☕ Sorodnik 2 - 12

Prav lepa hvala. Odprlo mi je vse 3 dokumente. Nisem imela pojma o teh uciteljih in za Stopice se nisem slisala. Ocitno so bili kaksni dalnji sorodniki Helene Caligar, saj je bila prav tako rojena na Dolenjskem, v kraju Stritt, ki se danes imenuje Strit. Glede na letnico poroke (1701), domnevam, da je bila rojena med 1670 in 1680. Kdove, ce so bili vsi ti ljudje v sorodu z ljudmi v 2. linku, ker si kar ne predstavljam, kako in predvsem zakaj bi najkasneje v 17. stoletju prisli iz svetovljanskega Rovinja na dolenjsko podezelje.

Na strani 24 sem nasla samo seznam virov, sem pa na strani 18 nasla dva clana Bratovscine presvetog Sakramenta u Rovinju, Francesca Caligarja 1556. leta in Nicoleta Caligerja iz leta 1567. Tole je kar zahtevno in zelo obsezno branje, se latinscino imajo. Se ga bom postopno lotila naslednji teden, ko pridem nazaj. Hvala.

Ce je blizu Stopic kraj Tezka voda, imajo tudi kraj Lahka voda? In imajo kraj Verdun. Sem mislila, da je Verdun samo v Franciji, tam, kjer se je prelilo veliko krvi v 1. svetovni vojni.

Verdun imaš tudi v Italiji, Libanonu in Kanadi (Montreal, Quebec)
Vir Google earth

V Štritu je eno manjše https://mojajezera.si/seznam_mojih_jezer/445/stritovsko_jezero/ jezero , v katerem s(m)o se včasih kopali. Tam imam tudi bolj ali manj daljne sorodnike.
Stopiče Dolenjci izgovarjamo "Stopče", če ti je zdaj kaj bolj znano.
Lahka voda ne obstaja, je samo Težka, imenovana po potoku, ki izvira v bližini.

Ne, tudi za Stopce se nisem slisala. Novega mesta in okolice ne poznam. V Novem mestu sem bila samo 1x, ko smo s solo sli gledat neko cerkev in parkrat smo se peljali skozi. V Strittu se nisem bila. Sem pa bila v Zabukovju, ki je zraven. Tam bi takoj zivela. Mir in gozdovi naokrog.

Pred dnevi sem dobila se dva priimka s tistega konca: Duh in Lekse/ Legshe/Lexe. Ce boste poredni, vas pridem kot duh strasit. Zdaj imam za to uradno pooblastilo. Hvala, Trump. Brez inavguracijskega pompa verjetno ne bi sla nazaj v cerkev sv. Lovrenca. V njej je bila namrec krscena njegova zena, kakor tudi ti dve moji x prababici.

Za Heleno sem vedela ze nekaj casa, a le to, da je bila zena mojega x pradeda Martina. Drugih podatkov o njej nisem imela. Ime Martin se med mojimi predniki v tistih koncih pojavlja kar dosti vse do danes. Helena L. se je rodila leta 1707, le 3 mesece po poroki njenih strasev, Tomaza L. in Neze Duh. Nezaslisano! Kaj pa ce ni bila Tomazeva? Sem preverila, ce imam kaksne sorodnike s tema priimkoma v rodovniku in se je nasel en Duh, a noben Lekse. Torej?

Helenin oce Tomaz je bil sin Georga/ Jurija. Ata Georg je na isti dan porocil dva svoja sinova, Tomaza in Petra . Ime Peter je bilo v tistih casih pri nas prakticno neobstojece. Peter (Petrus ) se je leta 1707 ozenil z Ursulo K., Tomaz pa je takoj za tem vzel Heleno, hci Janeza D. vsaj v tem vrstnem redu sta vpisana v knjigo porok.

Helena je bila rojena na / v Ardru, tako kot Peter in Tomaz. Ardro je kraj tezkega imena. Sama se nikoli nisem bila tam, ceprav imam se nekaj drugih prednikov od tam.

Ardro so ustanovili Nemci, kot se nekaj vasi tam okoli. Prvic se omenja leta 1420 kot Redern. Se v 17. stoletju sem parkrat zasledila to ime v cerkvenih knjigah. Grajski gospodje so bili zverinsko kruti, zato so se kmetje leta 1515 pridruzili drugim kmeckim uporom, napadli grad in ujeli grascaka in grascakinjo. Oblekli so ju v kmecke cunje, v roke so jima dali motike in ju poslali delat na njive. Ko sta se nadelala, so ju zaprli v krasko jamo. A Nemci ne bi bili Nemci, ce se med njimi ne bi nasla ena izdajalka iz Ardra, ki je gospodi izdala, kje sta zaprta in bliznji grascak Rajhenburski je priletel z vojaki in oba grajska osvobodil iz jame.

Mascevanje je bilo kruto: voditelje upora so obglavili ali jih nataknili na kol. Nova grascakinja, Barbara Bella je dala kmete za vsako malenkost privezati na pranger in prebicati. Pranger je bil miljski kamen, kamnit steber, ki je se ohranil se iz rimskih casov in je oznaceval milje ob starih- rimljanskih cestah. Ena milja je merila nekaj manj kot 1500 metrov. V Sloveniji je ohranjenih se nekaj vec kot sto prangerjev. Ta konkretni pranger je stal blizu dovoza v grad. V gradu sem bila kot otrok parkrat samo spodaj. Kamen sem gotovo videla, a se ga ne spomnim. V gozdu pod gradom rastejo najlepse rozice z vijolicastimi cvetovi.

In kaj se je zgodilo z vrlo kmetico iz Ardra? Mascevanje je bilo sladko. Kmetje so ji pomagali na oni svet. Vcasih se sprasujem, ce je bila moja prednica. Upam da ni bila. Ker so tudi v tistih koncih med sabo vsi v sorodu, je v bistvu izdala svoje lastne sorodnike. Ne vem, kje naj najdem njen priimek.

V Brezju zraven Strita se je rodila moja x prababica Katarina sredi 18. stoletja.

Oce Neze (Agnetis) Duh, tiste, ki se je leta 1707 porocila 6 mesecev noseca, je bil Janez (Joannis). Nasla sem dva Joannisa Duh-a, oba rojena 1654. Eden je bil rojen 29. aprila v Podulcah kot sin Andree in Marine, drugi je bil rojen 22. decembra v Viden/ Vider (?) kot sin Matije in Jere. Ocitno sta bila nekako v sorodu. Na zalost manjka krstna knjiga za leta 1671 do 1689, porocne pa se zacnejo sele z letom 1696. Tako ne bom nikoli vedela, kateri par je bil moj.

Kje sta Lukovec/ Lukovica in Pristava? V katero smer? Hvala.

Ravnokar nasla Pristavo. Lukoviz pa nikjer ne najdem. Michaelis Richter, sina Mathiasa Richterja je bil od tam. 17. stoletje.

A ni en Richter iz tistih koncev v 20. stoletju nekoga umoril?

Mogoče misliš Rihtariča?
https://sl.wikipedia.org/wiki/Franc_Rihtari%C4%8D https://sl.wikipedia.org/wiki/Franc_Rihtari%C4%8D

Lukoviz so pa mogoče danes Lakovnice. Gorenje in Dolenje Lakovnice?

Ja, je odprlo. Ne, ni ta. Tisti, ki ga mislim, en Richter, mogoce danes Rihter ali Rihtar, ocitno moj daljni sorodnik, se je sele rodil takrat, ko je ta Rihtaric iz linka umrl. Ne bom rekla, da sem 100% prepricana, ampak cisto tako se mi zdi, da mi je nekdo rekel, da je nekoga ubil. Mislim, da za sabo ni imel tako bogate kriminalne kariere kot ta iz linka, da je ubil v afektu, a lahko se motim. Ce se je zgodilo, se je enkrat v drugi polovici 20. stoletja na Dolenjskem.

Spet sem dobila sorodnika, ki ima pretenzije na plemiski naziv. Ta je bolj skromen kot tisti, ki se ima za nezakonskega vnuka pokojnega angl. Filipa. Tisti se je ponovno testiral in je se vedno je moj sorodnik,zato tudi vem, da je dobil enake rezultate kot prvic. Sem pa medtem odkrila, da se je njegov priimek pojavil v eni fari mojih x pra starih starsev. Na zalost njegovo mu ne prisojajo nic angleske krvi, ceprav je bil Elizabetin moz kljub nazivu grski princ in rojstvu v Grciji, v resnici bolj Danec in Nemec kot Anglez. Nemsko je vsekakor tekoce govoril.

Moj novi plemiski sorodnik je doma iz Karlovca, a zivi dalec od Hrvaske. Pravi, da je potomec plemicev in grascakov z nekega konkretnega otoka v Dalmaciji s konca 15. stoletja. To mu povsem verjamem. Grad njegovih prednikov na tistem otroku je danes samo se rusevina in se ga da videti na spletu. Dejansko sem nasla podatek, da priimek res izhaja s tega konkretnega otoka, ki ga on omenja. Tako da je povsem mogoce, da je njihov potomec. Verjamem tudi, da ima italijanske prednike. Ampak kako ve, da ima preko teh Italijanov prednike krizarje iz Cornwalla, to je na skrajnem JZ Anglije, tisti rt, ki ze brca v Atlantik, mi pa ni jasno, kajti krizarske vojne so potekale med 11. in 13. stoletjem, ko priimkov se ni bilo, predvsem pa je dostop do knjig izredno tezek. 23&me zdaj omejujejo stevilo sorodnikov na 1500, razen ce dokupis clanarino, ki je jaz nisem, zato imava s tem clovekom le 10 skupnih sorodnikov in kar mi je zanimivo, 3 od njih imajo italijanske priimke.

Sam otok ima pestro zgodovino. V zgodnjem 15. stoletju ga je v dveh letih zdesetkala kuga. Le ena tretina prebivalcev je prezivelo. Medtem ko so Hrvasko kontrolirale razlicne struje, je otok ostajal dokaj samostojen. Ko so Turki zaceli vpadati na Balkan so ljudje pred njimi pribezali na otok iz Bosne in ponovno poselili otok. Kasneje so otok zavzeli Benecani in plemstvu pustili naslove, ker so jim pomagali v boju proti Turkom. Torej so ljudje na otoku in v Bosni daljni sorodniki. Veja, ki je pobegnla, je ostala katoliska, veja, ki je ostala na kopnem, je bila pomuslimanjena.

Zadnje case dobivam vec nemskih sorodnikov, a ne vem, koliko od njih je potomcev izseljencev in koliko je pravh Nemcev. Sem pa ravno vceraj prvic opazila en cuden priimek v fari sv. Lovrenca, in a se ni ravno ta priimek danes pojavil med mojimi novimi 14 sorodniki na 23&me? Imam njegovo haplogrupo, ki so jo nasli na okostjih v polkrozni liniji od Madzarske do Slovaske, Ceske in SV Nemcije. To haplogrupo ima po moski liniji, torej jo je podedoval po prednikih iz fare sv. Lovrenca, kar se lepo sklada z njegovim priimkom.

Saj sem ti rekla, da boš našla 🙂

Je ta otok o katerem govoriš Molat? Tega so namreč tudi poselili prebegli pred Turki iz Bosne in ohranili katolištvo.

Jaz pa mislim, da je ta otok Brač.

Yara, a si vse otoke prestudirala? Resno, po cem si uganila?
Jaz ne bi imela pojma, o katerem otoku tece beseda.
Domnevam, da jaz osebno z Bracem nimam nic, ocitno je neka povezava s Karlovcem. In ko pravijo, da imam genetsko povezavo s severno Hrvasko, vedno izlocijo Dalmacijo. Tako da ne bo nic dediscine na Bracu.
Za Molat sploh ne vem, kje je. Ga moram malo nastudirat.

Mimogrede, iz ZDA sem za sorodnico dobila ponosno kitajsko kocevarsko Nemko. Ima kitajski priimek in videz. Je cetrt Kitajka, cetrt Portoricanka in pol kocevarska Nemka/ Slovenka iz okolice "Tschermoschnitz, Gotschee, Austria". Je tudi napisala nemsko ime iz konkretne vasi njenih prednikov, vklucno s hisnimi stevilkami. Vpisane ima samo 3 priimke, od katerih sta dva res nemska. Sem pogledala v Matriculo, ce je kaj na tem, ker ameriski sorodniki pogosto vpisejo napacne kraje ali leta ali celo ljudi in potem ne najdem nobene povezave. Ta gospdicna ima samo letnice, a sem njene prednike takoj nasla, a nisem iskala konkretne povezave z mano. Mogoce se en dan res ltim, ker nisva prevec oddaljeni. Naj bi bila potomka mojih prapra starih starsev na strani moje mame. In prav na tej strani so edini kocevarski Nemci, za katere do zdaj vem.

Ne vem, kaj sem vtipkala, da mi je odprlo casopis ameriskih kocevarjskih nemcev. Bili so sami starejsi izvodi, tako da ne vem, ce casopis se obstoja. V njem so se ukvarjali s svojimi rodovniki in druzinskimi zgodovinami. Ampak vecina priimkov je slovenskih, le da so napisani s sch in tsch in w, in seveda vsi slovenski kraji po nemsko. Kar nasmeh mi je slo ob njihovem trudu, da bi bili Nemci. So Kocevarji se aktivni, tisti, ki so hoteli, da se jih prizna za narodnostno manjsino v Sloveniji? Odkrito, meni se zdijo neprilagodljivi kot Ci..ga..ni, ce se po 600 letih niso sposobni sprejeti dejstva, da so do danes postali Slovenci.


Ko ze pisem. Zdaj se spet ukvarjam z Rako in tam opazam priimek Matko. zato mi je padla v oci zgodba neke Slovenke, ki je bila ukradena kot otrok. Pisala se je Erika Matko. O svojem zivljenju je napisala knjigo Hitler's Stolen Children.

. Sama sem poslusala avstralski podcast, v katerem so jo intervjujali. Zenska ima globoko vkoreninjene predsodke o Vzhodni Evropi, a njena zgodba je tragicna.

Rojena je bila v Rogaski Slatini kot Erika Matko. Njen oce je bil odpeljan v taborisce Mathausen, a so ga po nekaj mesecih kdove zakaj izpustili in se je vrnil domov. Ko je bila stara 18 mesecev, so Nemci moske pobili, ces da so sodelovali s partizani, njihovim zenam pa ukazali, naj otroke pripeljejo v eno od celjskih osnovnih sol, da jih bodo "zdravstveno" pregledali. Erika Matko je bila med temi otroci. Tam so jih porazdelili v 4 rasne skupine. Otroke iz 3. in 4. skupine so vrnili materam, otroke iz prvih dveh skupin so ocenili za dovolj arijske, zato so jih obdrzali.

Otroke so odpeljali v Avstrijo, kjer so jih bolj natancno premerili, ce res ustrezajo arijskim merilom. To je bilo del programa Lebensborn. Program je najprej spodbujal Nemke z vsaj 4 generacijami dolgim nemskim pedigrejem, naj imajo otroke s podobno cistimi Nemci. Zanje so zelo dobro skrbeli v Lebensbornovih bolnicah in ustanovah. Kasneje so v program vklucili tudi ukradene otroke, kot je bila Erika Matko.

Njen najzgodnejsi utrinek je bil z vlaka pri dveh letih in pol, preden jo je posvojil par iz severne Nemcije. Oba sta izhajala iz "von" druzin, torej nizje plemstvo in zivela sta financno udobno. Tako je Erika Matko postala Ingrid von Oelhafen. Novi oce je bil star okoli 60 let, nova mama 30 let. Zaradi prevelike starostne razlike sta se kmalu razsla. Imela sta tudi sina, domnevam, da je bil bioloski. Po koncu vojne jo je mama pri 5 letih odlozila v nekem zavodu, ces da ni njena bioloska hci. Kako se je to naprej razpletlo, v podcastu ni povedala.

Postala je fizioterapevtka, in zacela iskati svoje bioloske starse. Pisala je na razlicne nemske urade, a ni zvedela nicesar. Ko ji je bilo 59 let, je en dan pozvonil telefon, in nekdo, ki se je ukvarjal z ukradenimi otroki, ji je povedal njeno pravo ime, Erika Matko in da to ni nemski priimek. Ponovno je iskala informacije na uradih, a ji niso znali pomagati. Cez leto dni je ponovno dobila klic in mozak ji je povedal, da je Slovenka. Pisala je v Slovenijo, od kjer je dobila odgovor, da nimajo nobenih podatkov da bi bila ukradena. Mozak, ki jo je ze klical, je skupaj z drugimi iskal njene podatke. Sporocil ji je, da je bila rojena v Rogaski Slatini. Tako se je odpravila v Slovenijo. Prva druzina, ki jo je kontaktirala v Rogaski Slatini s priimkom Matko, je bila zelo revna, a ni bilo videti, da so v sorodu. Druga druzina je potrdila zgodbo njenega oceta in matere, a Eriko so zavrnili kot sorodnico, ces da Erika Matko ni bila ukradena in da zivi v blizini. Gospa s katero se je pogovarjala, je bila prizenjena v druzino, njen moz, torej brat Erike Matko, je ze umrl, zato sta se dala testirati otroka, a vec opravkov z no niso zeleli imeti, ker so bili prepricani, da je impostor. Erika Matko iz Rogaske Slatine z Ingrid ni hotela nobenih kontaktov. Testi so pokazali, da sta oba testirana fanta res njena necaka. Druzina ni vedela, kaj naj stori, in kot razumem, je se vedno niso sprejeli. Kako lahko zavrnejo svojo lastno kri? Kako so lahko tako kruti? Ingrid se je vrnila v Nemcijo in se trudila pozabiti na vse, dokler je en dan ni druzina obvestila, da je druga Erika Matko umrla. Vec v podkastu ni povedala. Zacela se je uciti slovenscino, vsake toliko pride v Slovenijo na razne komemoracije in se zre, zakaj je njena bioloska mama ni poiskala po koncu vojne. Dobila je namrec podatke o nekem Slovencu, cigar sin je bil tudi ukraden in je po vojni toliko casa iskal, da ga je nasel in ga pripeljal nazaj v Slovenijo. In se je sprasevala, zakaj njena mama ni storila enako, a po drugi strani isce izgovore, da jo opravici, ker je ni iskala. Zaslisala je mamine sodelavke iz tovarne, ki so ji povedale, da je bila do druge Erike zelo dobra mama. Erikin oce je delal v steklarni. Nihce ne ve, kako je v druzino prisla druga, neprava Erika Matko. Ingrid domneva, da ker je bilo v celjski soli tisti dan veliko majhnih otrok, da je mama enostavno pobrala deklico podobne starosti kot nadomestek svoje prave hcerke in se je z njo vrnila domov in da so otroka vsi sprejeli in bili o tem tiho. Tako da bratova zena res ni mogla vedeti, da mozeva sestra Erika ni bila prava Erika.

Moj ata, teta in stric so bili ukradeni otroci. Stari ata je bil ustreljen kot talec, stara mama je nekaj mesecev pred tem umrla za jetiko. Če bi bila še živa, bi jo odpeljali v Auschwitz.
Maja Weiss je posnela dva odlična dokumentarca o njih, tudi z Eriko.



.

Kako so tvoj ata, teta in stric prisli nazaj v Slovenijo?

Z vlakom preko rdečega križa, Američani so jih osvobodili. Bili so po različnih taboriščih.

Sem razumela, kot da so bili tudi oni dodeljeni pro nacisticnim druzinam. So jih vrnili takoj po vojni? V kaksnem stanju so bili, ko so se vrnili?

Družino mojega deda so tudi deportirali v nemško taborišče in prav tako so se vrnili s pomočjo Američanov. Ded se je spominjal, kako veselo je bilo, ko se je vojna končala, mesto v katerem so bili v taborišču pa so preplavili ameriški vojaki, ki so jim delili čokolade in pekli palačinke. Takrat je moj ded prvič jedel palačinke. Njegova precej starejša sestra pa je od ameriške vojske dobila bolj trajnosten spominek 😉

@Leska, na Brač sem pomislila zaradi kuge, ki je zdesetkala tamkajšnje prebivalstvo.

V katerem taborišču so bile družine? Prvič slišim za to.

Travmatizirani, prestrašeni, izgubljeni? Tri leta so bili ločeni v različnih taboriščih, vrnili pa so se septembra 45.Tri sirote, stric leta 45 17 leten, ati 13 in teta 6 let stara so se vrnili na opustošeno in izropano kmetijo. Brez živine, brez vsega so se morali preživeti, pa še obvezna oddaja je bila. Strica so kmalu vpoklicali služit, tako da je mladoletni ati postavil gor kmetijo. Obvezna oddaja, sistem jih je izvrgel, od države niso dobili nič, še osnovne šole niso zaključili. Teta je potem doštudirala, stric je prevzel kmetijo, ati je šel od doma.
Kljub vsemu je bil ati najboljši človek na svetu. Oprostil je, pozabil ni. In dolgo ni govoril o tem.

Aja. Izgnanci verjetno.

https://www.delo.si/novice/slovenija/spomini-se-hitro-vrnejo-v-usodni-4-avgust-1942 https://www.delo.si/novice/slovenija/spomini-se-hitro-vrnejo-v-usodni-4-avgust-1942

Tukaj omenjajo Šarhove pobe. Ati je bil z enim od njih skupaj v lagarju. Skupaj sta bila tudi takrat ko so se vrnili in je Šarhov otrok videl v Celju v izložbi fotografije ustreljenega očeta in bratov. Nihče mu ni povedal da so jih Nemci ubili na Pohorju.

Tako je. https://www.delo.si/novice/slovenija/ze-v-lagerju-sem-videla-kako-pomembni-sta-solidarnost-in-pomoc-med-ljudmi https://www.delo.si/novice/slovenija/ze-v-lagerju-sem-videla-kako-pomembni-sta-solidarnost-in-pomoc-med-ljudmi

Z vsem dolžnim spoštovanjem do gospe in žrtev, ampak enačiti položaj izgnancev z ukradenimi otroki pa res ne gre. In v Srbiji so dejansko izredno lepo sprejemali izgnance, tako da je tudi primerjava z begunci neprimerna.
Ati je rekel da so osvoboditelji otroke spraševali če gredo v Ameriko kjer bi jih šolali, pa so vsi zavrnili. In da mu je bilo velikokrat žal.

Vseh niso izgnali v Srbijo. Vas moje stare mame in okoliske vasi so spraznili. Del so jih poslali v koncentracijska taborisca, del pa za suzenjsko delovno silo v Avstrijo in Nemcijo. Od bliznjih sorodnikov sta takrat v vasi ziveli samo se stara mama in teta in obe sta sli na transport za delovno silo. Teta je morala biti okoli polnoletnosti. Ne stara mama, ne teta nista nikoli niti z besedo omenili vojne. Ce ne bi drugi povedali, jaz tega sploh ne bi vedla. Same tragicne zgodbe.

Yara, Americani so jim podarjali spominke? So kdaj iskali darovalca?

Kaj so morali obvezno oddajati? Jaz vem bolj malo, samo osnovna dogajanja pri sorodnikih, ker nihce ni hotel govoriti o nicemer. Ce si kaj vprasal, so bili tiho.

Kmetijske pridelke, živino in les.
Vem da je šel v Zagreb kupit mast, ker je doma ni bilo dovolj za oddajo.

https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/po-letu-1945/ https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/po-letu-1945/

Ja, saj. Izgnanec v Srbiji vojne ni doživel enako kot izgnanec v Nemčijo, ta pa ne kot taboriščnik v kacetu, ta pa spet ne kot otrok ki so mu ustrelili očeta, in ki je bil v taborišču kamor je redno prihajala pošta o umrlih materah. Ati je pripovedoval kako grozno je bilo poslušati jok ko so otroci dobivali obvestila in izvedeli, da so ostali še brez mame. Ker Nemci so jih o tem vestno obveščali.

Vdala sem se in pri 23&me narocila Premium paket.
Od variant, ki jih testirajo (ne testirajo vseh variant) za BRCA (rak na prsih), kolorektal rak, poznega Alzheimerja, Parkinsona in podobno, nimam nobene, kar me ne preseneca, saj teh bolezni v sorodstvu nimamo. Imamo cel kup rakov, a drugih vrst.

Od redkih bolezni so mi nasli eno varianto za neko tezko dedno bolezen. Ce jo dobis, je povprecna zivljenjska doba 20 do 30 let. Oba starsa morata imeti varianto, da ima otrok 25% moznosti, da to bolezen dobi. V celem svetu se pojavlja pri 1 cloveku od 100000, torej moras imeti res hudo nesreco, da najdes partnerja z enako varianto. V Kanadi je ljudi s to boleznijo 60 do 70. Najpogosteje se pojavlja pri Africanih, manj pogosto, a se vedno nadpovprecno pa tudi pri Izraelcih, Nizozemcih in juznih Kitajcih in Tajvancih. Je presnovna bolezen, pri kateri bolniki nimajo nekega encima za presnov, zato jim slabijo vse misice v telesu. Diagnoza se najveckrat postavi zgodaj v otrostvu. Imenuje se Pompejeva bolezen. Za Slovenijo ne najdem skoraj nobene informacije.

Nasli so tudi 22 ljudi iz davnine, ki so z mano genetsko povezani. Neznansko si zelim, da bi ljudi, ki so jih nasli v Sloveniji in bliznjih drzavah tudi tako vneto testirali.

1. Vikinski vojak, ki je umrl na Irskem. Imenuje se VK 545. Deliva si 0.06% genetike. Radiokarbonsko testiranje kaze, da je zivel med leti 665 in 865. V povezavi z njegovim grobom, domnevajo, da je bil med vikinski bojevniki, ki so na Irsko prisli konec 8. stoletja. Ob smrti je bil star 25 do 29 let. Pokopan je bil z dvema srebrnima prstanoma, stekleno kroglico (bead), z neindetificiranim zeleznim predmetom (zaradi rje) in v njegovem grobu so nasli delcek meca.

2. Pomorski vojscak iz Vendelskega obdobja (nimam pojma o tem). Aha, to je obdobje imenaovano po ladji, ki so jih zakopavali Vikingi. Vojscak ima oznako VK 485. Tudi z njim si delim 0,06% genov. (Sama s sabo bi si delila 100%, s starsi 50%, s praprapra starimi starsi 3%, itd.) Zivel je med 649 in 775 nasega stetja. Pokopan je bil v kraju Salme, Saaremaa v Estoniji. (Precej teh estonskih vojscakov je v sorodu z mano - ni cudno, da smo na strani enega deda vsi pobrali nekaj Baltika). Leta 2008 so kopali za izgradnjo kolesarskih prog in odkrili zakopani 2 ladji. Ta mozak je bil na eni od njiju. Na eni je bilo 34, na drugi 37 okostj. Domnevajo, da so jih pokopali, ko so umrli v bitki in da sta bili ti dve ladji namenjeni pokopom pomorskih vojakov.

3. Moski, zrtev masakra na dan svetega Brica. St. Brice's day massacre victim, oznaka VK 147. Njegovo okostje je pokopano v Oxfordu, v Angliji, prav na ozemlju univerze. Tudi z njim imava 0,06% skupnega. V 10. in 11. stoletju so Anglijo redno napadali danski Vikingi. Angleski kralj Aethelred se jih je bal, zato je ukazal pobiti vse danske naseljence v Angliji. Poboje so izvrsili 13. novembra 1002, od tod ime St. Brice's day massacre. Med ubitimi je bila tudi Gunnhild, sestra danskega kralja Sweyna, kakor tudi njen moz. Sweyn se je takoj masceval s hudimi napadi, dokler ni leta 1013 zavzel angleski tron, Aethelred pa je pobegnil v tujino. Vendar danski kralj ni dolgo vladal. Ze 5 tednov kasneje je umrl nenaravne smrti.

Mojega zlahtnika so nasli v mnozicnem grobu s 35 ljudmi. Vsi so bili moski, dva od njih se najstnika. Za jamo so izkoristili nek globok star jarek in trupla na hitrico zmetali vanj brez vsakega reda. Vsi so imeli vec ran od ostrih predmetov, verjetno sabelj, in vecino na hrbtu. Zrtve niso bile oborozene. Arheologi domnevali, da so skusali zbezati. Vendar, ko je drug laboratorij ostanke testiral z radiaktivnim karbonom (C14), so te ljudi postavili v zgodnejse obdobje. En dan bodo mogoce odkrili, kdaj tocno so umrli.

4. Se en pomorski vojak iz Estonije. Z njim si deliva 0,07% genov. Ta vojak je bil na drugi ladji kot #2. Vsi ti vojaki so genetsko najblizje danasnjim Svedom, zato domnevajo, da so prisli od tam.

Poleg teh imam se naslednje sorodnike:
se 4 druge vojake iz zgornjih dveh ladij v Estoniji (kot v #2)
mozak, ki so ga izkopali na Danskem in je zivel med leti 200 in 400
Pet do 6 mesecev noseca zenska, ziveca med 6. in 9. stoletjem. Bila je Avarka nizkega statusa, izkopana na Madzarskem.
se ena Avarka iz istega obdobja, tudi nizkega statusa, izkopana na Madzarskem
moski Viking, izkopan na Svedskem. Zivel je med leti 900 in 1200
se en Viking, zivel med 600 in 110
se en viking na Svedskem, zivec med 900 in 1200
se en Viking na Svedskem, zivec med 816 in 954
Viking pokopan na Danskem med leti 900 in 1000 (mogoce sem pobrklala letnice, ker jih je toliko, a se vsi vrtijo tam okoli) O vsakem napisejo spol, kako je bil pokopan, in mogoce se kaksno podrobnost, recimo eden je bil anemicen.
En srednjeveski stepski nomad, izkopan v Rusiji. Zivel v letih 600 do 1300
Se trije Vikingi, en izkopan na Danskem, en na Norveskem in en na Islandu (Iceland)
En clovek iz bronzne dobe iz okoli 1520 do 1450 pred nasim stetjem. Izkopali so ga v Kazahstanu.
In koncno se ena zenska, tokrat iz zelezne dobe, med 770 in 430 pred nasim stetjem. Bila je Scynthian. O teh sem ze brala. Ziveli so severno od Crnega morja in bili so nomadi in so se razcepili v 3 veje, juzno, srednjo in severno , ko so sli proti centralni Evropi. Menda so bili kar hudi konjeniki in bojevniki. Tole, kar sem napisala, ni iz porocila. Tega se nisem prebrala.

Nisem edina, ki sem v sorodu s temi ljudmi, se zdalec ne, z mnogimi si delim te sorodnike, kar samo prica o tem, kako malo ljudi je bilo takrat v Evropi in da nas je veliko njihovih potomcev. Vendar za zdaj je ena izjema, nmrec, od vseh teh ljudi mi je genetsko najblizje VK 320, kar 0,13% imava skupnih. Zivel je med leti 900 in 1000. Izkopali so ga v kraju Bogovej, Langeland na enem otoku na Danskem. Pokopalisce so odkrili ze leta 1920, a so ga izkopali sele dobrih 60 let kasneje. Nasli so vsega 49 grobov s 52 okostji. Na zalost o VK 320 ne povejo kaj dosti. Imava vec skupne genetike kot z marsikateim testiranim sorodnikom. 23&me primerja, koliko skupnega imas z okostjem v primerjavi z drugimi testiranimi ljudmi in tale stric ima z mano vec skupnega kot z 99,1% drugih ljudi.

Ampak Google je nasel njegovo ocetovsko in mamino haplogrupo. Po ecetu je imel I1, kar je danes tipicna skandinavska haplogrupa, po mami pa U5, ki je bila tipicna za prve prebivalce Evrope, razen Neandertalcev, to je lovcev in nabiralcev jagodicja in drugih rastlin. Kasnejsi priseljenci, zlasti, kmetje z Anatolije so jih izrinili prakticno iz cele Evrope. Do danes se je ta haplogrupa obdrzala le na SV Evrope, Skandinavija, Baltik, SZ del Rusije.

Sem pozabila, z VK 320 imava vec genetsko skupnega kot s testiranimi bratranci, sestricnami v 5. ali 6. kolenu. Oj kako me zanima aj vec o njem.

4 ljudje pokopani v Zvonimirovu na Hrvaskem so bili tudi testirani, a jih 23&me se ni vkljucil. Zvonimirovo je na pol poti med Slovenijo in Srbijo blizu madzarske meje. Zgleda, da so bile vse 4 zenske, ker imajo doloceno samo mamino haplogrupo (mtDNA) in zgleda, da so bile z razlicnih koncev.

Na 2. mestu mi je najblizji stepski nomad, ki je bil pokopan v arheoloskem najdiscu Kamyshevatsky X, Rostov oblast, to je v juzni Rusiji. Rostov lezi ob reki Don, SV od Azovskega morja in dokaj blizu ukrajinske meje. Deliva si 0,11%, kar je dovolj za kaksnega bratranca v 8 do 12 kolenu. Z mano ima vec skupnega kot z 98,3% drugimi testiranci. Zivel je med leti 600 in 1300 nasega stetja. Najverjetneje je bil pokopan med 10. in 14. stoletjem. Njegova znanstvena oznaka je DA 142.

Pokopalisce, kjer so ga izkopali, sega v 1. stoletje nasega stetja in je povezano s sarmatiansko kulturo. Sarmatijci so prisli v 4. stoletju pred nasim stetjem iz Centralne Azije do Urala. Kasneje so se pomikali v Evropo, vse do ustja Donave, v Panonsko nizino in do Visle na Poljskem. Imeli so tudi nekaj bitk s Starimi Rimljani. Bili so tudi nekako povezani s Scyntians (ne vem slovenske besede). Scunthians imamo vsi Slovani malo v krvi.

Vendar ta moj zlahtnik iz zgodnjega srednjega veka s Sarmatijci nima nic skupnega, zato arheologom ni jasno, zakaj so ga pokopali na pokopalisce neke kulture, ki je ze zdavnaj ni bilo vec.

Drugih informacij o njem zaenkrat se nimajo.


Moj najstarejsi do zadaj identficirani zlahtnik je odrasel moski, I4790. Najstarejsi, ker je zivel med leti 1530 in 1440 pred nasim stetjem, torej pred okoli 3500 leti. Z njim imava 0.06% skupnega, a ker je zivel tako dolgo nazaj, se mi to ne zdi tako malo. Po drugi strani ima veliko testiranih sorodnikov, kar pomeni, da je danes vecina Evropejcev potomcev njega ali njegovih bliznjih sorodnikov.

Izkopali so ga v juznem Kazahstanu, na 1200 metrov nadmorske visine, na arheoloskem najdiscu Oy-Dzhaylau III. V tem grobiscu iz bronaste dobe so nasli 51 okostij. I 4790 je bil pokopan v kamniti krsti, ki je bila polozena v kamnito strukturo, zgradbo s stirimi stranicami. To si predstavljam kot kaksno mikro hisko ali grobnico, v katero so dali njegovo kamnito krsto. Njegovega statusa ne omenjajo, a si mislim, da za navadne smrtnike ne bi sli v toliko truda.

V istem grobiscu so identificirali tudi okostje, ki je bilo z njim v sorodu v 3. stopnji, to je ded, vnuk, stric, necak ali bratranec.

Zanimivo tole z vikinškimi vojščaki itd...
Scyntians so po slovensko https://sl.wikipedia.org/wiki/Skiti Skiti .

Upam, da bodo kmalu vkljucili tudi druge lokacije, kjer ni bilo vikingov. Zaenkrat imajo tudi nekaj okostij iz Kitajse, nekaj drugih kitajskih kmetov, ki so pridelovali proso, vec okostij iz Afrike, iz Mehike, nekaj ljudi iz starega Rima, madzarskega kralja, Belo III., Beethovna, ameriske crnce, nekaj Anglezev iz zelezne dobe, iz centralne Amerike, nekaj ljudi s Taiwana, kameno-dobne ljudi iz juzne Afrike, okostja iz Bejruta, nekaj malega Oceanije in Karibov, okostja Mayev, a noben od njih ni moj zlahtnik, oz. prednik. Sem mislila, da bo vsaj kaksen Rimljan, a nic.

Preseneca me, da so od mojih 22 ljudi samo tri zenske in se sprasujem, ali so bila zenska okostja v taksnem stanju, da jih je bilo tezje analizirati, ali pa so zenske obravnavali kot predmet in so jih po smrti zmetali, kamor je pac naneslo.

In se nekaj besed o moji Scynthian / Skit sorodnici DA 195.

Zivela je med leti 700 in 400 pred nasim stetjem, to je v casu, ko so Skiti ziveli tudi v danasnji Madzarski. Izkopana je bila v kraju Sándorfalva-Eperjes, ki lezi na jugu Madzarske. Ceprav za Skite menijo, da so nastali v centralni Aziji, je ta skupina najverjetneje prisla iz okolice Crnega morja. Po Skitih so to obmocje zasedli Kelti. Meni osebno so Kelti ze dolgo sumljivi, ker ga ni plemena, ki bi bil pred 2000 leti tako stevilcen, da bi se lahko razpredel cez celo Evropo.

Je pa ta gospa Skitinja v sorodu z vecino danasnjih Evropejcev, tako da ni specificna samo zame in za pescico drugih Evropejcev, za razliko od zgoraj omenjenega danskega vikinga in ruskega stepnega nomada.

Vsega so testirali 190 Vikingov na razlicnih lokacijah. Jaz sem v sorodu z devetimi od njih, plus s 6 moskimi iz Estonije, ki so bili Vikingi iz iz Svedske.

Ena od Avark, RKF 188, tista, ki ni bila noseca, je bila v velikem skupnem grobu, kjer je bilo pokopanih vec kot 300 ljudi, ki so bili med sabo vecinoma v bliznjem ali daljnem sorodstvu. Prav na podlagi tega grobisca in drugih podobnih grobisc so odkrili, da so Avari ziveli v velikih druzinskih skupnostih, ki so bile zbrane ob moskem vodji razsirjene druzine. Za mojo zlahtnico so ugotovili, da ceprav je bila pokopana z njimi, ni bila njihova sorodnica, iz cesar sklepajo, da je bila primozena v to avarsko skupnost. Zivela je med leti 570 in 800. Izkopali so jo v kraju Rákóczifalva na Madzarskem. Ob smrti je bila stara 25 do 39 let.

Google in Live science vesta vec. Moski so obicajno ziveli v isti druzinski skupnosti, a zenske so se primozile. A ne povedo, ali so se primozile iz drugih avarskih skupnosti ali od tujih plemen, ki so jih napadli ali z njimi trgovali. Obicajno je bilo, da so imeli vec partnerjev. Poligamija?

Studija o njih je izsla sele lani. Iz stirih grobisc so izkopali 424 okostij. Od njih jih je bilo 298 v bliznjem sorodstvu in tako so uspeli izdelati njihovo druzinsko drevo, ki je obsegalo 3 stoletja. Njihov politicni in vojaski vodja je bil khagan, ki je imel ob sebi konjenico. V panonsko nizino naj bi prisli v 5. stoletju kot nomadi, a so hitro ustvarili trajna naselja. Okoli leta 800 jih je porazil frankovski kralj Charlemagne.