NORIK - 9
PRIJAVA / REGISTRACIJA
registracija za sodelovanje ni potrebna, a če si želiš rezervirati ime in se družiti z ostalimi člani, se bo potrebno registrirati ;)
Čvek 123
Dobrodošli na čvek 123.
NOVA TEMA

NORIK - 9


lelj :: 31.03.2018 ob 8:11
8. JUNAŠKA BORBA METULA

Cesar je nato napadel Metulum, glavno mesto Japidije, ki je stalo vrh gore zaraščene z gozdom, na dveh vrhih, ki jih je delila mala dolina.
Mesto je branilo 3000 mladih in dobro oboroženih mož, ki so z lahkoto odbijali Rimljane od zidov.
A Rimljani so kljub temu počasi nasipali kupe zemlje ob zidovih.
Metulčani so jih odbijali podnevi in ponoči.
Napadali so jih celo z metalnimi stroji.
A kljub temu so Rimljani počasi le rušili njihove zidove.
Metulčani so za temi zidovi zgradili druge utrdbe in se utrujeni umaknili vanje.
Zidove so Rimljani zasedli.
Nastopili so nato z ognjem in dvignili ob ostalih zidovih še 2 nasipa in od tu so vrgli na zidove 4 lestve.

Ko je vse to bilo pripravljeno, je cesar ukazal napasti notranji del mesta.
Sam pa je bitko opazoval s stolpa nalašč zgrajenega v ta namen.
lelj :: 31.03.2018 ob 8:12
lelj :: 01.04.2018 ob 10:02
9. CESAR POSEŽE V BITKO

Metulčani so napredujoče Rimljane besno napadali tako na zidovih kakor s položajev.
Z dolgimi koli so odpahnili postavljene lestve od zidov in Rimljane zmerjali in zasmehovali.
Padla je prva lestev.
Padla je druga lestev.
Nato še tretja.

Rimljane je zdaj prevzemal strah in nihče si ni več upal stopiti na četrto lestev.
Cesar je vzpodbujal s svojega stolpa, a ni mogel nikogar opogumiti.
Tedaj si je nadel oklep in sam skočil na lestev.
Ko sta to videla, sta takoj prihitela za njim poveljnika Agripa in Hijeron, od cesarjeve telesne straže pa Lucij in Jolas.
In lestev ostane trdna na zidu.
Rimljane je zdaj bilo sram.
V trumi so se vrgli na lestev za cesarjem, tako da se je zlomila pod težo.
Mnogo vojakov se je tedaj ubilo, mnogo se jih je ranilo.

Sam cesar se je težko ranil v desno nogo in v obe roki, a se je kljub temu vrnil na svoj opazovalni stolp, medtem ko so bitko nadaljevali njegovi poveljniki.
To je napravil zato, da bi se pokazal zdravega svojim vojakom.
Ti bi drugače lahko mislili, da je cesar morda celo mrtev, in to bi bilo za vojake in bitko prav lahko usodno.

Cesarjev nastop je Metulčanom končno odvzel pogum.
Naslednjega dne so se Metulčani začeli pogajati s cesarjem.
Izročili so mu 500 talcev, kakor je zahteval.
Obljubili so, da mu izročijo vse položaje, samo da jim pusti najvišjega na enem od obeh hribov.
Eno za drugo so Rimljani začeli zasedati položaje in Metulčanom ukazovati, da položijo orožje.
Ti pa so se zamislili.
In spravili so žene, otroke in stare ljudi v zgovorjeno postojanko vrh hriba.

Sporočili so Rimljanom, da bodo mesto do tal požgali in jih spet napadli, če imajo skrite namene proti njim.
Nato se umaknejo še sami vrh hriba in svojo zadnjo postojanko sami zažgo.
Tedaj je v plamenih zgorelo mnogo žen in otrok.
Mnoge žene so se same vrgle z otroki v ogenj.
In tako so končali zadnji Metulčani.
Tako je končal Metul.

Rimljani so pozneje mesto obnovili in ga okrasili s številnimi latinskimi spomeniki, ki se še danes najdejo med nagrobnimi kamni in velikimi količinami zlatega in srebrnega denarja.

Po uničenju Metulčanov so se ostali Japodi zbali.
Predali so se cesarju in tako prvič postali rimski podložniki.
lelj :: 04.04.2018 ob 7:11
10. LEGA METULUMA

Metulum je menda stal tam, kjer so danes Trojane.
Dvojna vas na vrhu dveh holmov, med katerim je mala dolina, in to 25 000 korakov od Ljubljane in 20 000 od Celja.

Pišejo, da so Rimljani takrat uničili skoraj vse japodsko prebivalstvo in da je cesar nato poslal tja, iz Karnije, rimske kolone, ki so zemlji dali novo ime Karnijola ali Mala Karnija.

Osvojeno Japidijo so Rimljani združili s Panonijo in jo nazvali Savsko Panonijo.
lelj :: 05.04.2018 ob 11:03
11. CESAR NA REKI

Po zmagi nad Japodi in Segestani je cesar šel proti Dalmatincem.

Ti so leta 702 po ustanovitvi Rima, 49 pred Kristusom zavzeli Promono (Reko) in pobili zatem nemalo rimskih vojakov.
Dalmatinci so imeli izredno hrabre vojake.
Celih 10 let se niso predali.

Cesar je prišel z vojsko pod mesto in se tam utaboril.
Nato je zasedel vrsto položajev, ki so bili utrjeni že po naravi.
Vsa okolica mesta je gorata in gore rastejo iz morja kot igle.
Večina teh gor je tik nad mestom in prav tu so bile postojanke Dalmatincev, ki so tako bili v stanju opazovati rimska taborišča.

Cesar je zdaj poslal nekaj zelo hrabrih mož, da najdejo dohode do teh postojank.
Možje so se poskrili med drevje in so postojanke napadli ponoči, ko so ljudje spali.
Uničili so jih in se nato vrnili.
Med potjo so ujeli in odvedli z gor k cesarju tudi nekaj domačinov.
Te so potem poslali, da sporoče ostalim postojankam o dogodku.

Dalmatince je vest prestrašila.
Zbali so se, da bodo z vseh strani obkoljeni.
Tisti, ki so bili v više ležečih postojankah, so se zbali za vodo.
Da bi se jim ne zaprle vse poti za umik na varno, so se sami umaknili v mesto.

Tedaj je cesar dal zgraditi okoli Promone zid dolg 70 stadijev čez oba hriba tik nad mestom, ključni postojanki, vse do tedaj v rokah Dalmatincev.
Mestu prihiti tedaj na pomoč Tevtin, drug voditelj Dalmatincev.
Toda cesar ga napade in požene v beg nazaj čez gore.
Tevtin je bil ujet.

Obleganci, ki niso še porabili vseh svojih zalog, so vdrli iz mesta, da bi Rimljane pregnali.
Toda ti so jih hitro zavrnili, ujeli dobro tretjino in potisnili ostale nazaj v mesto.
Legija Rimljanov je ostala pri mestnih vratih.
Ponoči so obleganci zopet napadli in legija se je prestrašena rešila z begom, a cesar je tudi ta napad hitro zavrnil in mesto se mu je naslednji dan predalo.

Bilo je to leto 28 pred Kristusom.
lelj :: 09.04.2018 ob 17:16
12. NOVE RIMSKE DEŽELE

Cesar je nato razširil meje Italije.
Meje Furlanije je prestavil na reko Risan, 6000 korakov južno od Trsta.
Ob tej reki je nekoč stal Nesatium, ki so ga Rimljani porušili.

Po cesarjevem ukazu je Furlanija postala deseta dežela Italije in Strabon piše, da od tedaj dalje so se tako Veneti kot Karni nazivali Italijani.

Istra od Risana do Raše je postala enajsta dežela Italije.
Tu so svoj čas Kolki zgradili Pulj, Koper, Poreč, Novigrad ob reki Mirni in še druge manjše kraje Pazin, Pičan, Piran, Buzet, Rovinj in Milje.

Zemlja med Risanom in Tilmentom je torej postala deseta dežela Italije in je obsegala tudi Tržaški zaliv, ki gre od ustja Timava do Risana.

Vsi stari pisci trdijo, da je Trst mesto Karnije, zato se lahko sklepa, da je Karnija še dalje ostala vsa izven mej Veneta, ter da Venet ni prišel v nikako zvezo s Furlanijo, saj se takrat omenja samo Furlanija in nikjer Venet.
lelj :: 13.04.2018 ob 10:16
13. ZAVOJEVANJE POSAVJA

Videli smo, da so prvotni Karni živeli brez vladarjev.
Prvi kralj je bil Norik, ki je postavil svoj prestol v Noreji in j epotem od tam zavladal vsej deželi.
Sledil mu je Bren, ki je požgal Rim, in za njim je prišla še vrsta kraljev.
Ko pa jih je Rim odstranil, so Karni in Noričani priznali rimsko oblast in rimske zakone.
Bilo je to za časa voditelja Bojev Teoda.

Leta 737 po ustanovitvi Rima ali 14 pred Kristusom se je Ani rodila preblažena devica Marija.
Tega leta je Oktavijan poslal Druza in Tiberija proti Noričanom in Tavrom, starim prebivalcem Štajerske.
Konzula sta jih premagala v enem letu.
Odločilna bitka med Tiberijem in Tavri je bila na polju nedaleč od kraja, kjer danes stoji Ljubno (Leoben).
Po Tiberijevi zmagi je vas dobila ime Trofeja (Trofaiach).
Po zmagi nad Tavri je Tiberij šel proti Skordom, ki so živeli okoli Celja.
Še prej pa je zgradil čez neprehodno gorovje pri Ljubnem cesto za svoje vojake.
O njej priča napis na skali.

Stari Skordi so se razprostirali tja do Moslovačke gore.
Mejili so z Japidijo, Panonijo in Ilirijo.
Skorde je najprej porazil M. Agripa, a so se kmalu uprli in Rimljani so morali večkrat nastopiti proti njim z orožjem, navadno brez uspeha.
Po teh pohodih jih je premagal Oktavijan, ki je zavzel tudi njihovo mesto Segesto (Sisek).
Zopet so se Skordi uprli.
Premagal jih je zdaj Tiberij.
lelj :: 14.04.2018 ob 7:47
14. MOST NA SOČI

Leta 745 po ustanovitvi Rima, 6 pred Kristusom, je poslal cesar Tiberija proti Nemcem, sam pa je šel v Oglej na zaslišanje judovskega kralja Heroda v sporu s svojimi sinovi.
Oktavijan je očeta pomiril s sinovi, obdaril jih je in zopet poslal v Palestino.

Pišejo, da je dal cesar ob tej priliki zgraditi čez Sočo prekrasen kameniti most, po katerem je potem tekla dvojna cesta iz Ogleja, čez Timav, v Trst.
Cesto so zgradili vojaki novinci.

Oglejce je cesar počastil s tem, da je mestu dal nov, nekoliko spremenjen, rimski zakonik in odredil nov način volitev.
Meste magistrate so od tedaj volili v svojih krajih dekurijoni in izidi so se potem pošiljali v Rim.
Svojo vdanost Oktavijanu so Oglejci izrazili z napisom na marmorju:

Cezarju Avgustu,
obnovitelju in ustanovitelju Ogleja,
ki je s pomočjo čet nove Italije popravil in delno zgradil dvojno cesto,
prej dolgo zapuščeno v blatu,
od mesta do mostu.

Oglej je potem postal prvo mesto Italije za Rimom.
Njegovo ozemlje se je širilo 12 000 korakov naokoli in namakalo ga je mnogo rek.
lelj :: 15.04.2018 ob 16:03
15. NEREDI V PANONIJI

Leta 4051 po ustvaritvi sveta, 750 po ustanovitvi Rima, 1 pred Kristusom, se je Marija poročila z Jožefom z obljubo devištva.
Spočela je nato po svetem Duhu in leta 751 po ustanovitvi Rima rodila v neokrnjenem devištvu Odrešenika sveta Jezusa Kristusa v mestu Betlehemu.

Panonijo je medtem upravljal Oktavijanov namestnik Tiberij.
Sedež je imel v Sisku.
Sovražniki pa so mu ropali rimske naselbine po okolici.

Zdaj se je dvignil proti Rimljanom še kralj Norika Morbod.
Podprli so ga in šli z njim kralji Beiermund, Baton, Pind ali Pinet, vladarji Panonije, Ilirije in Dalmacije.

Vest o uporu je kmalu prišla do Oktavijana.
Zaskrbljen je javil senatu, da so uporniki lahko v desetih dneh v Rimu, ako ne bodo poraženi.
Hitro so z novimi četami poslani v Sisak konzuli Sekst Saturnij, Mesala in Germanik.
S podporo Skordov je Tiberij leta 3 premagal in ubil kralja Beiermunda in Pinda, z bogato podkupnino pa si je pridobil kralja Batona, ki je svoje izdajstvo proti Rimu opravičil tako:

Uporov ste vi Rimljani sami krivi,
ki v varstvo svojih čred ne pošiljate ovčakov in pastirjev,
ampak volkove!

Tako je Tiberij pomiril Ilirijo.
lelj :: 17.04.2018 ob 7:34
16. PORAZ KVINTILIJA VARA

Leta 9 je Germanijo upravljal konzul Kvintilij Var.
Njegov pohlep po denarju je Germane dvignil po uporu.
Uničili so njegove čete in ga ubili.
Pri tem so zaplenili 3 njegove zastave, orle.
Enega so pozneje vrnili, a dva do obdržali.
Postala sta nemški grb, ki ga torej predstavljata dva orla in ne le eden, dvoglavi.

Poraz Vara je Oktavijana tako zadel, da se je že bal, da bodo Germani vdrli v Italijo.
Več dni si je trgal lase, brado, udarjal z glavo ob zid in vpil:

Kvintilij Var,
vrni mi legije!

Če želite sodelovati na forumu, se prijavite ali registrirajte. Registrirani člani lahko na forumu sodelujejo tudi anonimno.