoje mnenje o dvoličnosti okrog Tita je tudi moje.
Jaz na primer čutim do tega našega bivšega voditelja samo globoko spoštovanje in občudovanje.
Sposoben je bil voditi in združiti ter vzdrževati podivjani Balkan in še Neuvrščene.
Klobuk dol! Bister in izjemen.

Perlsteinov pa na žalost ne najdem v Sloveniji. Samo kot tuji avtorji ali raziskovalci so navedeni.

Ne verjamem, da bi bil Pilsajn. Ta prednica je zivela v fari Raka pri Krskem, To so bili res edini moji "boljsi" sorodniki v zadnjih 300 letih, ce nisem cesa pobrkljal. Npr. brat od ene x prababice v tej liniji je bil oznacen kot Dno., kar je en rang nad navadno rajo in zenske so imele po dve imeni ze v 18. stoletju. Tako da bi lahko prisli od kaksnih bolj premoznih druzin, ne pa grajskih, ampak moja babica, njihova potomka je bila revna kot cerkvena mis. To je bila tista s kuhinjo in spalnico na slabih 30 kvadratih. Brunarica je bila soba, kuhinjski del je bil zidan, streha slamnata, vsaj v mojem otrostvu. Brez vode. Danes take revscine ne vidis.

Ja, odlicno je znal krmariti med Zahodom in Vzhodom. In pisala sem ze, da vem, kako je bilo v Kanadi od zgodnjih 70ih let naprej in meni osebno se zdi, da je bil v Jugoslaviji boljsi sistem. V vojne se niso zapletali kot Kanada, izobrazba je bila boljsa, tu so takrat matere ostajale doma, ker ni bilo varstva za otroke, moski so delali od jutra do noci, niso hodili na morje, smucat in na potovanja. Hise so bile v povprecju manjse in skromnejse kot v Sloveniji, a stanovanj resda, vsaj na tem koncu skorajda ni bilo. In avtomobili so bili 2x tako veliko kot v Sloveniji. Izobrazevalni sistem je bil v Sloveniji veliko boljsi, tudi bolj zahteven. Delovna mesta niso bila za nedolocen cas kot v Sloveniji. Po eni strani je bilo boljse, ker so se ljudje ves cas zavedali, da je usoda v njihovih rokah, medtem ko so se v Sloveniji bolj zanasali na drzavo. Mislim, da je bila kokovost zivljenja v Sloveniji za navadnega, preprostega cloveka boljsa. Seveda pa ljudje vidijo samo filmsko in medijsko resnicnost.

Nekaj Perlsteinov sem našla na tem žalostnem seznamu.: https://www.pisi.co.rs/h-content/uploads/2020/01/Jugosloveni-u-koncentracionom-logoru-Au--vic-pisi.pdf https://www.pisi.co.rs/h-content/uploads/2020/01/Jugosloveni-u-koncentracionom-logoru-Au--vic-pisi.pdf

Na hitro, ker nimam veliko časa, če morda kaj pomaga - https://www.ancestry.com/name-origin?surname=perlstein Perlstein

in

https://www.grajske-stavbe.si/stajerska/obcina-kozje/pilstanj/ Pilštanj

Hvala obema, ampak mi ne odpre ne enega, ne druga linka.

Malo preglej nastavitve brskalnika. Tam, kjer je varnost in zasebnost. Verjetno imaš nastavljeno zelo visoko varnost.-
Ali pa vas je vaš trudni lepotec obsodil na internetno odrezanost od sveta?

Mislis utrujeni nelepotec? Vcasih prav pise, da strani ne morejo objaviti zaradi zakona, da se na druzabnih omrezjih po novem kanadskem zakonu novice ne smejo objavljati. Sama nisem nastavljala nobenih dodatnih varnosti, zato je se toliko bolj cudno. Yara mi je priporocala Brave in njej ocitno odpre, meni ne. Sicer mi Brave vcasih pove, da strani ne najde, zato sva se ponovno razsla, ampak zgornje linke sem poskusila tudi v Brave, a brez uspeha, Yari pa odpre.

Žalostno, če je to res. Ampak je, ker je vse na netu vsako leto bolj siromašno.
(Jaz imam Chroma.)

Ja, utrujeni nelepotec 🙂 Res se je razvil v grdo kreaturo v zadnjih letih.

Probaj z opero, in vpn če ne gre drugače.

Nekaj ne štima s tvojim brskalnikom.

Uporabila sem Chrome, Duck duck go in Brave. Bom nalozila se Opero. Ze nekaj casa opazam, da je vedno tezje priti do slovenskih strani tudi sicer, ker so algoritmi prilagojeni za ZDA, niti za Kanado ne.

Je Doncic hrvaski ali srbski priimek? Tole sem nasla:

Knjiga 03468, stran 0892-3. Fara Sveti Peter pod Svetimi gorami. To je danes Bistrica ob Sotli.

18. Januar 1767
Krscena je bila Agnes.
Oce Filip Doncic, mati Agnetis, njegova zena.
Botra: Mihael Kovac, Marija Stefan, zena Jakoba Stefana.
Zupnik Martin Koren, lokalni coop.
Fara Tchlensi. Ex Croatia.