PRIJAVA / REGISTRACIJA
registracija za sodelovanje ni potrebna, a če si želiš rezervirati ime in se družiti z ostalimi člani, se bo potrebno registrirati ;)
Čvek 123
Dobrodošli na čvek 123.
NOVA TEMA

NORIK - 7


lelj :: 13.03.2018 ob 10:04
51. PADEC TRSTA

Leta 624 po ustanovitvi Rima, leta 127 pred Kristusom je postal konzul G. S. Tatidan.
Kmalu je zasedel Trst in tam naselil rimsko kolonijo.
Šel je nato proti Japodom, a je bil poražen.
Ko pa je prejel ojačanja konzula Bruta, je premagal alpske Japode.

Ti so se kasneje uprli in osvobodili, a T. Panduf jih je zopet podjarmil.
Tako piše Apijan.
lelj :: 14.03.2018 ob 16:35
52. NASTANEK KRMINA

Leta 629 po ustanovitvi Rima, 122 pred Kristusom je umrl zgodovinar Polibij.
Umrl je tudi kralj Cincibel.
Nasledil ga je Bojoriks.

Da bi Rimljane odvrnil od pohoda proti Numidiji (Vzhodni Alžiriji), se je Bojoriks pridružil Kimbrom, Tigurinom, Tevtonom in drugim Germanom.

Leta 640 po ustanovitvi Rima, 111 pred Kristusom se ti podajo v treh skupinah v Italijo.
Tevtoni se usmerijo čez Galijo in pridejo v Aquae Sextiae (Aix v Provansi).
Theodmund in Kelt povedeta Kimbre čez zasnežene Alpe in prideta v Karnijo, kjer jih je že čakal Bojoriks, ravno tako na poti v Italijo.

Vest o prihodu Kimbrov je v Rimu povzročila velik preplah.
Senat je svojim konzulom takoj ukazal, naj poskrbe, da bi Rim ne bil prizadet.

Konzul G. P. Karbon je bil s svojimi legijami poslan v Oglej.
Utaboril se je sredi polj nedaleč od Ogleja.
Iz taborišč se je pozneje razvil Krmin.

Konzul Papirij je s svojimi vojaki šel medtem na Norejo, kjer so taborili Bojoriks in Kimbri.
Toda, ko je konzul videl strašno vojsko Kimbrov, se je raje hitro umaknil na varno.

Kambri so si nabrali živeža v Istri.
Vrnili so se v Karnijo.
Dohiteli so Karbona pri Soči, ga premagali in uničili skoraj vso njegovo vojsko.
lelj :: 15.03.2018 ob 9:41
53. PORAZ RIMLJANOV

Po tem porazu in zaradi še drugih vojaških težav so Rimljani dali Kimbrom v Karniji mir.

Leta 645 po ustanovitvi Rima, 106 pred Kristusom sta bila imenovana konzula L. C. Metul in M. J. Silan.
Ta je šel proti Kimbrom in se utaboril ob Adiži.

Kimbri so zaprosili, da se jim določi ozemlje za naselitev ali pa da se jih sprejme v rimske plačane vojske.
Obe prošnji sta bili odbiti.
Zato so se Kimbri zopet zatekli k orožju.
V bitki, ki je sledila, je bila konzulova vojska poražena.
Konzul sam je bil ubit.

Bojoriks in Kelt sta po zmagi izropala vsa rimska naselja po okolici, nato sta pa odšla v deželo Alobrogov okoli mesta Narbone, kjer so Tigurini napadli iz zasede in ubili konzula L. K. Longina in prokonzula L. Pizona.

Prokonzul Kv. Publij, poveljnik konzula Kasija, je tedaj s sovražnikom sklenil neslaven mir.
Da bi rešil uničenja, kar je ostalo rimske vojske, je Tigurin izročil talce in polovico vsega imetja svojih čet.
Pristal je celo na kazen jarma za preživele vojake.

To se je zgodilo leta 647 po ustanovitvi Rima, 107 pred Kristusom.
lelj :: 16.03.2018 ob 13:26
54. NOV PORAZ RIMLJANOV

Naslednje leto gre proti Tigurinom in Tevtonom sam pretor Tostranalpske Galije, konzul Gn. Manlij.
Tudi on je poražen.

V bitki je bil ujet poveljnik M. A. Skaur.
Privedli so ga pred Svet Galov in ta mu je ukazal, naj jim pokaže pot v Italijo.
Skaur ni hotel.
Trdil je, da so Rimljani nepremagljivi.
Kralj Bel ga je zato ubil.

Premagana rimska vojska je bežala z bojnega polja, a le 10 vojakov je ostalo živih.
Tigurini so zasedli 2 taborišči in so vse uničili.
Oblačila so raztrgali, zlato in srebro pa pometali v reko.
Oklepe so razbili, ujete vojake pa obesili po drevesih.
Bilo je ubitih 80 000 Rimljanov in 40 000 vojakov pomožnih čet.
lelj :: 18.03.2018 ob 14:44
56. PORAZ KIMBROV

Bojoriks je z malim spremstvom prišel k Mariju v taborišče in ga povabil, naj določi kraj in dan bitke.
Marij je določil tretji dan po tem sestanku v bližini Pada.
Marij je imel 32 000 mož, Katul 25 000 mož.
S temi sta šla v boj

Bilo je 30. julija leta 653 po ustanovitvi Rima.
Nesrečen dan za Kimbre, soparen, vetroven.

Marij, ki je bil izkušen poveljnik, je svoje vojake postavil tako, da je veter nosil prah v usta in oči Kimbrov.
Sonce, ki je kmalu potem vzšlo, jim je tudi svetilo v obraz in s tem še poslabšalo njih položaj.
Padlo je v tej bitki nešteto Kimbrov, vendar se niti mrtvi niso umaknili z zavzetih položajev.
Zastavonoše, ki so se borili z besnim navdušenjem, so se med seboj povezali z verigami, da bi s premikanjem bojnih vrst le ne ovirali svojih mož v boji.

Po drugem spopadu se nesrečni Kimbri vrnejo v svoja taborišča.
Njihove izgube so bile ogromne.
V boju, s čelom naprej, sta padla kralja Kelt in Theodmund.
Kralja Klavdij in Cezonij, ki sta bila tretji dan ujeta in privedena v rimska taborišča, sta zgrabila nekje za orožje in se drug drugega umorila.
Padlo je najmanj 300 000 Kimbrov, 400 000 je pa bilo ujetih.
Ne da bi pri tem šteli žen in otrok.
lelj :: 19.03.2018 ob 9:15
57. PADEC NOREJE

Tretja skupina Kimbrov je odšla v Sredozemski Norik in tam jo je Marij uničil na Rauriškem polju, na meji med Koroško, Štajersko in Solnogradom.
Nemci mu pravijo Raurisfeld.

Pripadalo je tedaj državi Bojoriksa, ki je vladal od Noreje do Donave.
Po uničenju Kimbrov so Rimljani premagali še Bojoriksa in mu vzeli prestolnico Norejo z vso okolico.
Za ti dve bitki je Marij ustanovil obalni trg Maran.
Zgradil je pristanišče, tako da bi mu več ladij moglo prinašati iz Picenske dežele v srednji Italiji hrano za čete.
lelj :: 20.03.2018 ob 16:02
58. KARNIJA POSTANE FURLANIJA

Za Bojoriksom, ki je umrl leta 660 po ustanovitvi Rima, je zasedel prestol Vocijan, ki ga omenja tudi Cezar.

Leta 677 po ustanovitvi Rima, 76 pred Kristusom, sta konzula Flaminij in Manlij dala tlakovati cesto od Ogleja do Ravene.
Cesta je potem, po imenu prvega konzula, dobila ime Via Flaminia.
Drugo cesto, iz Ogleja v Gorski Norik in eno v Panonijo in Dalmacijo, omenja v potopisu Antonin Pij Avgust.

Leta 694 po ustanovitvi Rima, 55 pred Kristusom, je postal konzul in pretor obeh Galij Cezar.
Prišel je ob tej priliki v Karnijo in deželo preimenoval v Forum Julium.

Pod Alpami je zgradil mesto za zbiranje in odpošiljanje čet proti Germanom.
V ta namen je zgradil tudi cesto čez Karnijske Alpe, ki so do takrat bile neprehodne.
Odstranil je ob cesti še vrsto drugih zaprek.
O njegovem delu priča latinski napis na skali.

C. J. Cezar je to neprehodno pot,
s požrtvovalnim delom in trudom spremenil v cesto.

Tako je Karnija dobila novo ime Furlanija, 2000 let po prihodu Karnov v deželo.
Gorski del Karnije je pa še dalje ohranil svoje staro ime vse do danes.
lelj :: 21.03.2018 ob 17:27
59. RIM GRE NA VZHOD

Ko se je Cezar mudil v Onstranalpski Galiji, so z onstran Rena prišli v Karnijo ali Furlanijo, Boji in so zavzeli Norejo.
Vzrok je treba iskati v zlatu in bogastvu kraljevskega dvora.
Videli smo že, da je v okolici Noreje kopalo zlato.
Kedaj je bila Noreja porušena noben stari pisec ne pove.
Pisci po Cezarju govore že o porušeni Noreji.
Tako piše tudi Plinij Mlajši, ki je umr leta 103 po Kristusu.

Leta 698 po ustanovitvi Rima, 53 pred Kristusom, je bila za 5 let podaljšana pretura obeh Galij in Ilirije.
Cezar se je tedaj mudil v Onstranalpski Galiji.
Medtem so prišli čez Alpe Barbari in napadli Trst.
Ko je to leta 702 po ustanovitvi Rima zvedel Cezar, je poslal v zaščito rimskih kolonij v Karniji Tita Labijena z dvanajsto legijo.

Istega leta so Dalmatinci napadli Liburne in jim zasedli Promono, danes Reko.
Poslanci Liburnov so zato odšli k Cezarju in prosili za zaščito Rimljanov.
Cezar je od Dalmatincev zahteval, da Promono vrnejo Liburnom.
Ker pa so ti zahtevo zavrnili, je proti njim poslal močno vojsko.
Vojsko so Dalmatinci porazili.
Upor Pompeja in notranja vojna sta Cezarju onemogočila, da bi poslal proti Dalmatincem nove čete.
Pripravljati se je moral na spopad s Pompejem.
V ta namen mu je leta 703 po ustanovitvi Rima šel na pomoč čez Ilirijo Aul Gabinij s 3000 konji in 15 kohortami, to je 7500 mož.
Tudi te čete so Dalmatinci skoraj uničili.
Bali so se namreč, da ne bi kasneje pomagale Cezarju proti njim.
Gabinij se je z malim številom preživelih mož komaj rešil pokola.
Zaradi težkih razmer v Rimu je moral Cezar tudi ta poraz prezreti.
Ko pa je zmagal nad Pompejem in se je vrnil v Rim, je od Dalmatincev takoj zahteval zadoščenje za poraze.
Obljubil je, da jim oprosti, če plačajo davek in mu izročijo določeno število talcev.
Dalmatinci so zavrnili vse Cezarjeve zahteve, zlasti še, ker je bil Cezar medtem umorjen.
In ker je zdaj začel Cezarjev poslanec, Atinij, ropati in pleniti s svojimi petimi kohortami, so ga Dalmatinci napadli in premagali.
V borbi je padel konzul Bebij, Atinij pa se je vrnil v Rim brez nikakega uspeha.

Pirusti so živeli v Karniji okoli nekdanjega Innichena in Lienza.
Ko se je Cezar mudil v Galiji so nekega dne napadli in izropali nek kraj, ki je bil pod rimsko oblastjo.
O tem je tamkajšnji magistrat obvestil Cezarja.
Ni pa povedal, da so bili Pirusti pripravljeni povrniti škodo.
In Cezar je Pirustom obljubil kazen.

Leta 704 po ustanovitvi Rima, ko je Cezar zbiral vojsko proti Pompeju, je kralj Karnov in Noričanov Vocijon poslal Cezarju v pomoč 300 konjenikov.
lelj :: 21.03.2018 ob 17:27
DRUGA KNJIGA

Od leta 46 pred Kristusom,
ko Cezar postane cesar,
do leta 526 po Kristusu,
to je do smrti kralja Teodorika in izgona Rimljanov iz Norika.
lelj :: 23.03.2018 ob 7:29
1. RIMLJANI V KARNIJI

Po zmagi nad Pompejem Velikim v bitki pri Farsalu je Julij Cezar postal leta 705 po ustanovitvi Rima, 46 pred Kristusom rimski cesar.

Rimljani so medtem poselili zasedeno Karnijo.
Ob morju najprej Trst, nato Pucin, znano po svojem vinu.
V gorah so poselili
Innichen
Lienz
Teurnio
Lariks
Celovec
Breže
Gospo Sveto…

V Sredozemski Karniji so poselili Oglej in 7000 korakov od Ogleja, pod hribi Tržič, nato
Norejo
Celino
Segesto
Torg
Videm
Čedad

Čedadu je Julij Cezar dal ime Forum Julium in to ime (Furlanija) je pozneje prešlo na vso Gorsko in Sredozemsko Karnijo.

V Gorski Karniji so Rimljani ustanovili
Humin
Zuglio
Tolmezzo
Aemonio (Ratenj), ki je 60 000 korakov od Ogleja.
Tu je živel in umrl Pelagij.
Aemonia je oddaljena od panonske Aemonie (Ljubljana?) kakih 7 dni težke poti čez gore in gorske prelaze, tiste izredno težavne poti, ki iz Italije vodi v Panonijo.

Če želite sodelovati na forumu, se prijavite ali registrirajte. Registrirani člani lahko na forumu sodelujejo tudi anonimno.