☕ NORIK - 8

27. OGRI NA ŠTAJERSKEM

Leta 1141 prevzame oblast nad Tirolom grof Udalrik z ženo Agato.

Po prevzemu kraljevske oblasti na Ogrskem gre Geza ropat na Štajersko.
V boj proti njemu gredo cesar Konrad, koroški knez Engelbert in drugi.
Četam je poveljeval abensperški grof Konrad.
Ogri so potisnjeni nazaj na Ogrsko, nakar omenjeni voditelji pošljejo Gezi poslance v Strigon, da sklenejo z njim mir.

28. KRIŽARSKA VOJNA

V pomoč Palestini, ki se je nahajala v težkem položaju so se odločili odposlati križarsko vojsko.
Navdušili so ljudstva Germanije in Galije za vstop v vojsko.
Prišli so kralj Galije Ludvik in mnogi galski plemiči.

Cesar Konrad je sklical cesarski zbor v Speierju.
Tu so si nadeli križ cesar Konrad, koroški knez Henrik, poljski knez Ladislav, štajerski mejni grof Otokar in drugi knezi, grofje, vladarji, plemiči in preprosti ljudje Germanije.
V nekaj dneh je prišlo v Regensburg nad 100 000 mož konjenice in pešcev.
Tem so se iz Italije pridružili še veronski mejni grof Herman, monferratski mejni grof Viljem, blandeterski grof Vidon, turjanski grof Martin, milanski grof in še mnogo drugih.

Po vrnitvi iz Palestine leta 1149, se je cesar Konrad izkrcal v Pulju in od tam odšel v Oglej.

29. GORIŠKI GROF NAPADE OGLEJ

Novoimenovani goriški grof Engelbert III. je bil sin goriškega grofa Alberta I.
Imel je enega sina, Mainharta III.

Po smrti goriškega grofa Henrika je Engelbert zasovražil patriarha Peregrina in je s svojo vojsko vdrl na ozemlja in povzročil veliko škode patriarhovim tlačanom in podložnikom.
Na poti na pogovore je bil patriarh ujet in zaprt.
Nad tem početjem so se zgrozilili štajerski mejni grof in drugi.
Zbrali so vojsko in patriarha osvobodili.
Nato so trevenski grof Bertold, grof Wolfrad in grof Rapat določili povračilo škode:

Goriški grof bo patriarhu dal za vedno 30 tlačanov na Krasu in ravno toliko na Koroškem.
Če bo grof umrl brez dedičev bo patriarh za vedno dobil grofove posesti Belgrad, Prečnik in Gorico z vsemi imetji, dvorsko služinčadjo, hlapci in deklami in vsemi njihovimi imovinami.
Grad Mosburg odda grof patriarhu ne glede na to, če ostane ali ne brez dedičev in to z dvorsko služinčadjo, hlapci in deklami in drugimi pravicami tako, da lahko še uživa njegove dohodke dokler živi.
Nato je grof z novo prisego obljubil zvestobo in spoštovanje sporazumov sklenjenih med njegovim očetom in patriarhom in tudi novih.
S prisego je tudi obljubil, da bo prenehal z najemanjem oporišč za čete, kar je ozemlju povzročalo veliko škode in da bo patrijarhu vrnil kar je nezakonito odvzel ljudem.
Sporazum je bil podpisan pri gozdu imenovanim Ramusel dne 20 APR 1150.

30. CESAR FRIDERIK RDEČEBRADEC

Leta 1152 je cesar Konrad pred smrtjo odločil, naj mu bo naslednik ne njegov mladoletni sin Friderik, ampak Friderik Rdečebradec, nečak po bratu in odrasli mož.
Istega leta so se zbrali volivci v Frankfurtu in izvolili Friderika Rdečebradca za cesarja.

Cesarja so na poti v Italijo spremljali koroški knez Henrik IV., štajerski mejni grof Otokar, goriški grof Engelbert in andeški grof Henrik, brat Bertolda I.
Ta grof Henrik je potem za svoje zasluge na tem cesarjevem pohodu prejel istrsko mejno pazinsko grofijo.

V Rimu je papež mazilil Friderika za cesarja.
Ko je cesar uredil zadeve v Italiji, se je vrnil nazaj v Germanijo.

Leta 1156 je cesar Friderik na cesarskem zboru v Regensburgu podelil avstrijskemu mejnemu grofu Henriku, po odloku stanov, knežji naslov in tako je Henrik postal prvi avstrijski knez.

31. ŠTAJERSKA

Štajerski mejni grof Leopold Silni je po svoji smrti leta 1163 zapustil sinova Otokarja IV. in Leopolda.
Otokar je dobil gornji del Štajerske, Leopold spodnji del.

Otokarju je žena Kunigunda dala hčerko Elizabeto, ki je potem poročila avstrijskega kneza.
Otokar je pozneje odšel s križarsko vojsko.
Prišel je s svojimi vojaki do Peči na Ogrskem, tam pa je zbolel in umrl.
Pripeljan je bil nazaj na Štajersko.
Z njim je bila pozneje pokopana tudi žena Kunigunda.

Naslednje leto 1164 je umrl koroški knez Henrik IV. in kneževino je prevzel njegov brat Udalrik, čigar žena Neža je bila andeškega in meranskega knežjega rodu.

Leta 1165 je bilo septembra zborovanje cesarskih stanov v Regensburgu.
Tu je cesar Friderik podelil naslov kneza štajerskemu mejnemu grofu Otokarju V.
Istočasno ga je osvobodil vezi podložništva do koroških in bavarskih knezov, katerim je bila Štajerska vse do takrat podrejena.

Štajerska kneževina ima sledeče reke.

Dravo, ki prihaja iz Koroške, kjer izvira nad mestom Innichen.
Tu so koroški knezi imeli svoj sedež, danes pa ostajajo le še ruševine, ki so last tirolskih grofov skupaj s koroškim palatinatom, mestom Lienz in drugimi graščinami tega palantinata.

Druga štajerska reka je Mura, v davnini imenovana Savaria, z malim izvirom v turskih gorah.
Pri štajerskem mestu Murau se vanjo izlivata dve rečici.
Ime je Mura prejela, kakor izgleda, prav od tega mesta.
Nato s hitrim tokom moči Mura še mesta Judenburg, Leoben, Bruck, Gradec in Radgono.

Tretja reka je Savinja, ki teče skozi Celje in se potem izliva v Savo.
Med manjše reke se štejejo Murica, Zalica, Raba in druge.

V mnogih štajerskih krajih imamo tople žveplene vrelce, katerih vode so pitne in zdravilne, in se prenašajo v zemljatih posodah.
Če so te posode sicer položene na tla, zemlja odvzame vodi vso zdravilno moč.
To se ne zgodi, če posoda ni položena na tla.

Najvažnejše štajersko mesto je Gradec, glavna obramba in utrdba kneževine proti vpadom Turkom.
Tam so bila nameščena visoka sodišča za reševanje tožb in zadev poslanih tja iz drugih dežel.

Ptuj je bil nekdaj slaven.
Mnoge tam izkopane plošče pričajo o rimskem gospostvu.
Tudi Celje ima mnogo dragocenih rimskih marmornatih plošč.

Leoben in Bruck so zgradili avstrijski knezi.

Radgono so predniki imenovali RIPSIA.

Vas CAMPIDUNUS, danes Kapfenberg, je podložna štubenberškim gospodom.

Rimsko VIANO nazivajo danes Germani Voitsberg.

Na Maribor spominjajo CASTRA MARANEA ob Dravi.

Nekdanji BEDACUM je danes Obdach.

Judenburg nosi to ime, ker so tam živeli mnogi Judje.
Nameravali so pobiti krščanske someščane in za čas pogroma so določili jutranjo zoro.
Kristjani pa so o teh naklepih zvedeli in so Jude prehiteli.
Ob treh zjutraj so kot domenjeno napadli Jude in jih pobili.
V spomin na ta dogodek se še danes vsako jutro ob treh zvoni.
Ta zvon, ki je tedaj prebudil kristjane, je na mestni hiši.
Istega leta, ko je bil izvršen ta pogrom, je mesto pogorelo.

Štajerska ima tudi mnogo vina in žita.
Najbolje vino je črešnjevsko in ljutomersko ob meji slavonskega in ogrskega kraljestva.

Štajerska ima povsod mnogo železa, svinca in jekla.
Lacij piše, da je noriško jeklo hvalil sam Homer.
So tudi rudniki zlata in srebra.

32. OGRI NA KOROŠKEM

Proti Ogrom, ki so vdrli na Koroško in ropali, je knez Udalrik nastopil s svojimi četami in jih premagal.
Roparjem je pobral plen in z njim dal zgraditi v Frankenu mesto Kinisburg in to na ozemlju, ki ga je prejela v doto njegova žena Neža.
Knez Udalrik je imel sinove Hermana II., Bernarda ali Wernharda in Henrika.

V teh letih 1181 se poroči goriški grof Mainhard III., sin Engelberta III.
Vzel je hčer andeškega grofa Bertolda III., Matildo, ki mu je dala sina Mainharda IV.

Naslednjega leta je umrl koroški knez Udalrik.
Nasledil ga je sin Herman II., grof ortenburški, ki je imel dva sinova, Udalrika in Bernarda II.
Ker je Herman II. kmalu umrl, je prestol zasedel sin Udalrik II.
Po petih letih vladanja je pa tudi ta zbolel in umrl.
Prestol je zasedel njegov brat Bernard II.

Naslednje leto je prineslo smrtonosno kugo po Avstriji, Štajerski, Koroški in sosednih deželah.

Poletje 1186 je bilo izredno zgodnje in zima izredno hladna.
Že januarja so se na Koroškem razcvetela drevesa.
Februarja so se prikazala jabolka in lešniki, mladi ptički pa so se razpeljali.
Maja je končala žetev in v začetku avgusta trgatev.

Štajerski knez Otokar, ki je ostal brez sinov, je s privolitvijo štajerske gospode predal kneževino avstrijskemu knezu Leopoldu.

Naslednje leto 1187 je bilo normalno.
Vsi pridelki so dozoreli kasneje, ob svojem času.

33. ŽALITEV V PALESTINI

Cesar Friderik je šel s križarsko vojsko v Palestino in od tam je šel še v južno Armenijo.
V letni vročini se je skušal ohladiti v vodah reke, toda zajel ga je vrtinec in je utonil.
To se je zgodilo junija leta 1190.
Nasledil ga je sin Henrik.

Med knezi, ki so šli v Palestino s cesarjem Friderikom, je bil tudi avstrijski knez Leopold.
Ko je prišel v Palestino, je poslal naprej svoje intendante, da mu preskrbijo potrebne prostore.
Ko pa je prišel na kraj bivanja, je bil v prostorih vojak angleškega kralja Riharda, ki je žalil kneza Leopolda in trdil, da ima on več pravice do prostorov kot vsi drugi, češ da je on prišel tja prvi in jih namenil sebi in svojim tovarišem.
Obe vojski sta se tam nastanili in prepir je kmalu prišel na uho kralju Rihardu, ki je bil prepričan, da njegov vojak govori resnico.
Razjezil se je nad knezom Leopoldom in ukazal, da se njegova zastava nad stanovanjem sname in vrže v greznico.
Knez Leopold je bil vržen iz prostorov in kraljevi vojaki so se mu posmehovali.
Pritožil se je pri kralju, a ni opravil nič, kakor poroča Paris.

Kuspinian pa poroča, da je bil ob zavzetju Akre del mesta določen za Leopolda, a ko ga je knez zavzel in na stolpu prvi razvil svojo zastavo, je kralj Rihard dal to zastavo sneti in v zasramovanje knezu Leopoldu dal še vojakom, da so jo poteptali.

Toda knez Leopold je bil pogumen in silen.
V bojih za Akro je potolkel ogromno število sovražnikov in prelil toliko njihove krvi, da je bil ves rdeč.
Njegova bela obleka je ohranila to barvo samo pod pasom za sabljo.
Ko se je odpasal, je to belino na rdeči obleki opazil in tedaj si je, zase in za vse avstrijske kneze, izbral kot grb rdeče polje in na sredi beli trak.

http://www.flags.net/images/largeflags/AUST0001.GIF

Angleški kralj Rihard si je tudi na vse načine prizadeval, da bi Arabci ubili monferratskega mejnega grofa Viljema, nečaka goriškega grofa Mainharda.
Nato pa se je Rihard umaknil iz Palestine in odpotoval nazaj v domovino.
Slab veter ga je potisnil na obalo med Benetkami in Oglejem, kjer se mu je ladja potopila.
Rešil je sebe in nekaj vojakov.
Ko je stopil na ozemlje goriškega grofa Mainharda, ga je ta skušal ujeti zaradi žalitev nečaka, kneza Leopolda.
Rihard mu je sicer ušel, toda ujel je 8 njegovih vojakov.

O tem je potem cesar Henrik VI. pisal kralju Galije Filipu:

Ko se je angleški kralj vračal po morju v svoje dežele, je veter potisnil njegovo ladjo proč od drugih, ki so plule proti Italiji, in jo vrgel na obalo med Oglejem in Benetkami, kjer se je potopila.
Kralj se je rešil le z malim številom vojakov.
Ko je naš zvesti goriški grof Mainhard zvedel s svojim ljudstvom, da je na njegovem ozemlju tisti Rihard, ki se je v Palestini nesramno vedel, ga je skušal ujeti.
Toda kralju je uspelo pobegniti.
Le 8 vojakov je bilo ujetih.
Kralja je ujel naš dragi avstrijski knez Leopold in se s tem maščeval za žalitev, katero mu je Rihard storil, ko ga je spodil iz stanovanja in mu vrgel v greznico zastavo, katero je on razobesil v znak, da je stanovanje zasedeno.

34. PULJ V OGNJU

Leta 1192 se je nadaljevala vojna med Benetkami in Genovo.
Genovsko brodovje je zasedlo Pulj, ki se je svoj čas pridružilo Benetkam.
Genovežani so mesto požgali.

Andeški grof Bertold III., ki je leta 1165 prejel naslov kneza meranskega, je imel sina Bertolda IV. in ta je leta 1192 prevzel oblast nad meranskimi in andeškimi posestvi.
Po njegovi smrti je prevzel kneževino njegov sin Oton III., ki si je pridobil še mejno grofijo kranjsko in istrsko grofijo pazinsko.

Po smrti avstrijskega kneza Leopolda prevzame kneževini Avstrijo in Štajersko njegov sin Leopold, čigar slavna dela so mu zaslužila ime Leopolda Slavnega.

Leta 1197 je v Messini na Siciliji umrl cesar Henrik VI., med cesarskimi volilci pa je nastal spor.
Zavrnjen je bil Friderik, sin pokojnega Friderika.
Naslednje leto se nekaj volilcev zbere v Andernachu in izbere za cesarja zeringenskega kneza Bertolda.
Druga skupina, zbrana v Mülhausenu, izbere švabskega kneza Filipa, brata umrlega cesarja Friderika.
Zopet drugi si želijo za cesarja saškega kneza Otona.
Zeringenski knez Bertold se je nato odrekel kroni v korist saškemu knezu Otonu, nakar se je vnel boj med Otonom in Filipom.
Boj, ki se je vlekel tja do leta 1208.
Oba sta bila izvoljena za cesarja in volilci in cesarski stanovi so se razdelili v dve skupini.

Andeški in istrski grof Henrik II. je bil za Otona.
Filip, ki je bil v Italiji močnejši, ga je zato izgnal iz pazinske kneževine in jo dal bavarskemu knezu Ludviku.

Naslednji dve leti sta se Filip in Oton bojevala z menjajočo se srečo.
Toda boj je utrudil Germane.
Cesarski stanovi in Filip so sklicali zbor na Saškem.
In tu je prišlo do sporazuma.
Oton naj poroči Filipovo hčer, prepusti cesarstvo Filipu in naj ga prevzame po Filipovi smrti.

35. UMOR

Renski dvorni grof Oton Wittelsbach, meransko istrski grof in drugi se domenijo za umor cesarja Filipa.
Ubil ga je Oton Wittelsbach v bamberški škofijski palači.
S pomočjo ostalih zarotnikov se mu je nato posrečilo uiti cesarjevim stražam.
Meransko istrski grof Henrik se je zatekel na Ogrsko, k svaku, kralju Andreju in tam ostal več let.

Po umoru cesarja Filipa je po sklepih zbora na Saškem prevzel krono Oton IV.
Leta 1209 je nato sklical zbor v Augsburgu.
Oton IV. ni spoštoval dogovorov s cerkvijo, zato ga je papež izobčil in vse njegove podložnike razrešil prisege zvestobe.
Zato so se decembra cesarski stanovi sestali in izvolili za novega cesarja Friderika II., ki se je tedaj mudil v Puljah v južni Italiji.
Povabili so ga, naj pride v Germanijo in sprejme cesarsko oblast.
Ko je zvedel za prevrat v Germaniji, je Friderik hitro uredil zadeve v Italiji in se napotil v domovino.
Naslednje leto je prišel v Rim in nato po papeževem nasvetu nadaljeval pot v Germanijo.
Oton IV., ki je bil vržen s prestola in so ga vsi zapustili, se mu ni mogel upirati.
Zatekel se je na Saško.
Friderik je v Aachnu prevzel cesarsko oblast in se odločil za oborožen nastop proti Otonu IV.

Gertruda, hči meranskega kneza Bertolda IV., je bila žena ogrskega kralja Andreja.
Tudi na Ogrskem se je plemstvo upiralo in ko je Gertruda opazila nevarnost, v kateri je bil njen mož, ga je prepričala,da si je v osebno zaščito preskrbel mnogo ljudi iz Germanije.
To je užalilo ogrsko plemstvo in prišlo je do zarote proti kralju.
Zarotniki, pod vodstvom Bankbana, vdrejo na dvor, ne najdejo kralja, zato umorijo kraljico, med ljudstvom pa razširijo vest, da je bila Gertruda umorjena zato, ker je njen brat Henrik z njeno privolitvijo posilil Bankbanovo ženo.

36. KNEZ ALBERT

Tirolski grofiji je vladal grof in knez Albert.
Knežji naslov mu je podelil cesar Friderik, ki je grofijo tudi ločil od bavarske kneževine in dal Albertu v fevd.

Leta 1217 je zbolel cesar Oton IV.
Med boleznijo se je vsak dan dal bičati v pokoro za svoje preteklo življenje.
Leta 1218 je umrl.

Leta 1227 je umrl avstrijsko štajerski knez Leopold Slavni.
Njegov naslednik je bil Henrik Kruti, ki pa je kmalu umrl in tako je kneževini prevzel njegov brat Friderik Bojeviti.
Poročil se je najprej s hčerjo meranskega kneza Otona Nežo, a jo je potem zavrnil in se združil z Gertrudo, hčerjo kneza brauschweigrskega, ki mu je dala potomstvo.

Ogrski kralj Bela je medtem vdrl s svojimi četami v Avstrijo in začel oblegati mesto Neustadt, kjer je bil Friderik Bojeviti.
Ta je imel pred mestom dvoboj z Ogrom Bolekom in ga je ranil pod očesom.

Leta 1232 je goriški grof Mainhard povabil na svoj dvor Wolcherja dornberškega in mu podaril mnogo posestev.
Wolcher je dal ime Dornberg gradu na Goriškem.
Bil je namreč last njegove družine.

Leta 1245 je goriški grof Mainhard pokopal ženo Matildo.
Grofica je svoj čas dala veliko vsoto denarja cesarju Frideriku II., ko je ta šel v Italijo, grof Mainhard pa je šel z njegovo vojsko.
Cesar je Matildi dal, kot založnino, mesta Ceneda, Belluno in Conegliano.

Badenski mejni grof Henrik je medtem poročil hčer avstrijsko štajerskega kneza Henrika, Gertrudo.
Po knezovi smrti je kneževini prevzel njegov brat Friderik Bojeviti.
Ker pa je Friderik umrl brez otrok, je obe kneževini prevzel po ženi Gertrudi, badenski mejni grof Henrik.

37. KRANJSKA IN ŠTAJERSKA

Po smrti cesarja Friderika, medtem ko so se na prestolu vrstili in propadali pretendenti, so večji del posesti v Istri osvojili Benečani.

Po smrti meranskega kneza in pazinskega istrskega grofa Otona, ki je umrl brez otrok, so njegovi cesarski fevdi prešli v last raznih gospodov.
Kar jih je imel na Bavarskem, kot Seon, Burgl in druga mesta in graščine, jih je vzel bavarski knez Oton.
Goriški grof Mainhard III. je po ženi Matildi, hčeri meranskega kneza Bertolda III., prevzel vse ostale posesti, tudi mejno grofijo Kranjsko in mejno grofijo Istro in še druge graščine in posesti.
S knezom Otonom je izumrl rod in naslov meranskih knezov.

V teh letih je sin koroškega kneza Udalrik, skupaj s češkim kraljem Otokarjem, šel v vojno proti avstrijskemu knezu Frideriku.
Ta ga je ujel in potem izpustil le pod pogojem, da si spremeni koroški grb.
Koroški knezi so imeli na grbu 3 črne leve in panterja z ognjem sikajočim iz žrela, ki je bil grb kneževine Štajerske.
Udalrik je odstranil panterja, trem levom pa je bilo pozneje dodano rdeče polje avstrijskega grba z belo črto po sredi.

Badenski mejni grof Herman, ki je prevzel kneževini Avstrijo in Štajersko, je ob smrti zapustil enega samega potomca, Friderika, katerega je potem Manfred usmrtil skupaj s cesarjem Konradinom v Neaplju.
Po Friderikovi smrti se je začelo potegovanje za Avstrijo in Štajersko.
Po mnenju nekaterih, je imel največ pravice do Štajerske sin bavarskega kneza Henrik.
Ponudili so mu jo kot bivšo deželo bavarskih knezov.

Toda zmagal je češki kralj Otokar, Friderikov svak po ženi Margareti, Friderikovi sestri.
Premagal ga je pohlep po oblasti in sam je pristal na usmrtitev Friderika v Neaplju.
In ko je bil ta obglavljen, je Otokar prevzel kneževini Avstrijo in Štajersko.
Medtem pa je ogrski kralj Bela podkupil štajerske veljake in ti so kneževino priznali njemu.
Kralj Bela jo je nato poveril zagrebškemu grofu in ta je ostal v Gradcu 1 leto.
Zaradi bojazljivosti je kmalu postal veljakom nezaželen in Bela je moral na njegovo mesto imenovati Kolalda.
Toda ta ni bil štajerskim veljakom po volji.

Prišlo je do vojne med Ogri in Čehi zaradi Štajerske.
Čehi zmagajo in Štajerci priznajo kralja Otokarja za svojega kneza.
Otokar je kneževino poveril Čehu Milošu zaviškemu, ker pa tudi ta ni ugajal veljakom, ga je zamenjal z grofom tannenberškim.
Kralj Otokar se je štajerskim veljakom kmalu zameril.
Poslali so na bavarsko gospode liechtensteinskega, ehrenfeldskega, ofenberškega in druge, ki so pri knezu Otonu dosegli, da je imenoval za štajerskega kneza lastnega sina Henrika.
S štajerskimi poslanci ga Oton pošlje na Ogrsko k svojemu tastu kralju Beli, da bi mu z nasveti in podporo pomagal do prevzema kneževine.
Ker so mu pot zaprle češke straže, se je Henrik obrnil na goriško tirolskega grofa Mainharda in z njegovo pomočjo je prišel na Ogrsko čez Tirolsko in Gorico.

Kralj Bela je vnuku Henriku obljubil vse, štajerske veljake pa je podkupil za sebe, proti Henriku.

38. KONEC TIROLSKIH GROFOV

Leta 1254 je Manfred, ki si je umazal roke s krvjo očeta Friderika, zastrupil brata Konrada, cesarjevega zakonskega sina in že izvoljenega cesarja.
Bal se je namreč, da ne bi ta po svoji smrti zapustil prestola sinu Konradinu.
Konrad je pokopan v Neaplju in zapusti sina Konradina in ženo Elizabeto.

1 SEP 1254 je umrl zadnji grof Tirolski in vojni knez cesarstva.
Z njegovo smrtjo je izumrl rod tirolskih grofov.

Leta 1255 umre cesar Viljem.
Šel je v vojno proti Frizom, a v boju ga je zadela puščica in je padel.
Po njegovi smrti je nastalo brezvladje, ki je trajalo 2 leti in 5 mesecev.

Posestva pokojnega tirolskega grofa Alberta so prešla v last dveh njegovih zetov, hirsperškega grofa Gebharda, moža Albertove hčere Elizabete, in goriškega grofa Mainharda, ki je poročil drugo Albertovo hčer Adalito, vdovo cesarja Henrika, sina cesarja Friderika II.
Pozneje je Mainhard prevzel še tisti del Tirola, ki je pripadel Gebhardu, in s tem je podedoval naslov grofa tirolskega in vojnega kneza cesarstva.

Veliko rimsko cesarstvo je tavalo v brezvladju.
Njegove dežele so trpele veliko škode, pota so postajala nevarna, v veliko škodo zlasti trgovcev.
Grofje in plemstvo so nekaznovano kradli in ropali.

Da bi se vrnil red, je goriški grof Mainhard, ki je bil na cesarskem zboru z bratom Albertom, predložil volilcem in cesarskim stanovom 3 kandidate za cesarski prestol, može največjega poguma in previdnosti.
Izmed njih naj enega izvolijo za cesarja.
Koroškega kneza Bernarda ali habsburškega grofa Rudolfa ali goriškega grofa Alberta, Mainhardovega starejšega brata.
Toda Mainhardu ni uspelo.
Volilce je podkupil kornvalski grof Rihard, sin angleškega kralja Ivana in ti so glasovali za njega in ga izvolili za kralja Germanije, v Aachenu pa za rimskega cesarja.

Ob koncu leta so nekateri volilci zavrnili cesarja Riharda, sklicali nov zbor in izvolili za novega rimskega cesarja španskega kralja Alfonza kastiljskega, a ta ni prišel po krono v Germanijo.

Leta 1258 je umrl koroški knez Bernard.
Svojim deželam je vladal 56 let.
V mejni grofiji Kranjski je zgradil kartuzijo Kostanjevica in kartuzijo Bistra.
Kneževino je zdaj prevzel sin pokojnika Udalrik, ki je bil dvakrat poročen.
Prva žena mu je bila Neža, hči meranskega kneza Otona, druga pa Neža, hči badenskega mejnega grofa Hermana.

39. POKNEŽENA GROFIJA GORIŠKA

Mainhard IV., grof goriški in tirolski, dvorni grof koroški, knez in vojni grof cesarstva, imenovan Veliki in Silni, je imel velika in bogata posestva.
Vladal je goriški in tirolski pokneženi grofiji, opravljal je dvorne grofovske posle na Koroškem, upravljal je grofijo Kirchberg v bližini cesarskega mesta Ulm, nato še istrsko ali pazinsko grofijo, mejno grofijo Kranjsko in ozemlje Metlike ter mnogo graščin vse do velike vasi, ki se danes imenuje Ljubljana.

Poknežena grofija Goriška se je začenjala na Krasu pri gradu Kozjaku, po nemško Boxenstein in se je raztezala vse do reke Tilmenta, kjer so ji pripadali trg Latizana z okolico, grofija Belgrad, grad Flamber, vas Quadruvio, del Prečenika, in drugi kraji Furlanije z rozaškimi holmi, kjer je nekoč stala stara palača goriških grofov, dalje še ozemlje Rečice, kjer stoji palača goriških grofov pri ustju Soče, nato gorovje Pelc, ki se vleče skoraj do koroškega trga Trbiža.

Tem krajem je vladal do leta 1259, ko je umrl in zapustil otroke, Alberta II., Mainharda V. in Adalito, ki se je potem poročila z ortenburškim grofom Friderikom.
Mainhard in Albert sta spodobno poskrbela za pokojnega očeta, nato pa sta v Gorici skupaj vladala.
Ostala jim je še mati vdova.

Goriški grof Mainhard V. je poročil hčer bavarskega kneza Otona, Elizabeto, vdovo cesarja Konrada IV. in mater švabskega kneza Konradina, umorjenega v Neaplju.
Poroka je bila v Münchnu na Bavarskem in nato se je grof vrnil z Elizabeto v Gorico.
Z njo je imel 6 deklet in 4 sinove.
Alberta, Ludvika, Otona in Henrika.
Nežo, poročeno s turinškim deželnim grofom Ludvikom.
Adalito, poročeno z meissenskim knezom Friderikom in Elizabeto.

Mainhardovemu bratu, grofu Albertu II. je žena rodila Henrika III., Mainharda VI. in Alberta III.
Druga žena je bila Evfemija ali Ofina.

40. SMRT

Po šestih letih vladanja se kornvalski knez Rihard leta 1264 vrne v Anglijo in tam je umorjen.
Z življenjem izgubi tudi cesarstvo.

Češki kralj Otokar, ki je prevzel kneževini Avstrijo in Štajersko, je trdo vladal nad štajersko gospodo.
Mnoge je dal zapreti in odvesti na Češko, njihove gradove in trdnjave pa je dal porušiti.
Zgodilo se je, da so hudobneži obtožili pri Otokarju Sigfrida marenberškega, češ da je ropal po Štajerskem.
Na ukaz Otokarja je vitez ujet na svojem gradu, uklenjen, priveden na Češko in vržen v praško ječo.
Sigfrid je mirne duše sprejel to sramotno žalitev in vse druge nesreče v ječi.
Na ukaz Otokarja ga s konji privlečejo na kraj usmrtitve in nato ga za noge privežejo na vislice tako, da mu je glava visela navzdol.
To mučenje je junaško pretrpel 3 dni.
Glasno je vpil svojo nedolžnost ljudstvu.
Ponoči je bil poslan rabelj in ta je Sigfrida ubil s kolom po glavi.

Švabski knez Konradin, dedič obeh Sicilij, sin cesarja Konrada in pastorek goriško tirolskega grofa Mainharda, je bil od kastiljskega kralja Henrika napeljan, da naj zahteva in prevzame neapeljsko kraljestvo.
Konradin je zbral vojsko in prišel čez Tirol v Italijo.
V Tirolu ga z velikimi častmi sprejmeta očim grof Mainhard in mati Elizabeta.
Grof Mainhard ga spremlja vse do Verone, nakar mu želi srečen pohod in se vrne v Tirol.
Toda Konradin ni imel sreče.
Med boji je padel sovražniku v roke in bil odveden v Neapelj, kjer ga je Karel Anjou leta 1269 obglavil skupaj z njegovim tovarišem v pohodu, avstrijsko štajerskim knezom Friderikom.

41. MESTO AVSTRIJE

Med Filipovim upraviteljstvom oglejskega patriarhata so se nadaljevali spori s furlanskimi plemiči in mesti.
Filipov namestnik, Friderik Pinzano je zasedel slabo zastražen Čedad, pobil nekaj meščanov, mesto porušil, ujete meščane pa odvlekel v Videm.
Razžaljeni meščani so se ločili od Filipa in prosili za pomoč pri češkem kralju in avstrijskem knezu Otokarju.
Medtem, ko Pinzano še naprej ruši in požiga mesto, pridejo meščani v Čedad z vojsko kralja Otokarja pod poveljstvom Udalrika Durnolca.
Pinzano se mora umakniti v Videm k Filipu, Čedadci pa sprejmejo Udalrika in Detalm Villaltski mu preda v imenu meščanov mestne ključe in mesto, da bi ga on upravljal v imenu kralja.
Po prisegi zvestobe Otokarju, knezu Avstrije, je mesto prejelo novo ime MESTO AVSTRIJE.
To se je zgodilo leta 1272.
Prej se je mesto imenovalo JULIJEV TRG ali JULIJSKO MESTO.
V njem so imeli dvorce skoraj vsi furlanski knezi.

Koroški knez Udalrik je ostal brez otrok in izgubil upanje na nasledstvo.
Tedaj ga je začel nagovarjati stric Otokar, češki kralj, in ga je prepričal, da mu je v oporoki predal koroško kneževino, kranjsko gospostvo, Pordenone in kar je imel pravic v Furlaniji.
Oporoko je pozneje cesar Rudolf I. proglasil za neveljavno.

Tega leta prevzamejo Benečani oblast v Umagu, ki je pripadal tržaškemu škofu.

Po smrti koroškega kneza Udalrika prevzame njegova posestva češki kralj Otokar.
Toda Filip, kot najbližji sorodnik svojega brata Udalrika, zasede Koroško in Kranjsko s svojo vojsko.
Otokar pošlje na Koroško svojo vojsko pod vodstvom poveljnika iz Brna, ki zasede nekaj krajev, nakar ga Filip podkupi in pritegne na svojo stran.
Ko je Otokar to zvedel, je poslal proti Filipu vso svojo vojsko in jo razdelil v dve skupini.
Prvo je vodil Udalrik Liechtenstein in je zasedel vso Kranjsko.
Drugo povede na Koroško Otokar.
Filip se mu mora predati in je odveden v avstrijsko mesto Krems.
Otokar pa mu pripiše mitnino mesta Krems in dohodke graščine Posenburg.

Benečani medtem obkolijo Trst po kopnem in po morju.
Boj za Trst se vleče mnogo let.
Benečani se utrdijo v vasi Rojan, nato pride do bojev pri vasi Brezna in mnogo vojakov pade.
Končno se sovražniki umaknejo in Tržačani zopet zadihajo.

42. DELITEV GORIŠKIH POSESTEV

Goriško tirolska grofa Mainhard in Albert sta vladala skupaj vse od leta 1259, ko jima je umrl oče Mainhard IV.

Leta 1272 sta si grofa razdelila očetova posestva.
Mainhard je vzel tirolsko grofijo in mnogo posestev in graščin na Koroškem.
Albert je vzel pokneženo grofijo Goriško, dvorništvo na Koroškem, mejno grofijo Kranjsko, pazinsko grofijo in grofijo rechberško pri Ulmu.
Od tedaj se je goriško tirolska grofovska družina delila na dve veji, z dvema grboma.

O njej piše Lacij:

Nad Gradiščem stoji Gorica,
po kateri dobivajo svoje ime tamkajšnji grofje,
silni knezi rimskega cesarstva in dvorniki koroški,
kateri imajo velika posestva na Koroškem in so bili tudi cesarski namestniki Treviža in upravitelji Bosne.

43. CESAR RUDOLF HABSBURG

Medtem, ko so v Germaniji razsajali nemiri, je bil sklican cesarski zbor v Frankfurtu, kateremu sta prisostvovala tudi goriško tirolska grofa Mainhard V. in Albert II.
S svojim ugledom je Mainhard pripravil volivce do tega, da so se zedinili v skupno korist za odločnega človeka, kateri naj bi napravil konec težavam Germanije in cesarstva, in postal njegov spretni vladar.
Volivci pooblastijo renskega dvornega grofa Ludvika, da izbere enega izmed treh kandidatov, kateri so bili že prej predlagani in da se ta potem proglasi za kralja Germanije in cesarja Rimljanov, da bo tako odpravil nemire v Germaniji, odpravil nekaznovane kraje in ropanje, odpravil nekaj lakomnih in nadutih grofov in plemičev, in tako vrnil Germaniji izgubljeni mir.

5 OKT 1273 grof Ludvik izbere Rudolfa, grofa Habsburga, ki je bil odsoten.
Volivci so imenovanje potrdili.
Nürnberški mestni grof in maršal cesarstva Henrik Popenheim sta odšla k grofu Rudolfu, ki je oblegal mesto Basel, in sta se z njim vrnila v Aachen.
Tu je bil Rudolf kronan za cesarja 5 FEB 1274.

Cesarju Rudolfu ni hotel priseči in tudi ga ni hotel priznati češki kralj Otokar.
Ravno tako ga niso priznali nekateri plemiči.

Cesar je sklical zbor cesarstva v Augsburgu in je na odlok cesarskih stanov obsodil češkega kralja Otokarja, ki se ni hotel pokoriti in ni hotel priti na zbor.
Obsojeni so bili še bavarski knez Oton, badenski mejni grof, wirtenberški grof in drugi, ker niso hoteli priseči zvestobe novemu cesarju, niti ga niso počastili, ampak so proti njemu kovali vojno.

Cesar Rudolf se je posvetil ureditvi razmer v Germaniji.
Vse gradove in graščine, ki so ropale na cestah in ovirale trgovino po cesarstvu, je dal porušiti, roparje pa kaznoval.
Tako se je v Germaniji vrnil mir in poti so zopet postale varne.

Češki kralj Otokar in bavarski knez napadeta ozemlja.
Vojska vdre na Koroško pod vodstvom Miloša zaviškega in zasede Friesach in ga uniči, branilce pa ujame.
Hartvika Pressinga, pomočnika Godefrida Tannhausena in Otona Ungnada, ki je prišel Hartviku na pomoč.

Cesar Rudolf je sklical zbor v Würzeburgu in Augsburgu.
Češkemu kralju Otokarju in bavarskemu knezu pošlje ukaz, da mu prideta izkazati čast.
Oba sta ukaz odklonila in nista prišla na zbora.
Zato ju je cesar, s sklepom cesarskih stanov, obsodil kot krive delovanja proti vladarju in je izjavil, da je kralj Otokar izgubil pravice nad Avstrijo, Štajersko in Koroško.
V imenu stanov je bil kralju poslan mestni grof Nürnberški, da mu odlok sporoči.
Cesar je medtem povedel svojo vojsko proti kralju Otokarju.
Spremljalo ga je številno nemško plemstvo.

V Avstriji pride cesar na Dunaj, ki ga brani olomouški škof Brunon, a meščanstvo se cesarju preda in z Dunajem se preda vsa Avstrija.

Z odlokom leta 1276 so Otokarjevi podložniki odvezani prisege zvestobe do kralja in Otokar je izobčen.

Na cesarjev ukaz zbereta goriška grofa Mainhard in Albert svojo vojsko in zasedeta Koroško, Kranjsko in Štajersko.
Postojanke kralja Otokarja so uničene in dežele so zopet pod oblastjo cesarja kot del cesarstva.
Grof Mainhard gre na Dunaj in cesarju to sporoči.

Po izgubi teh dežel je Otokar sklenil s cesarjem mir.
Vse dežele tostran Donave Avstrija, Štajerska, Koroška, Kranjska in posestva v Furlaniji, ki so pripadala Otokarju, so ostale cesarju.
Otokarju so ostale, toda le kot cesarski fevdi, dežele onstran Donave Češka, Šlezija in Moravsko.
Te dežele je Otokar prejel od cesarja kleče pred njim v njegovem vojnem taborišču.

https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/3e/Habsburg-Schloss.jpg/300px-Habsburg-Schloss.jpg

image/jpeg;base64,/9j/4AAQSkZJRgABAQAAAQABAAD/2wCEAAkGBxMTEhUTExMVFRUXGRgXFxcYGRgYGhoXGB0fFxgYGxgYHSggGBolGxcXITEiJSkrLi4uFx8zODMtNygtLisBCgoKDg0OGhAQGy0lHSUtLS0tLS0tLS0tLS0tLS0tLS0tLS0tLS0tLS0tLS0tLS0tLS0tLS0tLS0tLS0tLS0tLf/AABEIALYBFAMBIgACEQEDEQH/xAAbAAACAwEBAQAAAAAAAAAAAAAEBQIDBgABB//EAEIQAAECBAQDBQYEBQIEBwAAAAECEQADBCESMUFRBWFxIoGRofAGEzKxwdFCUmLhFCNygvEHFTNDkuIWJHOissLD/8QAGQEAAwEBAQAAAAAAAAAAAAAAAAECAwQF/8QAIxEAAgICAgMAAwEBAAAAAAAAAAECERIhAzETQVEiMmFxFP/aAAwDAQACEQMRAD8A30mqjydPeFS1trFPvy8dL4znXIOJc6PVVMKwtUSTnEOFFKYYupfWIyTfOIe75RXMlkXENUJtjRCm1i9CXhLInkZwSa9soHEFMYmUIrKSIAHEDFn8W8TTKyQcJxgiRMeAJShBKZyRrCoaYwUREQrnCHiHGky/iPdqe6LzUkZ90L3Q71ZoEzgNYsTN2hBLqw8MqeuAgaBMYLWRnC+oryThAMXKrk6mPELCj2RDj/Qf8FkykSouQA+e8F0dNLQ4TrmTnFs1ABfIwLMJe0W5NqiMUnY0TOYNaKZtScoHlJUcgYmqimHRu+IpF2yImneLhUgC5gX+EmDMNFM2QdXiqTJtoORxBG4ia65JFjCz3YGcWCZLbKBxXoSkzydxMB2vCmt42Rq0F1krG6kpPUAn5Qkqaa5Cg552jo4uOD7Ofm5JpaIzvaJTEZ9YVK4hiuQX12goUKRrF8opTknvjsS44/qjhb5ZP8mJp8xSi7FtgI8/tMOlzlGwt5xT7o5nOKU9dEPjbd2Ae6DZRWsDWC5p0GfKBFyln/P2ikyZKugZaw/+I6LTRfqj2KuJlUx6C2d4sSdo9KRtHER5jlZ7SjRLHFiIHQm8EJRESLQXLVHT7iIoTFiExmWCopRE1UcGJlx6pBIhqQsUxYqkfWLUU4EEGQY9EnnDyQsSifNly04lqCUjUnyG55CM7xX2sBdEhkj862fuGQ778hDD2mpEKSgqSCyjdtxlGZp+CSkrWspTiUbH9OFPZb+pJPfA9lxSXYFM4klRbFiU7m7k8zvH0bh3EELky3UlyhLgkOCwe0YORwJIqjUYvwYAjD0vif8ATk2sbmo4Omq4f7g4UlcvCFlIVhvm1tt45ueGkzeHJ/D2bTH4km22v7wKuqIs8WV/seDRpkyCETkCW0xKlSnwEYrovcA2O8Q43RCUU4cVw5xKUpuhUSYfDySbxezPkikrWi6krC8PpFSWDGE8gSlJToWuNYrmVJSWSbecbdkdGkTBQCdozlHXpyUog76RCdxI4mCrQsWPJGlVUJEe/wC4jIRnpCsWa2i2cAPhV5wYoMmORVAxylgwnkK3LwWlY3MKgyLp0oKYZc4slcPl6ue9vKF6qljE5asWZMN2kJNMcyloSwByjyspJUxisA7GEi5rakRya5oWLW0PJPTDqj2ckKuAR0P3hWfZhiXWG0se59oZyK8nURM1T2Jily8i9kvi436Ff/hw/hWht2LwrruBzUgkgMNQc4fzKkPm3fEZtaGsXi4800RLg42Y1VK2doDnTkjcxouI0hVdmhWujSMyH2aOuHMmtnFycEk/xFKqnZPrwjoa/wAONzHkaeSPwy8M/oQZoEQE8GBDUpb4hEPep/MI40keg2MkzIIlzIUIqB+YRaawfmES0NSGnv2MESpgMJBVp/MIJp54OSgYhoqx4lcXSX2aAKeoG4iVXxiXKFySdk3PechGbaXZaTfQzmJDQOlIUApJBByIuPERkOI8UXObEWSoFkjIbPqo2Iv4RPh9bMk/ALP8H4SN+R5iMPMrN/E6GftOQmWhz+L6F4zU2sSkdpVoaVlaJqzjBBGlrDlAXGOGJSlJ317rRsuR+iMfp4Z4Nxq0bngcwfw8vI2I0zeMDKlkANcRsuDV6UUsvEwN7WJPa+UHO7iggtj2SsXDiwfx172PhCP2hAdHQ/ODqXisvEArskpa+XK+QuTC/wBpJoCkOGsrLujHi/Yrk/UTKgrEFNkkxSmcjn4Rxmo/V4R12jnLwjPE8DmWXtlB6lBhsREE1EsFiTCyHR1MjcROfN2i0V0rJzflEV10gfi8EmDJCoppZqioDKHCzhTuTAcmuphfH3YT9oIPGqZrzG7lP8oHNAogiqhROUXSZytATFsqspiHEwd7x7O4lIT+MdwMD5IiUWgOpKyXIgfAreCJ3G5IyxKPSE1X7RPaWjyJPnB5YoMR1KmKGsXBa9xGeRx9dnlhQ5hj4iC08alm5lKSP6h9WheSDHsYq3JHrpEffkZEeAgFXGKbUqHgfkY8HFKc/iPh+8UpR+i2GzKrEGJJPhA4JuMKb2iSJ8lXwzEgne3zjxdKkv8AzE9yh94pOIm2eGgP5kHvjohgA/Gn/rH3j2Hk/osY/DBgHeJ3GsEzihJsX7oipmyHlHJbNAZU0jWO94reJrQIlJKWbyzgbYqIidooNzi6QSC6T5j7xMTEACxvk4iP8V2gwGYszfODY6CjxX8IWlO9790D/wC6SVk4J8tVmICgpv7QbG2erRskSU7J55eEZf2S9jlUc6omFaVpm/CACCllEh31v5Ri/wAttnVH8dJFM/iNOkDHNQgXwlSgk9L52I74tTXo3DF2U5PfZP1gj249kjXykIRMTLKFYnKXcEENZuR7o0dFThCEoV2sKQC/IMSPCJxRWbMoivkrS4WlQdipL2UGcWGeXnHvF+ImZJCEnEpPw4QbtkLgXtpBXB/Z6ZTLnErQuXMmLmhISQoKWcWHFiYhuWkX8dqRLQkrmIQ6kpdRCQSxs5bQE90XGovRLeS2AcNkzAh5rAs5SNOphtSy3AICnfIZZgP5/wCIWUPFKdj/AD5ALAkGbL7RBLMSezZwc+6C1cZo0FKjVSCxJZC0q7T4WdL7ve1jFOTYkqGigoy2ZlX3uwNt3F26xCZRkoAKiySQn4jsSz3a/lAEr2goj8VRKvbtLSGNzqNMTx0v2iogS9VIYl3CkkE7gjLPLrtCB0xfxEzZZY2DkPfTrAC6xR/EYff7/RLN6iQAAc1C5O1nUIz3Ep9Me1LqJQIN0nIjcW1bLmIdsycPgx4bxsI7MwEp0Oo/aG4EuYThz0I116RhwFKLMWyJLAeP0jqKfMxFMsKBu+FzeGpL2SaaprFSlMsWYnI93WKFVJX2khxq2fhE5K5xS05KVjR/iHemzQOmjS+RD7H14QZxfTKUbK01Olxs5gafVkc72t++cM1072vAtTQAB2O+eXp4G0x4A0mtBsQOrRZMLnNKuto8NKCAyVMdXP3MC1PDsBfEd2IOUZ6slwaCR7w6Hxy6F4IkCYPiQ4/qELiFbOw9Od46XjDYXvsddmh4iHK5rMyVc7gfW8erpgQ4Dvu8LaYTGdMvE2bOT5axd/HEZpI00fwziXF+gPBRL1SPGKKqlKbqYPleCTXJ5k8oHmzAfiX/AGkW6v6yhpMQKtZFgSYtQo7kRBMsA2Od9WgiWAoaXyf5RWwKfeK0JjyJhZ6R0GwL005OTAvfM23yj0IILH4W6X2bP/MXKpgq7qFsnH0PKONMLF3Ivdi37xVthRTJOJQQkh91EBLs5ucoZ0/CJqx/x5A6HGdcgAnYwkqScTFdhfslnPMQscAgMVKu2HMd8Nf4M2y/Z9CQ8z3sxuYSO4OLRKdTAIITSFCbEqu5a+Yu0Tpa6QUS/fSlhbBKlAuBsS5c5B2GZjTUNNLCQUA4SHGeRu7FmPnFXJ9DUUBA2F9tIni35xWtWdmbWOQlt8vXOOc3Lk3tlE1JNwL6RTMJwkIUyiGB2O+2kFGZtyvveACgE5beh0jO+3NIFSUOm3vE5j9Kge+NXiD5X9awj9tC8hNspiT5EQIDIUvCJbfAnwH2gv8A2yXoE+A+ucW04A0ctzg8JIS1g/2aKsVCqXwxDthG2ncI9mcNRlhHVhY+ENghkvpvl/iBKpdme+vfDsBbRUSSLobMMQNCz9DmOREXqpUbC3Lzi+UTqLCJjInL1nABlKyaoTCLMCWHKNZwsgy3ZiLHS+sD/wAKsqGJEsAEm1yXcbc4sqq9CFYS2LYEC/jnHLOWWkYiev41NExgCkJVlkS27w3XULVJxoYq1HzbnCTiE2XYiWyiTcl3dwdd/BoPoj7wMSw+JgBn9DGjjpOgDOGVJ/G50J/ZoOJSp2BGheKlTEoThDORroBqYFkcfl4sDAjcWHdv1Ai/2VoaTfQQMKVBJNz6vtBS6NKrkB9DtA1DSy5qsbjEFf47olX1k2StQRKE4Mi2WFyxI7nP9oGsZS45XoeLfYr4lw1UpClBSiCW5Md27+UCcKQpZYO/2gmfxSbNMv8A5fvEIOAHEnt9QNxDfhVImSFBSnU/aZJsc2cCLzlGNPsmndITcQCpaijIO9j8TjlkHeGPDawe8SjCA4Ay1PoQsnrRPmKwEJ0D2c73zjT8M4KpDFakqIyYD5m72hS5Eo7FdEptPJxhBQjGcuyH+UVL4HJ1SNrk/IFosnUCpkwKwLQzurEl9GtcMGiPG6VUxctKZqBftJKr9QBq0ZZu0kxWBcR4CMKTKYkHUkWyyPP5RbM4NLSklsJzd3bnc5R5W1xkFEkXU11kW7nz2eGdFTqmSmmJIJtYhyDrbKCXJNJOxWY8okqJdbsSLIUPkY6NLO4Ep+xl+oufls3hHRX/AEhYvmp597geFg8DlOMkISSTa0PaT2dTnNViOwsP3hyhaKdOL4BlbM9N47lGizM8P9klrvOOEbMQT3kQ5mcMk00pR92AlLEqF1Fy2vWJ1XtASOwbC5Kg57g8DT68rpymaknFcGwJALgt1EHY7S6MtUcZmAoWlKApK3JLqDPbstl9ntCk8YqFqWTMWvGWzIFnAsDkxMOqykCgch8xCaagJIKQSQCTte0ZuxXZ9JpFkoTzSH6kP66xcbHeE6axUuXLcMCEi+eW2nfBdPWBTsXL6RmbhY8NLerRKWq3r65x4JgiCAEoAfEwzNyYALUk2hT7Vr/kX0Wkv66wxC2veFvtDeUdsST/AO4CABRShxb7/KGdPT9nTPW0CUktLajpYwRMVn2ictftzgGerw4ihJ7YAKgNAXYnrh+cDTpZPr16MGS1pDkDMByToOfrPnA05XK0AiqVT3YfOKeIVSUAgkYtBqfvE6yuCBiNmv12F9YxtPUGdVOontAgXNhs/j3mK9WHuj6HI4qkpSWRcB+wj7QBS1aJQWP5bBRIJSCWYEuSHzxawDL4cAycSrDcDbPsB7bHXwsncJSUm5F1P/NcWvuHGpjFSSZp4xfM9p1KmkJWgob4SlJBD5kLS0MjxqQnte4lNhDsCjtat7sgdzGMP7T0XulkyiEj8puAQWUlyonMPnHcMxrkpmEBy4IGVjhs76CN1TRk4jPjnEhPWTKSqWgi6SpyW1OTjkMmhMZhFz+37d7dYLJBe1vPx+/jDFFNLlMucy5hHYl5hPNatRyyGpOUNa0Iq4VJWkCctZlyxkc1K/oGfe5HWCZvGFzFdlRQMhqogZOc+4eGsA1k6ZMXimOWya2HYNkPTHSITZRZ/wAO4yfpmDy8jDoDR0vE0k/zBiOWMM7DfQ92UGgpIJQqxzYkeIjHpURnlvm7eR9WEFU9WdFMR6N7lPW/URLiNMYUaESp5VMAEsDEHy597tl+aHXDPbFEyb7rD7tJYIUdTsR+HlnCqkK5vYUjEM8Vgw3e48PGCJvs5TsXxYjqFMx5Bm8YzlxRltk4q7NlOmlId8Q5NAp4vLGLtJGHO4sTvtCVUmcEpH8QsoSw+FLqbRRZ/CKpYVjJzH5XSBlzu9nzjnlwoOSC7QRXTpU+YCpK1XAf8LAFmOzmHcqqAAAs1mjOTwgqdaCLMXYpbRxBUiQEl0uLMzkjuGWkJpUjGkOTVHeOhYR1jomgoMrOLrPwdlPQE+eULVTMRdQPjcnqdIWK4mkfEq+g5w74JQ4+3MBSnMPZ/sI9TsAvhNIlZ94sMlPgSN9wIH4lUCZMJGQsnZhsPPviyvqQtTJsgBhp1YQLIkYyEhzAAN7vFbpnBcnhyZRCyELUWDfEA+fImGEiSEuGDtnn4WimavCCAz3P1hPZcVQp4uCXAzd+Q1yHQwFT1K5YYpJAfLW9mfOHCafESNLv4ljlzic+mezd3X6n5ROKNMgOl44km5Y2z/eHdNUBQ0bz+0ZufQA5h/q9vPLoIhKQqV2got5Ho+T3PQCM8SjRVPFpMqYmUqYlK1/CkliXsPtEONKeSdD2NP1jPujI8X4HOqZ8ufLlKWE+6uG/AvEczdoe8YrHkLKdMPjiFoTVASlo7O3TyziJyYNz39Z+MK6TiRO/htBCqxOb8uX2yhIAyXNbS/06xFRGZZr3t8/WUBmqST8XLOFPG+MhvdpP9R/+vr7xSVg3QHxur94vs/AMuZ3hZQlpwY3Y/SILqhvA1DUD3wvoY1rRnY/9r0zJKJHu504KmkhRVNWQwSDqdNGjEqr53vDL99MIBIBExegzZ9o2/wDqEQUUml1f/AR89IInFVyHN+6JjFFtsJ9yVqZSlHqSY2fAJOCQhI3Pg5MY6nqBi2jZ8IW8pJHP5mKJC6zhgWAQWPkYHr6ZiVXzz1HX1bpDOVmPWceg3Y62+sACdC9D0tp03H6ctmiRkfl10zBA2fP+k3GkXT6QJuA4+X3HKJ0iStWFIxE5jQ7EnT+r0QYHgb4SD+k3B6PmeR7Q0MMOG8DVMZcwmWnTRR2bUDrfbeHVNw5CDiWAtehVkNgdFEbkPBa5hOZ5N65QrA8lEJGBCcKdhqdSd45su7zjhyYfUdNOsVrD4WIDKc8209bRIFgnbdNx3juivtBToAL/ABJ1YflfPP8AzFr9YhiBT+/n62hOKfYPqicmZiHwrGjKSp/COp5agSllYRkSCG5Xi6VPYYSSW1zLDffrHVCizWf1rHHyLx+tGMlic3pxHRShI1BjozyROSKZFRRyAShJmrSWKixvyJ06RVWcSmTCxJCLdhIs/PUxnylgwzGv7/baGvA+HLm9odlAYLWxGK1wl8zz0j08yu9DLhUiZNUwyGZuw+8aKXTiWwSslzdwB8oWy6dMspTLxM41Jg2fUlNh6/eHdlqNFdTOAff0YimS5b66MIExEkE6hQPlb1zgtFQofaGkDYSqUBYP6+keLFj69E5RSqvH4gR5x0uoQbBQPrNs7QNUNMqm0/L1r4C0KOMqsEixdzyJH2hvNmtlkPl+8IBUzFqUyVHGGJAdnbI90JMdBXDq3BLSglVns+5JgXjnEEKlKJRMx7oSVYr/AIkjX9QH3ghGBKgmYWU2Jjtl3d7Zx5Or6dJutA6xnOVlKNFK61BldlkuMJOFsIa+InLTxGsEU9MQhlOQLg4cLg3F3I1Ojxl6fiIX7wuBgXNYuwKXKgz2diw6QaPaumQkPNlixPZ15sh3OmWkZNM2WJoUcPlJZpYJLZFzdiLOD5RNHD5CcTyZZW5BdAxYs7Yhz3MZ5Pt5TlAtMmFy+FGJ7t/zGuykjo0C1P8AqAkzJctEmZ21JS5WAHJAPZGIKGwgxkFxGHG+Ay5igoukgEEpCcJAJY5ANp6spX7Ly7FM9IOmX0MOamtmlK3Sg4EXcYgQ5BBIOQQ22cZeRLf7n5xrCLoynVj3jHDhPQhKpiex8JDbAFwTy3EZuq4GUbKG4L+IzEXBIiWAehGijRDdiabQJh9waXhlJTs/zJgKYOUeSKhkKGRDHzBhsRo5a4sZ1A7fWAkzRibk8FJMIZbniHNvL94nwoFK1MWBHPnEGYE9T5RbwmdgXLdIVj7Pa3KSx6uBCYDBU316y1jk5u/n3d23fEpsrtklsJyLZs1s7fvF1LTAlyNOyW2zcNn9YmyqKUzWP2y849Uu730aChRYtUEJy3vuG7V/pFE6nTizTYucmb1fvhWFFAXc3yHnHqVc29erxcmSllBrjLLTPW/1iaJQLEgbHCwY6OO6HYUDpm8/T5xGrnlKCQct83sO6DpKEuUlh+ogDPLXl84Hr6RExOFSWa7i1gXBsSHBB8ImSyVCcbQAirX+XzT9Y6PFcKWmwmpI0xM8dHL4WY+NlPCOGLmpUqY8tGh1LWdjZuZz0EH0yMC0IxqUGI7RubFywtnyiUriCloBLC5ytFU+tCQ7AHfYZftzyjoOhRS6G38WE2GZ9ev8xfKuEq3JtbY/aMzSrUmoQFm60KwpJ1BSTkPib5WsI0XDzZiCzkjNs3z2jSLCSokuQeguR3xxLQTOLM0CVE8AxsmYMjPaFNVLc2g2ZVgDIwOirQosM4dgkRFOogDEog5jXaB5lAqWApBVYF+XO0OKayXCS/0gqkGJ3Dd+fq8TReVGLXICiSQXOZLn/MIeK8NIvn5R9TrOEpYXCftnCes4Ik2xeUOTVEqz5VT0o9/KcOPeJxd5AgmbRoUcQISMgAAWA0eH1RwJaJoUgp7KnYh3GozN8mOhAMWo4EkqGGX2jqAH5lzGWVM1rQgnUK5ctKpKVPMSoKAviU/ZLDliDhvrBPDPZ9RYzApCk4JkpZBAChcpUM2cCzhxG84T7NBJSqYpSikujtEgOCC/K5hnPkjS3nEZbLo+fq4/US1FSUgdsJmIABSpGFVlE/qLhQztlcQFVTO1iN05dBpl9I1fGuIGSQTJC0WdRdQANj2QM7t3xllY3CpeBnc4ttm/xGsDORVJcgEYgNAdn+rQWAYB/h5hXiMwkO5SLJ8oPCYqyShQ5eVvKA5qgC9nGhy73hmHYgZwimS1XTnd2t82hMBzT1qS1w/W/rKG0pTgGMPKQoKdwlg56vk0aPh3EQZZWLgA25iEBoZarRRWrw4CmxCgR1AJESlLccoprT8I9ZGADbe+QqXjAcEPhuGJAOIbEXEDrqQpLXSWsx+vm29oRUfGZaJIQsKcYhYPbMF9GMezOO05/PmbYdCWLHziKZpY4kT2KS7hiCdbXy1Nsv2gqXLSpCjmQ9zngzAN+0ADfOwjMSeOSEm4mEbNqD2SCD1z3g+h9qqdIIPvE9p2YkZM9g/hytCphaGUwoe2JIBsR8SSwbI3DjMbuIoXLmIU9i4ZgXCjm+dnIEC1vtTTKJ+M/wBimI2uH8oBPtJTOf8AiJu47L8t+hgSYWjRrlY0IUnNmLmzvkS9jtz8/JSSl0EqcXz0O12I+0JpXthT4ypeMki/YI0bTuLkHLw8HtzRpHaVMVcv/KIsRfrfkL6FyYdMLQ492gkuVWLDoMs46FtB7ZUpS6UqIe38xEo96VHPmLR0FBYZI4LJCRhqMTchrbflGQlyqiaFgiVilzEgg4wCrsrBxYrAPtkDvDumrPdImLLsE4jk9jo3UWjOUFWf4iYQkiXNUgpu2A4UgqsbgkEM2x3iKZSaNmvg8hQSpdUgrSlnCCBcpJI7T5pSxhkSgWFUjLWX/wB8ZlKmGjevrET1+b+UOibHlaVkfyp8tSsg8ss+rtM2hTw2bVTZMuoXNp5YUAWMqYWuzP70fKPJFemUMa3wlaQWBsVZluggHgvEf/KmnX8SVfyyPxIfEx2IOIdGi1ZLH0xaDY1KL/oI6/jiqRSSQoET5YUSziWXJJb81zeEUxRGZ+R+UOvZCiMxZqFjsjsygdVZKXza42d9ol39GqHk6hmhJwzku1v5dn/CD294Dl8PrgXNRIB/9FR//aD+IVIF3sG/fy+sSHGJfu8QU7hxYi2Yd4UX9HJfAOn4nOExUqauXNKU4+xL92AHAA+JRJz17oMWsKbssD/hoyHCK1X8YrEXScSVE2wumWtGerpUOt41k2aEg4MZAAN0K1zYkAHXWGnYYvtFS+Dy1XJNtrnpBEukSgMA8L/93tozkOLb7BxZ4Il8RBFvmIzfwo8nUZKnCykagZ+O0UMQ9yeZMUT+MaA9+sKVcQWS5Kg5CswAG0yBc6gv8odUPsaVCARcPy/beMcpNyANTGlpK1RbHhc5tl58oQTZoC1OQzn5xpFkTRSlPKIKSXi8TkZhQv6tHKS+0XZmDhY1hfxNYHaAuB3EZ/eGFVTqNgWHIXEBGjsQVqPV/vDbAVVtxe3RJHXMxZR1DOkAAFOga/iYJNAM789fnnHJASQc2ORGevyiRmjoVdhP9I+Ue1H4e+AKWsBOEONgdoOV+Hor6QxHsuRi7ouFIGN4spAyebxbMSxuSH8O+JbHQDUUYbQxRK4eyQCb3dvXpoZlOnUZRUs3fbRvFoLHQGqhbYxRMojo3nDRSenV4X1tUE212+8NNioBqpISHPdCoyTMdKWxs4SbFW+HQq5PfR8o8rqwudTqdhu0ATMRsC5sQftDYJE6WYQlsm02O0dBaeJIVefIE2ZkV4piCoDIqwEBSuZvlHRN/wAHivpskVZTdKsJbQ/RukemdiupibG4D+LPAK1F3yisTv1dQYQxiJvT1aLkTbQtKtvm0TRNOXr194AGialQyJD58/V8oGnTgTiV4ln7oGmVASHOWl/pC2fUFWndt+8NITYUEzKiYES0lRuQkEDLM3tDyTRVEmSn3iVIA7PxDMkn8Kto03+n3BPcyffLS0yazbiXYpHUviPLDtFvtNK94AhKmA1vm7m332iZS3RSXsR+0NQQgISWVMOHoCHUe5L95hVxGcpElRChdgLMyXAUbci3fHtUtUycpaWKUvLS7h2PaU4/UGy/BAnE1KmJnSkpBwpSl3AAJ7SjfTTujJ/DSP0Erp65NSpSRjKiFKwp0ISMJu5bBiH9TaxpE+0K1JCVJZw9n8FAq5+UZGgrkLWQCHezlyU/hvqQAx6c4dIyKn5eu8xrHSJbHtNKTMbAq+bsdiBYlgbwOeFVGIqE1A/sBHgp27oBKA4GgHT1lFkmvny8LkqBGSnIts0PT7Fv0XTKGeTdUvqZaSfABLeMXIovzM/IGJSONIX8QweYf6QaoOMrHI5207olxXoMn7BJ6ZctJUoEgZttGI4nMBUSkWd89O6N8uU9ipg2zwvr+FS19kISDmCOye/wgToUk2YgqfQ99osFSp2TnqLa9BBk6nwkghiM46SpKMQwghV1C4JIy7QvaNUkY0yHv8TZAiILdrB/WcdP7ScJZmVkwPaDEuNYnKmpAA0yyfKG0UA1E7CLgvpq+rG+zwsnTSrtJ5uNrN3w5qpSVhgbiEVRIVLUDpf1zhDOlVASywGIuegzez5Rq6Wfiwl9D8xGKqFpLqBYh3TzyPrKHXs/WdoJOeH5sYANhSpDaO8SKb9cjnf1846k+Dvy0yEWnbb16MQykVMdd2ib7faOUtrnTVtRvCuqr8TgGzm+p+0CQiNdVAHs573YfeEFdUkcz5wVPmWJhLNJUXILetdDrF6RJSpTdo9fHbcHUQPSVgSt1A4TY8uYEWznJ5fXeB6iXYwrQ7NfL9n1rAUgJWkhwoKDER7Gb4bxKdKRhlzFIDksDZ9Y6J/Iq4mww5GJBHSOjoYHiuvq0TKrOY6OgAAmTipz5Q59i+FJqKpKF/AkGYofmCSGS3MkPyeOjob6JXZ9eq55TLtbLxPp4xHtVXGWhagTiYAHmo4Qe5/KOjowXZr6FElAlot+EW65B++5hLUrUmbOQD2VJloO7lKi/wD0oUO8R7HRK7NPRfTUaWxAC0Ej4UjcufB/nHR0bGRPBYnuia8+718o6OgADTKyy39eMaynT/LDk5ADLbpHR0VEmReiXblHkynGceR0NrQkJePcPSpGMWUPAiMopG20ex0Eegl2UAPl3x00A7x0dFEMrly2vprAvEilSMtfvHR0IYinSMLvff6d94uolFMzFsQLbZfaOjoBn0GiUTLEEe9DO1tR3ftHkdEMpCapqys4btoPvAk0t69bR7HRZAmr5pUcPrcd1oGJJASDYh+7bn1jo6GxnqxpAc3aOjozlokrlzGtHsdHQxn/2Q==

prvi grad grofov Habsburg pri Aargau v Švici

44. BENETKE

Oglejski patriarh se po sklenitvi miru z goriškimi grofi leta 1277 obrne proti Benečanom, da jih prežene iz Istre, kjer so mu zasedli nekaj graščin.
Z njim gre tudi goriški grof Albert II.
Patriarhova vojska je štela 36 000 mož.

Benečani so medtem prišli po morju k izlivu Timava.
Zasedli so pristanišče in se v njem utrdili.
Na malem otoku pred pristaniščem so zgradili utrdbo, kateri dajo ime BELFORT.
S tem si hočejo zagotoviti pot za napad na Trst.
V Istri pa si je patriarh osvojil Koper, Pulj in druge kraje, nakar se je vrnil v Videm.
Po utrditvi pristanišča pri Timavu gredo Benečani z vojsko na Trst in zgradijo utrdbo ROMANA.
Obleganemu mestu priskočita na pomoč patriarh in goriški grof Albert.

V vasi Tržič ob Jadranu je goriški grof Albert podelil viteštvo Henriku bamberškemu in Nikolaju Baldaku videmskemu.
Opazovala je velika množica ljudstva.
Okoli vratu jima je grof obesil zlato verižico, za pas pa jima je pripel pozlačeno sabljo.
S temi viteškimi znaki sta nova plemiča vstala in, držeč z eno roko sabljo, prisežeta da si ne bosta nikoli dovolila stvari nevrednih za viteza in da se bosta s sabljo borila za zaščito sirot brez staršev, vdov in vseh ljudi proti zverinstvu sovražnikov.
Nato sta patriarh in grof nadaljevala pot in prišla pred Trst.

Grof je večkrat naskočil beneško utrdbo, toda brez uspeha.
Skušal je nato skleniti z Benečani sporazum, a tudi to mu ne uspe.
Tedaj se z vojsko vrne v Gorico, ne da bi obvestil patriarha.
Brez grofove pomoči in šibkejši od Benečanov v silah, zapusti oblegani Trst patriarh in se vrne v Videm.
V Furlaniji sta se grof in patriarh srečala in grof je razložil zakaj je zapustil Trst.
Sklenjeno je bilo, da se Trstu spet priskoči na pomoč in grof je poslal tja svojo vojsko pod vodstvom sina Henrika.
Pridružila se ji je še vojska patriarha.
Ko Benečani slišijo ropot vojsk, izpraznijo utrdbo, se vkrcajo na svoje ladje in odjadrajo proti Benetkam.
Takoj po odhodu Benečanov Tržačani porušijo beneško utrdbo.

Po vrnitvi na Češko se kralj Otokar ni držal s cesarjem sklenjenega miru.
S svojo vojsko je vdrl na Avstrijsko, toda cesar se mu postavi po robu s svojo avstrijsko in cesarsko vojsko.
Goriško tirolski grof Mainhard mu je pomagal s 300 konjeniki, njegov brat Albert pa s 150 konjeniki.
Vnela se je bitka in kmalu je Otokar videl, da njegova vojska podlega.
Skušal se je rešiti z begom.
Toda na begu so ga dohiteli in ubili Herman turinški in dva brata, gospoda Merenberga, brata tistega Sigfrida, katerega je Otokar dal usmrtiti v Pragi.

Benečani so medtem zopet pred Trstom.
Oblegajo ga z raznimi utrdbami in obsipavajo od tam meščane s svojimi vojnimi stroji.
Tržačani so si pravočasno priskrbeli dovolj hrane in s tem so jih ukanili.
Patriarhova vojska je vdrla iz mesta in napadla beneške utrdbe.
V bitki mnogo Tržačanov in Benečanov pade.
Med njimi tudi nečak goriškega grofa.
Po dveh letih obleganja se beneške ladje vrnejo v Benetke, ne da bi kaj opravile.
Patriarh je tedaj šel z vojsko na Pulj, ki je bil v rokah Benečanov, a je bil zavrnjen.

Zopet je prišlo do vojne med goriškim grofom Albertom in Benečani.
Ta si je z orožjem osvojil Koper in iz njega izgnal Benečane in v zaščito mesta je prevzel mestno oblast.
V Benetke je šel Albertov poslanec Albert Greifenstein in sklenjen je bil z beneškim senatom sporazum, da se preneha z vojno, da se za med vojno utrpljeno škodo ne zahteva povračil in da se ujetniki vrnejo brez odplačila.
Dalje je bilo dogovorjeno, da se dovoli in zagotovi podložnikom obeh strank svoboden dohod in odhod v kraje in iz krajev druge stranke, da se utrdbe in kraji zavzeti med vojno vrnejo prvotnim lastnikom, da goriški grof preneha z zavezništvom in prijateljstvom s prebivalci Kopra, da jim več ne pomaga proti beneškemu senatu niti z nasveti niti s stvarno pomočjo, da grof odloži pokroviteljstvo mesta Kopra in da ga več ne prevzame.
Sporazum je bil sklenjen v Benetkah 11 FEB 1279.

Ko je goriški grof odložil upraviteljstvo Kopra, je mesto zasedel s svojo vojsko patriarh.
Benečani pa so Koper obkolili in napadli z morja pod poveljstvom Marka Kornara, s kopnega pa pod poveljstvom Martina Mavrocena.
Koper pade.
Da bi se mu Koper vrnil, gre patriarh prosit pomoči cesarja Rudolfa.
Ta mu pošlje pomoč in patriarh se vrne v Koper.

Po izgubi Kopra gredo Benečani nad Trst.
Toda patriarh Rajmund jih napade, uniči in odstrani iz Trsta.

Na cesarskem zboru v Augsburgu so bile predložene in proučene pravice bavarskih knezov do Avstrije, Štajerske, Koroške in Kranjske kot dežel njihovih prednikov.
Zahteve po teh deželah je cesar zavrnil.
Po soglasnem sklepu cesarskih stanov je bila uprava Avstrije in Štajerske dana pomočniku cesarja Rudolfa, Albertu, da jih upravlja v imenu cesarstva.
Goriškemu grofu Albertu sta bili priznani mejna grofija Kranjska in grofija Pazin, ki jih je imel že prej.
Goriško tirolskemu grofu Mainhardu je bila priznana kneževina Koroška, mejna grofija Kranjska kjerkoli je bila njegova last in mejna grofija Treviž.
Cesarju Rudolfu je grof Mainhard podaril visoko vsoto denarja za vzdrževanje vojske.

K O N E C

ŠESTA KNJIGA

Od leta 1280 do leta 1331, ko izumrejo grofje tirolsko goriški.

1. KOROŠKA

Leta 1280 se kneževina Koroška vrne pod oblast svojih starih vladarjev, nečakov švabskih kraljev, ki so nekdaj vladali na Koroškem in iz katerih izhajajo koroški dvorniki in grofje goriški.
Cesar Rudolf je izgnal iz kneževin Štajerske, Koroške in Kranjske češkega kralja Otokarja s pomočjo grofov goriških, zato je goriško tirolskemu grofu Mainhardu V. podelil kneževino Koroško.

Mainhard V., knez koroški in grof goriški in tirolski, je svoja posestva še povečal z gornjo in dolnjo dolino Ennsa, katero je kupil za 4000 srebrnih mark od hirschberškega kneza Gebharda.
Ta nakup je leta 1284 potrdil cesar Rudolf in ga priznal Mainhardu kot cesarski fevd.

Leta 1285 je cesar Rudolf na cesarskem shodu v Augsburgu znova potrdil grofu Mainhardu kneževino Koroško in mu poveril še upravo grofije Treviža.
Nato je bil Mainhard, po starem koroškem običaju, ustoličen za kneza na Gosposvetskem polju in koroški veljaki so mu izkazali časti.
Po ustoličenju je imenoval upravitelje za kneževino, da bi skrbeli za javne koristi, nato pa je odpotoval na Tirolsko.

Na omenjenem cesarskem shodu je cesar Rudolf, na sklep cesarskih stanov, podelil naslov avstrijskega in štajerskega kneza svojemu sinu Albertu, ki je po smrti kralja Otokarja upravljal obe kneževini kot cesarski namestnik.

2. BOJI NA KOROŠKEM

Druga žena goriškega grofa Alberta II. je bila hči ortenburškega grofa Hermana, Evfemija ali Ofima.
Rodila je hčeri Adalito in Berto.
Ta je poročila grofa Konrada Hochberga in mu dala sina Brunona.
Po Albertovi smrti se je Evfemija drugič poročila in to z Otonom Auerspergom, gospodom kranjskim.
Dala mu je dva sina, Otona IV. in Ortolfa I.

Leta 1290 je po 17ih letih cesarjevanja umrl cesar Rudolf I., ki je cesarski naslov prenesel na habsburško rodovino.

Ob koncu leta 1290 je koroški knez in goriško tirolski grof Mainhard podelil nove privilegije koroškemu trgu Št. Vid.
Podelil mu je mestne pravice in ga dvignil v upravno središče.
Meščanom je dal pravico voliti vsako leto svoje magistrate, imeti javna zborovanja v novi kuriji in izvrševati sodno oblast.
V trgu je bila svoj čas kovnica zlatega in srebrnega denarja.

Leta 1290 so vdrli v mejno grofijo Vendov, fevd goriškega grofa Alberta II., Ogri, ki so začeli ropati in pustošiti.
Ogre je Albert napadel s svojimi četami, porazil in pregnal s svojih posestev.
Pomagale so mu čete tirolskega grofa Henrika, Mainhardovega sina.

Na zborovanju cesarskih stanov v Frankfurtu je izvoljen za cesarja Adolf, grof nassauski.

Kakor smo videli, je koroški knez Mainhard prepustil oblast na Koroškem namestnikom in se vrnil na Tirolsko.
Pozneje pa je tja poslal sina Alberta, da bi namestnikom pomagal.
Nekateri koroški plemiči so kovali upor proti knezu Mainhardu.
O položaju je Mainharda obvestil sin Albert.
Prosil ga je, naj pride na Koroško in odstrani nevarnost še predno dozori.
Mainhard pošlje na Koroško svojega drugega sina Ludvika.
Ta pride v Št. Vid in skupaj z bratom zasede mesto.

Medtem so haimburška grofa Udalrik in Friderik, freiburška grofa Konrad in Herman, Rudolf Psandorf, dva plemiča Karlsberg, friesaški župan, upravnik komende Pulst in dva meščana iz Št. Vida zgrabili orožje proti Albertu in Ludviku.
Ponoči so šli naskrivaj v Št. Vid, splezali po lestvah čez obzidje in vdrli v mesto.
Potihoma so odprli mestna vrata, nakar so se pridružili še drugi uporniki in tako so odšli v sredino mesta, da napadejo svoje gospode.
Ludvik je zgrabil za orožje in se pod zaščito svojih dvorjanikov rešil na prosto sredi trga, kjer je odločno stopil v boj.
Brat Albert pa je bil umorjen.
Ludvik se je moral po daljšem boju utrujen predati premočnim sovražnikom in ti ga odvedejo kot ujetnika v grad Werfen, kjer ga pridržijo.
Po umoru Alberta in ujetju Ludvika so sovražniki uničili knežji dvorec in kot znak zmage odnesli v Friesach mestna vrata.
Nato obkolijo še knežji grad Freiburg, a se morajo vrniti brez uspeha.

Grad Freiburg je nekoč pripadel freiburškim grofom.
Ker pa so ti od tam strahovali po Koroškem, je grad prevzela knežja oblast.

Brata ujetega Ludvika, Otona, je oče poslal na Koroško, da tam prevzame oblast.
Že njegov prihod je razpršil upornike.
Heinburški grof Friderik in freiburški grof Herman sta že prej priznala oblast kneza Otona in se tako rešila.
Druge upornike pa je dal knez zapreti.
Freiburškega grofa Konrada in druge morilce kneza Alberta je dal usmrtiti tako, da so jih konji vlekli zvezane po mestu, njih imetja pa so bila razdeljena med zveste pristaše.
Rudolf Psandorf, poveljnik trga Friesach je mestem z ponočnim napadom zavzel in uničil grad Rabenstein, ker se mu je zdel preveč blizu in nevaren.

Koroški knez Mainhard je sprejel s prikritimi čustvi uničenje svojih gradov po salzburškem poveljniku.
Toda hči Elizabeta, žena avstrijskega kneza Alberta in sestra ujetega Ludvika, ki je bil v ječi v Salzburgu, je iz skrbi za njegovo življenje in iz bojazni, da bi se mu ne zgodilo kaj hujšega, ako bi se salzburško deželo resnejše opustošilo, dosegla da je prišlo do sporazuma za sklenitev miru v Welsu, mestu Gornje Avstrije.
Ker pa avstrijski knez Albert ni hotel izpustiti hainburškega grofa Udalrika in stubenberškega gospoda Wolfganga, vsaj za enkrat še ne, so se razšli, ne da bi bil dosežen kak sporazum.

Po odhodu iz Welsa se je koroški knez Oton vrnil na Koroško in sklical zbor kneževine.
Proti hainburškim grofom je v mesto Velikovec poslal Rainprehta Glaneškega, ki je tam po dolgih bojih padel.
Koroški knez Mainhard pa ni mogel več prenašati takih nemirov na Koroškem.
Hotel je iti tja osebno, da deželo pomiri z osebno prisotnostjo.
Toda bil je prestar za tako pot in je moral odhod odložiti.
Da bi pomagal bratu Otonu, je poslal tja najmlajšega Mainhardovega sina Henrika.
Oba sta skupaj priskočila na pomoč Foldenu, poveljniku njunih čet, ki so napadale Velikovec in ropale dežele hainburških grofov.

Hainburški grof ni bil več kos sovražniku.
Poslal je poverjenika goriških grofov, Eberharda, na Kranjsko, da prosi za pomoč pri Viljemu Scharfenbergu, drugemu poverjeniku goriških grofov.
Viljem je grofu Udalriku poslal naprošeno pomoč.

Ko je Folden, poveljnik goriške knežje vojske, zvedel, da so sovražniki prejeli pomoč, je od kneza Otona prejel še 50 konjenikov pod vodstvom Konrada Auffensteina, nato pa napadel sovražnika pri graščini Weissenstein.
V bitki so padli poverjenik Eberhard, Viljem Scharfenberg in drugi.
Ujet pa je bil Friderik Weisseneck in drugi.
Kneza Oton in Henrik nista vedela za bitko, ki se je ravnokar bila.
Henrik je šel proti Velikovcu.
Na poti je srečal svoje poveljnike z ujetniki.
Poslal jih je v Št. Vid, sam pa je zasedel Velikovec.

Pozneje je bavarski knez Ludvik s sinom Rudolfom prišel v Linz, mesto Gornje Avstrije, in tja povabil svoje sorodnike češkega kralja Venceslava, avstrijskega kneza Alberta, koroškega kneza Mainharda, svoje nečake Otona, Štefana in Ludvika.
Začel je izgubljati čas pri poravnavanju sporov in že se je pripravljal za odhod.
Toda žena avstrijskega kneza, Elizabeta, sestra ujetega Ludvika, ga je zadržala in on je nadaljeval s pogajanji.

https://s7.mojalbum.com/280817_17407201_18191259/koroska/diex-djekse.jpg
Djekše
Diex

Avstrijski knez je medtem poslal svojega poveljnika, maršala emerberškega, z vojsko na Koroško.
Na gori Diex je vojska uničila velika bogastva grofa Hainburga in že se je pripravljala na druga pustošenja po grofovih posestvih, ko je po zaslugi grofa Friderika Ortenburga prišlo do premirja.
Grof Friderik je namreč odpotoval v Avstrijo k knezu Albertu.
Najprej je pomiril njegovo jezo proti grofu Hainburgu, nato pa ga je pregovoril, da vso zadevo prepusti razsodbi žene Elizabete.
Po njeni zaslugi je knez Albert določil za ujetega grofa Hainburga, Udalrika, bivališče v Neustadtu in mu nakazal 1000 florintov letne vzdrževalnine.
Nato pa je grofu celo dovolil vrnitev v svoje graščine na Koroškem.

Tako so se polegli nemiri na Koroškem in koroški knez Ludvik je bil izpuščen iz salzburške ječe.

3. TRST

Leta 1296 so beneške čete oblegale Trst z morja in kopnega.
Trstu pride na pomoč goriški grof Albert.
S prejeto pomočjo Tržačani zavrnejo vse napade in šibijo sovražnika s pogostimi protinapadi.
Toda obleganje se je zavleklo in Benečani so Tržačane že precej oslabili.

Ker niso prejeli nobene pomoči, so se Tržačani obrnili drugam in začeli prositi za pomoč pri avstrijskem knezu.
Obljubili so mu in ponudili mesto z okolico in vse pravice.
To so v imenu mesta napravili zastopniki.
Na stolpu pa so razvili avstrijsko zastavo v znak predaje.

Nekaj dni zatem se je mestu približala avstrijska vojska.
Toda obleganemu mestu ni mogla priti na pomoč, ker so Benečani zaprli vse dohode.
Avstrijci so naskočili beneške položaje, a so bili zavrnjeni in poraženi.
Umaknili so se, ne da bi kaj opravili.

4. KOROŠKI KNEZI IZGUBIJO KNEŽJI NASLOV

Po smrti koroškega kneza Mainharda so njegovi sinovi Ludvik, Oton in Henrik vladali skupaj.
Henrik se je poročil s hčerjo češkega kralja Ano in po njej je postal češki kralj po smrti njenega očeta.

Cesar Adolf je sklical cesarski zbor v Regensburgu.
Toda Ludvik, Oton in Henrik se ga niso udeležili in tudi zvestobe cesarju niso prisegli.
Poleg tega omenjeni knezi koroški in grofi tirolsko goriški niso hoteli vrniti Rotenburg bavarskemu knezu Ludviku.
Trg je njihov oče Mainhard dobil v poroštvo za posojilo 12 000 unč srebra in Ludvik jih je bil zdaj pripravljen vrniti.
Zaradi vsega tega je cesar bratom odvzel naslov knezov in so ostali le plemiči tirolski.

5. BOJ ZA CESARSKO KRONO

Cesarski stanovi so medtem zasovražili cesarja Adolfa.
Proti njemu so izvolili za kralja Germanije avstrijskega kneza Alberta in ta je potem stopil v boj proti Adolfu za cesarsko krono.
Na Albertovi strani so bili njegovi sorodniki Ludvik, Oton in Henrik, grofje tirolsko goriški in goriški grof Henrik.

Leta 1299 so furlanski veljaki izvolili goriškega grofa Henrika III. za upravitelja Furlanije.
Ljudstvo ga imenuje generalnega kapitana.
To je bilo napravljeno zato, da bi dežela ne trpela škode med odsotnostjo patriarha, ki je ostajal v Rimu.
Nekaj mest pa Henrika ni hotelo priznati in se mu pokoriti, zato se je Henrik odločil, da jih k temu prisili z orožjem.
Prišel je z vojsko v Videm in z njim je šla večina plemstva.
Opustošil je okolico Vidma, izropal ozemlja še nekaterih drugih mest, nakar so mesta zaprosila za mir in Henrik ga je tudi podelil.
S tem je bil v deželi vzpostavljen red.
Patriarh je tedaj zapustil Rim in prišel v Videm.

Po osmih letih boja z Albertom je bil cesar Adolf v bitki smrtno ranjen in je umrl.
Albert je zdaj zahteval, da naj volivci še enkrat svobodno izvolijo cesarja.
Zbor je bil v Frankfurtu in Albert je bil izvoljen za cesarja.

6. GORICA

Leta 1307 je goriški grof Henrik III. dovolil, da v spodnjem goriškem mestu lahko vsak teden poteka manjši sejem, v določenih mesecih pa večji sejem.
Določil si je tudi dajatev od dohodkov iz prodaje blaga.
To spodnje mesto so okrasili in povzdignili v ugledu gospodje turjaški, Formentini, de Orzon, de Melso, Reschauer, Kobencelj, Fonek, Strassold, Lanthieri, Grabiz in Coronini.

Leta 1308 je umrl češki kralj Rudolf, sin cesarja Alberta I.
Goriško tirolski grof Henrik je zdaj prišel do krone, katero mu je svoj čas vzel Albert I.
To se je zgodilo na pobudo in s pomočjo ogrskega kralja in bavarskega kneza Otona, njegovih sorodnikov.
Cesar je hotel Henriku krono odvzeti in je šel proti njemu, a v bitki ga je nečak ubil in krona mu je ostala.
Cesar je nato postal Henrik VII.

7. BOJI V FURLANIJI

Nekaj furlanskih plemičev se je leta 1308 zbralo in je vdrlo v Čedad.
V boju so čedadski plemiči mnoge pobili in tudi Videmci, ki so bitko opazili, so prihiteli na pomoč.
Sovražnike, med katerimi je bilo tudi nekaj domačinov, so izgnali.
Nato so prišle patriarhove čete in porušile domove domačih izdajalcev.
Podrle so stolp gospoda Henrika Bamberga.
Nato je prevzel povelje patriarh in začel oblegati utrdbo Zuccolo, vendar ni nič dosegel in se je vrnil v Videm.
Kaminski gospod Rihard in drugi plemiči so medtem zasedli vas Sedegliano, ki se jim je predala, in jo uničili.
Nato so zasedli mesto San Vito, ki se jim je predalo.
Ko je patriarh zvedel za število upornih plemičev, je zapustil Videm in se zatekel v Oglej, nato pa v Padovo.
Goriški grof Henrik ga je povabil v Treviž.
Tu je patrijarh sklenil mir z gospodom Rihardom kaminskih in se vrnil v Videm.
Rihardu je poklonil nekaj svojih fevdov.

Leta 1309 se je vnela vojna med Benetkami in goriškimi grofi.
Beneška vojska je opustošila ozemlja goriškega grofa.

Leta 1310 je umrl goriško tirolski grof Oton.
Henrik III., grof goriški in generalni kapitan Furlanije, je zavzel Sacile, Canevo in še druge vasi in porušil Villalto.
Njen gospod je bil pregnan in se je zatekel k Rihardu kaminskemu.
Tedaj je Rihard pozabil na sklenjen mir.
Zgrabil je za orožje in zavzel Sacile.
V Sacilu napade Riharda Henrik III.
Rihard se je umaknil in tedaj je Henrik III. zavzel še trdnjavi Naboise in Cukano.

Mir je prineslo šele leto 1311, ko je Rihard umrl.
Sklenil je mir njegov brat Gvikel.

8. VRHUNEC GORIŠKIH GROFOV

Po smrti svojih treh bratov je Henrik III. ostal edini gospod goriških posestev v Tirolu, na Koroškem in v kraljevini Češki.
Goriški grofje so tedaj vladali v kraljevini Češki, kneževini Moravski in Šleziji.
Imeli so koroški palatinat, marke Koroško, Treviž in Vendsko, pokneženi grofiji Goriško in Tirolsko, grofijo Pazin v Istri, grofijo Kirchberg pri Ulmu.

Medtem so češki veljaki zapustili svojega kralja Henrika in ponudili kraljestvo sinu cesarja Henrika, Ivanu.
Da podpre češko ponudbo v korist njegovega sina, gre cesar proti kralju Henriku, pride na Češko in medtem ko se češki veljaki zbirajo okrog njega, on preda krono svojemu sinu.
Pred takim sovražnim razpoloženjem Čehov, zapuščen od veljakov, brez vojske, kralj Henrik zapusti Češko in se zateče na Bavarsko, kjer v Landeshutu obišče svoje sorodnike kneze Bavarske.
Henrik se je nato vrnil na svoja posestva v Tirolu.

Leta 1312 se je cesar Henrik VIII. odpravil na pohod v Italijo.
Med zavzemanjem Firenc mu je po nasvetu obleganih duhovnik zastrupil hostijo in ta je cesarja pri Beneventu umorila.
Ko so v Germaniji zvedeli o smrti cesarja, so se volivci razdelili v dva tabora.
Eni so hoteli za cesarja Ludvika bavarskega, drugi pa avstrijskega kneza Friderika.
Na Friderikovi strani so bili koroški knez Henrik, goriški grof Henrik III., ortenburški grof Mainhard in cesarsko mesto Ulm.
Na Ludvikovi strani so bili renski dvorni grof Rudolf, Ludvikov brat in drugi.

Ludvik bavarski je bil izvoljen za cesarja in se je odpravil v Köln.
Avstrijski knez Friderik ga je s koroškim knezom Henrikom in goriškim grofom Henrikom III. zasledoval in se utaboril pri Bonnu, nedaleč od Kölna.
A ko se je približal Ludvik bavarski z vojsko, so se Friderikove čete razbežale.
Friderik se je umaknil v Avstrijo, koroški knez in goriški grof pa vsak na svoja posestva.

9. PRIHOD ITALIJANSKEGA PLEMSTVA

V teh letih je prišlo iz Italije v Istro in na Kras nekaj plemiških družin, ki so se tam naselile.
Ena je bila družina Barbi, ki je s časom dosegla v teh krajih mnogo posestev.

Družina Borsa si je zgradila novo graščino na Krasu in dobila naziv gospodov novodomskih.
Ljudstvo jih po domače naziva Neuhauserje.
Pozneje so graščino prepustili goriškim grofom in se naselili v Repentabru, od goriških grofov pa so prejeli mnogo imetij v Furlaniji.

Tudi vitezi ravenski so imeli mnogo gradov v Istri in na Krasu.
Prišli so sem iz Italije in so se svoj čas drugače imenovali.
Njim je bil podložen Monjak, bogati istrski gospod.
Imeli so tudi grad Prem, ki pa je po ženskah prešel v last pokneženih grofov porcijskih.

Maja 1314 je prišlo do nemirov proti goriškemu grofu Henriku, kateremu so za ta čas furlanski plemiči prisegli poslušnost kot generalnemu kapitanu.
Videmci, Huminci, Udalrik kukanski, Artvik bramberški, gospodje melski in villaltski, Colloredo, Susana in drugi so se zbrali in pritegnili na svojo stran še mnogo drugih.
Friderika kukanskega so imenovali za videmskega kapitana, Artvika Bramberga pa za huminskega.
Artvik je zasedel graščini goriškega grofa, Buja in Ratenj.

Grof Henrik je razdelil svojo vojsko v 3 skupine in šel proti upornikom.
Prvo skupino je vodil Friderik Erberstein z nalogo da zavzame Kasak.
Drugo skupino je vodil grof Henrik.
Tretjo skupino je vodil Eberhard Auersperg, ki je obkolil Humin, opustošil okolico, porušil graščini Susans in Colloredo, napadel Mels, zavzel Maranzan, opustošil tersko dolino in polja Villalte in še okolico Čedada.
Avgusta je grof Henrik pristal na mir z upornimi plemiči.

Henrik, knez koroški in grof tirolsko goriški, se je leta 1319 tretjič poročil, tokrat z Adalito, hčerjo braunschweigskega kneza Henrika.
Z njo ni imel otrok.

Leta 1319 je cesar Friderik III imenoval Henrika III. za treviškega mejnega grofa.
Z velikim spremstvom podložnikov je Henrik III. prišel v Treviž in tam je 6 JUL 1319 sprejel izjavo zvestobe od veljakov in ljudstva.
Priznal je in potrdil vse pravice in privilegije ljudstva, in postavil je svoj sedež v mestni palači.
Naslednji dan je v splošno veselje in rajanje osvobodil ujetnike.
Pred mestnim svetom je držal lep govor, kjer se je meščanom zahvalil za izkazano poslušnost, ki so jo dolgovali cesarju.
S svojim spretnim govorom se je prikupil in z milim vladanjem si je pridobil naklonjenost.
Zato je senat odločil, da se grofu prepusti polno oblast nad mestom, kakor je to odredil cesar.
Grof Henrik je dobro začel vladati v Trevižu in s tem je dal povod, z odobritvijo cesarja, da so se tudi Padovanci podvrgli pod istimi pogoji njegovi oblasti.
Grof je sprejel ponudbo in prišel v Padovo z velikim spremstvom in vojsko in prevzel oblast.
Tega pa ni mogel trpeti veronski knez Kan Skaliger.
Nastopil je proti Henriku s svojo vojsko.
Približal se je Padovi, ko je bil Henrik odsoten.
Ko pa je Henrik o tem zvedel, je poslal Padovi v pomoč 10 000 mož.
Pred toliko vojaško silo se je knez s Henrikom pobotal.
To se je zgodilo leta 1320.
Leta 1320 je s posebno listino Henrik priznal privilegije Ljubljani.

Kan Skaliger se ni ravnal po pogodbi, katero je sklenil z grofom Henrikom.
Na pobudo nekaterih Padovancev pride 3 JUN 1321 pred Padovo, ponoči naskoči utrdbo in vdre v mesto.
Padovanci so zgrabili za orožje in pregnali sovražnika.
Nato jim je prišel na pomoč še Henrik in je pognal Skaligera v beg.
Po tem dogodku je Henrik zasedel vse graščine Skaligera na padovskem ozemlju.
Opazil je junaštvo svojih plemičev.
Zlasti so se izkazali Guicelli, Tempesta, Alberto Calza in Frančišek Salomoni.
Te je Henrik povišal v viteze z obredom.
Vsakemu je okrog vratu dal zlato ogrlico, za pas pa pripel pozlačeno sabljo.
Nato so se novi vitezi dvignili, izvlekli sablje, jih dvignili v zrak in prisegli, da si ne bodo nikoli dovolili kar bi ne bilo dostojno za viteza in da bodo s sabljo branili vdove, sirote in druge.

Medtem, ko Henrik vlada se leta 1322 nekateri begunci odločijo, da ga umorijo.
Načrt podpira mejni grof estski.
V Treviž pošljejo morilca Ivana Sinibalda, a je odkrit, ujet in obešen.
Na pobudo beguncev pošlje v Treviž svojega človeka Kan Skaliger.
Ta naj umori Henrika in potem vpije o svobodi tako, da bi razburil duhove z željami po spremembah.
A tudi Vendrami je ujet in izpove svojo nalogo.
Posadili so ga na belega konja, vodili okoli po mestu in nato obesili.

Grof Henrik je umrl leto zatem in bil v Trevižu pokopan.
Zapustil je vdovo Beatrico in sina Ivana Henrika.
Grof je bil nepremagljiv v orožju, izredno nadarjen in po junaštvu ni zaostajal za nobenim.
V svoji oporoki je izročil varstvo sina Ivana svoji ženi Beatrici.
Izročil ji je tudi upravo svojih posestev.
Beatricin dvorni upravnik je bil Hugo Erberstein.
5 OKT 1323 je Beatrica podelila Frideriku Savornjanu mesti Pradamana in Terenzana v bližini Vidma.
Prisotni so bili Hugo Erberstein, Eberhard Auersperg, Erbard Erberstein in drugi.

Po Henrikovi smrti se Kan Skaliger skuša na vsak način polastiti Padove in Treviža.
Trevižani in Padovanci zaprosijo za pomoč cesarja Friderika III.
Beatrica se obrne na koroškega kneza in goriško tirolskega grofa Henrika.
V nekaj dneh dobi 12 000 mož pod vodstvom Udalrika walskega.
Ta pride v Treviž in položaj mesta je postal varnejši.
Kot namestnik grofa Ivana Henrika je bil leta 1325 imenovan za Treviž Hugo devinski.

Tudi prebivalstvo Gorice je po smrti grofa postalo nemirno in si želelo spremembe, toda koroški knez Henrik je grofijo pomiril še istega leta.

Cesar Friderik gre zdaj proti Ludviku bavarskemu.
Z njim gre brat Henrik, knez koroški in Ivan Henrik, grof goriški.
Bitka je bila za Friderika nesrečna.
Tako Friderik kot Henrik sta bila ujeta in vržena v ječo.
Avstrijska kneza Leopold in Albert sta zbrala nove čete in šla proti Ludviku bavarskemu.
Da bi avstrijsko vojsko spravil s svojega ozemlja gre Ludvik bavarski na avstrijsko ozemlje v Burgau.
V obrambo lastnega ozemlja se Leopold in Albert umakneta iz Bavarske.
Na dan, ko bi se morali vojski spopasti v pokrajini Burgau sta koroški knez Henrik in goriški grof Ivan Henrik pristala na premirje in na sestanek v Ulmu, da bi se sklenil mir.
Mir je bil sklenjen.
Friderik in Henrik sta bila izpuščena in sta pristala na razdelitev cesarske oblasti na pol.

10. GORIŠKI GROF V ISTRI

Da bi ohranil mir in prijateljstvo s sosednjimi ozemlji, je goriški grof Albert leta 1325 imel shod svojih istrskih plemičev v Pazinu.
Šel si je ogledat tudi posestva, ki so mejila z beneškimi.
Kot telesno stražo si je vzel stotnijo vojakov.
4 poveljniki so vodili po 24 mož.
Grofa so spremljali plemiči Panspetal iz Monjaka, Welzen iz Lupoglava, Filip Morich iz Kozljaka, Jakob iz Vranja, Erazem iz Raspa, Nikolaj iz Pazina in drugo plemstvo.
V Sovinjak, na povabilo grofa Alberta, je prišel markiz Viljem iz Kaldade in še nekaj beneških plamičev.
Trije javni notarji so ogled in sklepe zapisovali v 3 jezikih in sicer v italijanskem, nemškem in slovenskem jeziku.

Na shodu je velika markiza Cindy zahtevala, da se njeno mesto imenuje Od velike Cindy Polje.
Vsi so jo zavrnili in bili mnenja, da se njeno mesto lahko imenuje le Markovo Polje.
In to je še sedaj.

Leta 1331 je koroški knez Henrik umrl.
Po njegovi smrti je njegova hči Marjeta, edini preživeli otrok in dedinja tirolske grofije, zapustila z možem Češko in se vrnila v Tirol, kjer je prevzela oblast.
Ni pa prevzela oblasti v kneževini Koroški in zaradi tega je nastala koroška vojna.

K O N E C

* * *

SEDMA KNJIGA

Od leta 1331 do leta 1400,
Ko Kranjska preide pod cesarsko oblast.

1. KONEC TIROLSKE VEJE GORIŠKIH GROFOV

S smrtjo grofa Henrika je izumrla moška veja goriških grofov na Tirolskem.
Koroška kneževina se je vrnila v last cesarstva.
Cesar Ludvik Bavarski je Henrikovi hčeri pustil tirolsko grofijo, a kneževino Koroško je dal avstrijsko štajerskemu knezu Otonu kljub temu, da jo je Marjeta zahtevala zase.
Marjetin mož, Ivan Henrik, je šel k cesarju v Linz in ga v imenu žene prosil, da kneževino da njemu, ker je po dednem pravu pripadala njegovi ženi.
Toda cesar je odgovoril, da je v njegovi pravici dati kneževino komur si sam želi.
Knez Henrik je umrl brez moških naslednikov in samo ti bi imeli pravico do nje, ne ženske.

Leta 1333 češki kralj Ivan in bavarski knez Oton povedeta svoji vojski v Avstrijo proti avstrijskemu knezu Otonu, kateri je pravkar prejel kneževino Koroško.
Temu pride na pomoč cesar Ludvik, ki združi svoje čete z avstrijskimi, jih povede iz Dunaja in postavi proti češkim, katere so se utaborile na avstrijskem ozemlju.
Pobotali so se brez bitke.
Koroška je ostala Avstrijcem.
Marjeti in njenim potomcem pa je bila potrjena grofija Tirolska.

Marjeto je silno užalilo dejstvo, da ji je cesar priznal le Tirol.
Sklicala je v Innsbrucku zbor svojih veljakov in jim povedala, kako je cesar z njo grdo ravnal, ko ji je vzel Koroško.
Te žalitve, je rekla, ona ne bo mogla prenašati in bo zato z orožjem zahtevala svoje dedne pravice.
Veljakom je ukazala zgrabiti orožje.
Nato je odredila nabor mladine in določila pohod na Koroško v 14 dneh.
Od češkega kralja je prejela zaprošene čete in jih pridružila k svojim.
Nato je vdrla na Koroško, da se maščuje nad Korošci, ki so prešli na stran Avstrijcev.
Vojsko je vodil Friderik Auffenstein.
Leta 1334 je bila Koroška opustošena z mečem in ognjem.

Da bi zavrnil vdor, je koroški knez Friderik pismeno obvestil svoje veljake o njihovih dolžnostih in jih pozval k orožju.
Prišli so s svojimi četami grofje ortenburški, gospodje kölnski, liechtensteinski, ungnadski, stubenberški, dietrichsteinski in drugi koroški in štajerski plemiči.
In tako oboroženi nastopijo proti tirolski Amazonki na polju med Beljakom in Feldkirchenom.
Zmagala je Marjeta.
Auffenstein je pobil mnogo Korošcev, nekaj plemstva pa se je zateklo v Feldkirchen.

Marjeta je nato obkolila grad Hafenberg, katerega je branil Henrik kölnski.
Oblegala ga je mesec dni in medtem pobila mnogo branilcev.
S pomočjo udarne čete Koelnski prodre skozi sovražni obroč, je ranjen, a se kljub vsemu umakne na grad Dietrichstein.
Na grad Hafenberg postavi Marjeta češko posadko in nato gre z vojsko na grad Dietrichstein, ki stoji na visokem strmem hribu in ga brani Henrik Dietrichstein.
Ta vidi, da so njegove sile prešibke, in ker zaprošene pomoči ni, se ponoči naskrivaj umakne z gradu.
Marjeta grad zavzame, poruši in zažge.

Nato je Marjeta povedla vojsko proti gradu Ostrovik, katerega je branil gospod Reinherr Sohenk.
V grad se je zateklo mnogo plemstva z ženami in otroki.
Grad se je dvigal na sredi ravnine in na vrhu ostrih pečin.
Marjeta ga je obkolila, toda obleganje se je zavleklo.
Marjeta ni opustila upanja, da bo grad osvojila, in je poslala Reinherru pismo.
To ni nič pomagalo.
Zato je sklicala svoje veljake in jim velela zavzeti grad z lakoto.
Obleganci so že izgubili 200 mož in vsa hrana je pošla.
Ostal jim je samo še mernik moke in en suh sestradan vol.
Tedaj so volovo kožo, z moko v njej, vrgli z vrha pečin v sovražna taborišča pod njimi.
Ko je Marjeta to videla, je mislila, da imajo obleganci še dosti hrane in je izgubila upanje, da bo zavzela grad.
Ukazala je odhod, vojakom pa rekla, da naj si vzamejo z glav čelade, naj jih napolnijo z zemljo in nato prinesejo na ravnino pred gradom.
Tako je nastal griček, kateri je še danes viden in katerega domačini nazivajo Grič Maultjaše.

Obleganje se je končalo in tako tudi ropanje po Koroški.
Češki kralj, njen tast, ji je sporočil, da so cesarski stanovi odločili, da njej ostane grofija Tirol, medtem ko Koroška ostane Avstrijcem.
In tako je prenehalo pustošenje Koroške, ki je med ljudstvom zapustilo bridek spomin Marjetinega tiranstva.
Svoje čete je Marjeta umaknila nazaj v Tirol.

Marjeta je svoj čas poročila Ivana Henrika, sina češkega kralja.
Vendar ni še imela z njim otrok, kljub mnogoletnemu zakonu.
Zato je zahtevala razglasitev neveljavnosti zakona.
Ko je oglejski patriarh to priznal, je Marjeta Ivana spodila od sebe in iz Tirola.

Ostrovica

https://i.pinimg.com/originals/0d/02/e9/0d02e9611c289ffab69a5c0b6a86c2d7.jpg

http://zgodovina.si/wp-content/uploads/2017/04/zgo.si_-9-900x450.jpg

https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/1/1f/Ostrovica-7Vrata.jpg

https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/20/Ostrovica-1Vrata.jpg/970px-Ostrovica-1Vrata.jpg

http://www.savel-hobi.net/leksikon/zgodovina_sl/slike_zg/ostrovica.jpg

2. LUBLANSKI ŽIDJE

Leta 1335 je Oton, avstrijsko štajerski knez in gospod kranjski ljubljanskemu meščanstvu z novo listino potrdil pravice in privilegije.

V tistih časih je na Kranjskem in v Ljubljani živelo zahrbtno židovsko ljudstvo, ki je bilo pomešano med kristjani in kristjanom leta 1337 zastrupilo vse vodnjake.

3. KOBILICE

Avstrijsko koroški knez Oton je umrl leta 1338 brez nasledstva in njegove posesti so prešle v last njegovega brata, kneza Alberta, katerega imenujejo modrega in previdnega.

Prav to leto so ogromni roji kobilic preplavili Kranjsko, Koroško, Štajersko, Avstrijo, Saško in Franken.
Roji so bili tako gosti, da so zameglili sonce.
Uničili so vse pridelke in trte.
Studence so morali pokrivati, da bi se ne zastrupili od kobilic, ki bi drugače padale noter.

4. CELJSKI GROFJE

Leta 1339 je cesar Ludvik v Minchenu podelil grb in nov naslov baronu Frideriku Sovneku, ki je tako s sinovoma Hermanom in Udalrikom postal grof celjski.
Celje je v starih časih bilo mestece Norika.
Nekateri trdijo, da je Celje dobilo ime od Rimljana Sille, ki se je na celjskem polju boril s Pompejem Velikim.

Leta 1340 je avstrijski knez Albert začel graditi dunajsko univerzo in Štefanov stolp, katerega so potem zidali 60 let in končali leta 1400.

5. POROKA

Leta 1342 se je tirolska grofica Marjeta v drugo poročila in sicer z brandenburškim knezom Ludvikom, sinom cesarja Ludvika.

Poroka je bila svečano sklenjena v Meranu, trgu na Tirolskem.
Udeležili so se je cesar v cesarski slavnostni obleki, bavarska kneza Štefan in Herman, dva grofa Schwarzenberga, grof Wuerttenberg, goriški grof Albert in mnogo drugega plemstva.

Pred poroko je cesar podelil v fevd svojemu sinu kneževino Koroško, Marjeti pa grofijo Tirolsko.
Naslova koroškega kneza ni mogel dati sinu, ker ga ni mogel vzeti avstrijskim knezom.