Avtor: https://www.cvek123.com/clani/lelj/ lelj
časi ko je bil še čas za popolno uničenje pokvarjenega vatikanaKako je bil pa v 2. stol. Vatikan pomemben za krščanstvo?
0
47. POTOPIS ANTONINA PIJA
Leta 154 umre mučeniške smrti papež Telesfor po dvajsetih letih pastirovanja.
Njegov naslednik je bil papež Higinij, Grk iz Aten, ki je izdal več odločb.
Zbral jih je potem Gracijan, ki je bil usmrčen 4 leta po posvetitvi in pokopan v Vatikanu.
Cesar Antonin je spisal tega leta svoj potopis po rimskih deželah.
Opisal je mnogo tedanjih mest in njihove razdalje.
Mnoga teh mest so bila pozneje porušena in nova zgrajena.
Leta 154 umre mučeniške smrti papež Telesfor po dvajsetih letih pastirovanja.
Njegov naslednik je bil papež Higinij, Grk iz Aten, ki je izdal več odločb.
Zbral jih je potem Gracijan, ki je bil usmrčen 4 leta po posvetitvi in pokopan v Vatikanu.
Cesar Antonin je spisal tega leta svoj potopis po rimskih deželah.
Opisal je mnogo tedanjih mest in njihove razdalje.
Mnoga teh mest so bila pozneje porušena in nova zgrajena.
0
48. VELIKA NOČ
Papežu Higiniju je leta 159 sledil papež Pij iz Ogleja.
Četrto leto po posvetitvi je ta ukazal navado praznovanja Velike noči na nedeljo.
Do tega sklepa ga je pripravila knjiga njegovega brata Hermesa, napisana po navdihu božjem.
V knjigi je zapisan ukaz angela, ki se je Hermesu prikazal v podobi pastirja in mu velel, naj se Velika noč slavi v nedeljo.
Papežu Higiniju je leta 159 sledil papež Pij iz Ogleja.
Četrto leto po posvetitvi je ta ukazal navado praznovanja Velike noči na nedeljo.
Do tega sklepa ga je pripravila knjiga njegovega brata Hermesa, napisana po navdihu božjem.
V knjigi je zapisan ukaz angela, ki se je Hermesu prikazal v podobi pastirja in mu velel, naj se Velika noč slavi v nedeljo.
0
49. TEVTONI ROPAJO PO NORIKU
Leta 161 je bil imenovan za upravitelja Sredozemskega Norika Avidij Kasij.
Umrl je cesar Antonin in zapustil posinovljenca Marka Avrelija in Elijo Antonina.
Cesarstvo je prevzel Mark Avrelij.
https://i.pinimg.com/564x/c0/f1/61/c0f1617a015a75925f8f1f34cb6694a8.jpg
Leta 163 je Mark Avrelij odšel proti kralju Armencev Vologeziju, ki je bil zasedel rimsko provinco Sirijo.
Cesar se je ustavil v Aleksandriji.
Poveljstvo čet je poveril Avidiju Kasiju, Staciju Prisku in Marku Veru.
Avidij je sovražnika napadel in porazil, nato pa je čete obrnil proti cesarju.
A tokrat je ostal premagan in je plačal upor z glavo.
Po odhodu Kasija iz Norika so Tevtoni vdrli v deželo in jo izropali.
Proti njim je moral cesar poslati Avfidija in Publija Elijo Pertinaksa.
Leta 167 je bil usmrčen papež Pij in nasledil mu je Sirijec, papež Anicet.
Leta 161 je bil imenovan za upravitelja Sredozemskega Norika Avidij Kasij.
Umrl je cesar Antonin in zapustil posinovljenca Marka Avrelija in Elijo Antonina.
Cesarstvo je prevzel Mark Avrelij.
https://i.pinimg.com/564x/c0/f1/61/c0f1617a015a75925f8f1f34cb6694a8.jpg
Leta 163 je Mark Avrelij odšel proti kralju Armencev Vologeziju, ki je bil zasedel rimsko provinco Sirijo.
Cesar se je ustavil v Aleksandriji.
Poveljstvo čet je poveril Avidiju Kasiju, Staciju Prisku in Marku Veru.
Avidij je sovražnika napadel in porazil, nato pa je čete obrnil proti cesarju.
A tokrat je ostal premagan in je plačal upor z glavo.
Po odhodu Kasija iz Norika so Tevtoni vdrli v deželo in jo izropali.
Proti njim je moral cesar poslati Avfidija in Publija Elijo Pertinaksa.
Leta 167 je bil usmrčen papež Pij in nasledil mu je Sirijec, papež Anicet.
0
50. MARKOMANI NA JADRANU
Leta 169 so Markomani prekoračili Donavo in vdrli v rimske dežele.
Med groznim pobijanjem in obupno zmedo prodrejo do Jadrana.
V Rimu je nastal velik preplah, tako da je cesar odredil 17 dni molitev vseh ver in obredov.
Nato je odšel proti Markomanom in jih porazil ob njihovem prehodu nazaj čez Donavo.
Leta 173 je umrl pisatelj Ptolemej.
Leta 169 so Markomani prekoračili Donavo in vdrli v rimske dežele.
Med groznim pobijanjem in obupno zmedo prodrejo do Jadrana.
V Rimu je nastal velik preplah, tako da je cesar odredil 17 dni molitev vseh ver in obredov.
Nato je odšel proti Markomanom in jih porazil ob njihovem prehodu nazaj čez Donavo.
Leta 173 je umrl pisatelj Ptolemej.
0
51. SMRT CESARJA
https://i.pinimg.com/564x/2b/05/f6/2b05f67f03d5b341029b69ea093fdf35.jpg
Lucij Ver
Leta 175 je umorjen papež Anicet, v Ogleju pa umre cesar Lucij Ver.
Njegov spremljevalec in zdravnik Galen je tam takrat spisal knjigo o zdravstvu.
Posvečen je papež Soter, ki umre leta 179.
https://i.pinimg.com/564x/2b/05/f6/2b05f67f03d5b341029b69ea093fdf35.jpg
Lucij Ver
Leta 175 je umorjen papež Anicet, v Ogleju pa umre cesar Lucij Ver.
Njegov spremljevalec in zdravnik Galen je tam takrat spisal knjigo o zdravstvu.
Posvečen je papež Soter, ki umre leta 179.
0
52. RIMSKA ZMAGA PRI DONAVI
V tem času so Markomani, Vendi, Kvadi in drugi Germani spet vdrli v rimske dežele in ropali.
Da bi proti tako številčnim sovražnikom dvignili dovolj močno vojsko, pokličejo Rimljani v plačane edinice koga le morejo, ljudi z dežele, sužnje in celo obsojence na smrt.
Dalmatinsko in noriško mladino pa prisilijo v vojaško zavezništvo.
http://www.cheesy.at/wp-content/uploads/0073.jpg
S tako vojsko pride cesar v Norik in napade sovražnike pri reki Enns, premaga jih in prežene iz Norika nazaj čez Donavo.
Po zmagi je odšel cesar v Karnuntum, danes Petronell, a tu ga sovražniki obkolijo z vseh strani in mu ne dajo več izhoda.
Rimljane je že morila žeja.
Obupani molijo bogove, a ti ostanejo gluhi.
Tedaj pa poklekne in začne moliti krščanska edinica, in kmalu začne močno deževati na vsa rimska taborišča, na sovražne čete se pa medtem vsujejo toča, strele in ogenj.
Krščanska edinica je dobila vzdevek Strelonosna, cesar pa je nato v senatu ukazal, naj se nobenega kristjana več ne sodi.
V tem času je postal kristjan sin angleškega kralja, Lucij.
Zapustil je kraljestvo in rodno Anglijo ter začel oznanjati vero po Vindeliciji, Reciji, Bavarskem in Noriku.
Po oznanitvi vere v Juvaniji, danes Salzburgu, je odšel v Rim, kjer je prevzel vodstvo kurije.
Umrl je leta 182.
V tem času so Markomani, Vendi, Kvadi in drugi Germani spet vdrli v rimske dežele in ropali.
Da bi proti tako številčnim sovražnikom dvignili dovolj močno vojsko, pokličejo Rimljani v plačane edinice koga le morejo, ljudi z dežele, sužnje in celo obsojence na smrt.
Dalmatinsko in noriško mladino pa prisilijo v vojaško zavezništvo.
http://www.cheesy.at/wp-content/uploads/0073.jpg
S tako vojsko pride cesar v Norik in napade sovražnike pri reki Enns, premaga jih in prežene iz Norika nazaj čez Donavo.
Po zmagi je odšel cesar v Karnuntum, danes Petronell, a tu ga sovražniki obkolijo z vseh strani in mu ne dajo več izhoda.
Rimljane je že morila žeja.
Obupani molijo bogove, a ti ostanejo gluhi.
Tedaj pa poklekne in začne moliti krščanska edinica, in kmalu začne močno deževati na vsa rimska taborišča, na sovražne čete se pa medtem vsujejo toča, strele in ogenj.
Krščanska edinica je dobila vzdevek Strelonosna, cesar pa je nato v senatu ukazal, naj se nobenega kristjana več ne sodi.
V tem času je postal kristjan sin angleškega kralja, Lucij.
Zapustil je kraljestvo in rodno Anglijo ter začel oznanjati vero po Vindeliciji, Reciji, Bavarskem in Noriku.
Po oznanitvi vere v Juvaniji, danes Salzburgu, je odšel v Rim, kjer je prevzel vodstvo kurije.
Umrl je leta 182.
0
Avtor: https://www.cvek123.com/clani/lelj/ lelj
https://i.ytimg.com/vi/UHxMTjb6wXY/maxresdefault.jpg arena Petronell
Kako so lepo uredili...
0
0
0
0
0
53. HERKUL
Leta 182 je v Sremu, v Panoniji, umrl cesar Avrelij.
Nasledil mu je sin Komod, ki je takoj odposlal kot upravitelja v Norik Septimija Severa.
Novi cesar je kmalu začel preganjati kristjane, ker je hotel, da ga vsi častijo kot boga Herkula.
Premnogo ljudi je bilo pomorjenih, ker tega niso hoteli storiti.
https://i.pinimg.com/564x/b6/62/74/b66274634a07de03e7b0a0b5f14e1fe6.jpg
Leta 194, 25 let po posvečenju, umre oglejski škof Benedikt.
Leta 194, 15 let po posvečenju, je bil usmrčen papež Elevterij.
Nasledil ga je papež Viktor, ki je odločil, da naj se krstni obred vrši s škropljenjem, da je za to potrebna voda, pa naj bo to studenčna, rečna, močvirska ali morska.
Krst lahko podeli vsak z izgovarjavo obrednih besed določenih po Jezusu.
Leta 182 je v Sremu, v Panoniji, umrl cesar Avrelij.
Nasledil mu je sin Komod, ki je takoj odposlal kot upravitelja v Norik Septimija Severa.
Novi cesar je kmalu začel preganjati kristjane, ker je hotel, da ga vsi častijo kot boga Herkula.
Premnogo ljudi je bilo pomorjenih, ker tega niso hoteli storiti.
https://i.pinimg.com/564x/b6/62/74/b66274634a07de03e7b0a0b5f14e1fe6.jpg
Leta 194, 25 let po posvečenju, umre oglejski škof Benedikt.
Leta 194, 15 let po posvečenju, je bil usmrčen papež Elevterij.
Nasledil ga je papež Viktor, ki je odločil, da naj se krstni obred vrši s škropljenjem, da je za to potrebna voda, pa naj bo to studenčna, rečna, močvirska ali morska.
Krst lahko podeli vsak z izgovarjavo obrednih besed določenih po Jezusu.
0
54. SMRT CESARJEV
Leta 195 je v Palestini umorjen cesar Komod.
Oblast prevzame Publij Elij Pertinaks, ki zaman skuša zopet uvesti red in disciplino med vojaki.
3 mesece kasneje umorijo vojaki tudi njega.
https://i.pinimg.com/564x/69/af/e3/69afe32d97b528944f010ecdc9623c43.jpg
Pertinaks
Za cesarja je imenovan Didij, a tudi njega vojaki ubijejo 2 meseca zatem.
https://i.pinimg.com/564x/ba/94/e9/ba94e9fef132f009a624fdc228deed66.jpg
Didij
https://i.pinimg.com/564x/73/73/15/737315dd339f73a5a7295d01416f38b6.jpg
Septimij
Cesar postane upravitelj Norika Septimij Sever, ki je bil tedaj v Karnuntu.
Prej naklonjen kristjanom, jih zdaj začne zopet preganjati.
Mnoge muči in pomori.
Med njimi tudi papeža Viktorja leta 203.
Leta 213 je po 13ih letih vladanja umrl cesar Septimij Sever in zapustil prestol sinovoma Antoninu Karakali in Geti.
Geti umre že naslednje leto in Karakala ostane tako edini vladar, ki pa je zasovražen zaradi svoje krutosti do kristjanov in svoje razbrzdanosti.
6 let po prevzemu oblasti je umorjen v Mezopotamiji.
https://i.pinimg.com/564x/97/82/01/9782015bfde35f7928970090d99828eb.jpg
Geta
https://i.pinimg.com/564x/d4/52/82/d45282acdb96d24566fbccd4cc18f0db.jpg
Karakala
https://i.pinimg.com/564x/c7/0e/7a/c70e7aeb57e00bf54b38b75a36e52cb1.jpg
Makrin
Cesar postane njegov sin Opilijon Makrin, ki pa se odpove v korist sina Diadumena.
Naslednjega leta sta oba umorjena.
https://i.pinimg.com/564x/e0/ec/4c/e0ec4c4b9bca63794e3a76c3df6aa19d.jpg
Heliogabal
Oblast prevzame Mark Avrelij Heliogabal.
On je 3 leta kasneje ubit skupaj z materjo.
Njegovo truplo je puščeno sredi ulice, nato pa vrženo v Tibero.
Leta 195 je v Palestini umorjen cesar Komod.
Oblast prevzame Publij Elij Pertinaks, ki zaman skuša zopet uvesti red in disciplino med vojaki.
3 mesece kasneje umorijo vojaki tudi njega.
https://i.pinimg.com/564x/69/af/e3/69afe32d97b528944f010ecdc9623c43.jpg
Pertinaks
Za cesarja je imenovan Didij, a tudi njega vojaki ubijejo 2 meseca zatem.
https://i.pinimg.com/564x/ba/94/e9/ba94e9fef132f009a624fdc228deed66.jpg
Didij
https://i.pinimg.com/564x/73/73/15/737315dd339f73a5a7295d01416f38b6.jpg
Septimij
Cesar postane upravitelj Norika Septimij Sever, ki je bil tedaj v Karnuntu.
Prej naklonjen kristjanom, jih zdaj začne zopet preganjati.
Mnoge muči in pomori.
Med njimi tudi papeža Viktorja leta 203.
Leta 213 je po 13ih letih vladanja umrl cesar Septimij Sever in zapustil prestol sinovoma Antoninu Karakali in Geti.
Geti umre že naslednje leto in Karakala ostane tako edini vladar, ki pa je zasovražen zaradi svoje krutosti do kristjanov in svoje razbrzdanosti.
6 let po prevzemu oblasti je umorjen v Mezopotamiji.
https://i.pinimg.com/564x/97/82/01/9782015bfde35f7928970090d99828eb.jpg
Geta
https://i.pinimg.com/564x/d4/52/82/d45282acdb96d24566fbccd4cc18f0db.jpg
Karakala
https://i.pinimg.com/564x/c7/0e/7a/c70e7aeb57e00bf54b38b75a36e52cb1.jpg
Makrin
Cesar postane njegov sin Opilijon Makrin, ki pa se odpove v korist sina Diadumena.
Naslednjega leta sta oba umorjena.
https://i.pinimg.com/564x/e0/ec/4c/e0ec4c4b9bca63794e3a76c3df6aa19d.jpg
Heliogabal
Oblast prevzame Mark Avrelij Heliogabal.
On je 3 leta kasneje ubit skupaj z materjo.
Njegovo truplo je puščeno sredi ulice, nato pa vrženo v Tibero.
0
55. CESAR ALEKSANDER
https://i.pinimg.com/564x/16/16/7c/16167c920c547f96166526f6655e085f.jpg
https://i.pinimg.com/564x/bb/36/62/bb366253ab11188be8eef53247454c7f.jpg
Leta 221 umre papež Zefirin.
Po njegovi smrti je posvečen papež Kalist, za njim pa Urban iz Rima, ki umre leta 228.
Za cesarja je bil medtem imenovan Aleksander, ki se zaradi miru v cesarstvu ni kazal naklonjenega kristjanom, a je bil sam kristjan, saj je držal v svoji sobi podobo Jezusa.
Urbana je nasledil papež Poncijan, ki ga je cesar Aleksander izgnal v Sardinijo, kjer so ga potem umorili.
Za upravitelja v Norik je cesar poslal poveljnika Filipa, ki je bil po rodu iz Arabije.
Končno gre cesar osebno proti Germanom in se utabori s svojo vojsko pri Mainzu.
Tu ga poveljnik Maksimin Trakijec prevara in cesar je odstavljen in ubit skupaj z materjo Mamejo.
Bilo je leta 237.
https://i.pinimg.com/564x/16/16/7c/16167c920c547f96166526f6655e085f.jpg
https://i.pinimg.com/564x/bb/36/62/bb366253ab11188be8eef53247454c7f.jpg
Leta 221 umre papež Zefirin.
Po njegovi smrti je posvečen papež Kalist, za njim pa Urban iz Rima, ki umre leta 228.
Za cesarja je bil medtem imenovan Aleksander, ki se zaradi miru v cesarstvu ni kazal naklonjenega kristjanom, a je bil sam kristjan, saj je držal v svoji sobi podobo Jezusa.
Urbana je nasledil papež Poncijan, ki ga je cesar Aleksander izgnal v Sardinijo, kjer so ga potem umorili.
Za upravitelja v Norik je cesar poslal poveljnika Filipa, ki je bil po rodu iz Arabije.
Končno gre cesar osebno proti Germanom in se utabori s svojo vojsko pri Mainzu.
Tu ga poveljnik Maksimin Trakijec prevara in cesar je odstavljen in ubit skupaj z materjo Mamejo.
Bilo je leta 237.
0
56. CESAR MAKSIMIN
https://i.pinimg.com/564x/d3/77/8c/d3778c5700a16eb06c79e01e8cf27c25.jpg
Cesar Maksimin Trakijec, ki so ga vojaki proglasili za cesarja po umoru Aleksandra, je prišel do te časti iz ničle.
Bil je najprej pastir, nato vojak, nato trinog, nato tribun.
Končno je postal poveljnik cesarjeve telesne straže.
Zdaj so ga vojaki proglasili za senatorja in cesarja.
Za pomočnika si Maksimin izbere prijatelja svojega sina Maksimina.
Ko je senat v Rimu izvedel za njegovo imenovanje, je Maksimina proglasil za sovražnika domovine in imenoval za cesarja Maksima Papuena, Klodija Balbina in Gordijana.
Vse dežele cesarstva so prejele ukaz, da se morajo Maksiminu upreti.
Maksimin je končal vojno z Germani in odšel v Srem, v Panonijo, da tam prezimi.
Ko je zvedel za imenovanje novih cesarjev, se je Maksimin besen leta 239 odpravil na pohod proti Rimu.
Oglej, Čedad in Nauport (Vrhnika) so medtem stopili na stran senata.
Tudi vsa Japidija je bila povabljena, naj se upre.
https://www.eagle-network.eu/wp-content/uploads/2015/05/010-Nauportus.jpg
Nauport
Ko je Maksimin prispel iz Srema v Japidijo, so mu prebivalci Nauporta zaprli mestna vrata.
Predali so se mu šele ko je zagrozil, da bo mesto zavzel s silo.
Maksimin ni kaznoval meščanov, le del mestnega obzidja je porušil, nato pa šel proti Italiji in prekoračil Alpe.
Z neokrnjeno vojsko pride do izvira Vipave in mej Italije, nato pa po ravnini so mesta v Italiji, ki se imenuje Hemona in leži ob vznožju Alp.
Najde jo prazno.
Ljudje so iz strahu zbežali in odnesli s seboj kar so mogli, ostalo pa si zažgali s hišami in templji vred.
Nič ni ostalo v mestu, ne blaga, ne živali, ne ljudi.
Tako piše Herodijan, ki mesto naziva Emo, medtem ko ga drugi pisci nazivajo Hemono.
Iz Hemone je Maksimin odšel naglo k Soči, toda Oglejci so bili most že porušili.
Most je bilo ogromno, prekrasno delo.
Rimski cesarji so ga dali zgraditi iz kamna, na stebrih, ki so se dvigali proti sredini reke.
Čez most je šla cesta k ustju Timava in dalje v Trst.
Maksimin je napravil nov most na sodih in ga je z vrvmi privezal k drevesom na bregovih.
Nato je prekoračil reko in prišel z vojsko pred Oglej, ki sta ga branila konzula Krispin in Menofil, ki ju je tja poslal senat.
V bitki, ki se je vnela, so Oglejci pokazali svoje junaštvo in svojo zvestobo senatu.
Celo žene so se izkazale.
Loki za streljanje puščic na sovražnike so bili že izrabljeni in onemogočali nadaljevanje obrambe in zavrnitev napadalcev.
Žene vseh slojev si tedaj iz ljubezni do domovine odrežejo lase in spletejo vrvi za loke.
Mesto je rešeno, oba Maksimina so pa vojaki med borbo ubili.
Tako je Oglej imel dvojno srečo.
Leta 240 je dobil pravice rimskih meščanov in naziv Drugi Rim.
Senat je počastil tudi oglejske žene.
Pri mestu je dal zgraditi tempelj boginji Kalvi.
https://i.pinimg.com/564x/d3/77/8c/d3778c5700a16eb06c79e01e8cf27c25.jpg
Cesar Maksimin Trakijec, ki so ga vojaki proglasili za cesarja po umoru Aleksandra, je prišel do te časti iz ničle.
Bil je najprej pastir, nato vojak, nato trinog, nato tribun.
Končno je postal poveljnik cesarjeve telesne straže.
Zdaj so ga vojaki proglasili za senatorja in cesarja.
Za pomočnika si Maksimin izbere prijatelja svojega sina Maksimina.
Ko je senat v Rimu izvedel za njegovo imenovanje, je Maksimina proglasil za sovražnika domovine in imenoval za cesarja Maksima Papuena, Klodija Balbina in Gordijana.
Vse dežele cesarstva so prejele ukaz, da se morajo Maksiminu upreti.
Maksimin je končal vojno z Germani in odšel v Srem, v Panonijo, da tam prezimi.
Ko je zvedel za imenovanje novih cesarjev, se je Maksimin besen leta 239 odpravil na pohod proti Rimu.
Oglej, Čedad in Nauport (Vrhnika) so medtem stopili na stran senata.
Tudi vsa Japidija je bila povabljena, naj se upre.
https://www.eagle-network.eu/wp-content/uploads/2015/05/010-Nauportus.jpg
Nauport
Ko je Maksimin prispel iz Srema v Japidijo, so mu prebivalci Nauporta zaprli mestna vrata.
Predali so se mu šele ko je zagrozil, da bo mesto zavzel s silo.
Maksimin ni kaznoval meščanov, le del mestnega obzidja je porušil, nato pa šel proti Italiji in prekoračil Alpe.
Z neokrnjeno vojsko pride do izvira Vipave in mej Italije, nato pa po ravnini so mesta v Italiji, ki se imenuje Hemona in leži ob vznožju Alp.
Najde jo prazno.
Ljudje so iz strahu zbežali in odnesli s seboj kar so mogli, ostalo pa si zažgali s hišami in templji vred.
Nič ni ostalo v mestu, ne blaga, ne živali, ne ljudi.
Tako piše Herodijan, ki mesto naziva Emo, medtem ko ga drugi pisci nazivajo Hemono.
Iz Hemone je Maksimin odšel naglo k Soči, toda Oglejci so bili most že porušili.
Most je bilo ogromno, prekrasno delo.
Rimski cesarji so ga dali zgraditi iz kamna, na stebrih, ki so se dvigali proti sredini reke.
Čez most je šla cesta k ustju Timava in dalje v Trst.
Maksimin je napravil nov most na sodih in ga je z vrvmi privezal k drevesom na bregovih.
Nato je prekoračil reko in prišel z vojsko pred Oglej, ki sta ga branila konzula Krispin in Menofil, ki ju je tja poslal senat.
V bitki, ki se je vnela, so Oglejci pokazali svoje junaštvo in svojo zvestobo senatu.
Celo žene so se izkazale.
Loki za streljanje puščic na sovražnike so bili že izrabljeni in onemogočali nadaljevanje obrambe in zavrnitev napadalcev.
Žene vseh slojev si tedaj iz ljubezni do domovine odrežejo lase in spletejo vrvi za loke.
Mesto je rešeno, oba Maksimina so pa vojaki med borbo ubili.
Tako je Oglej imel dvojno srečo.
Leta 240 je dobil pravice rimskih meščanov in naziv Drugi Rim.
Senat je počastil tudi oglejske žene.
Pri mestu je dal zgraditi tempelj boginji Kalvi.
0
HEMONA = EMONA
Leta 239 našega štetja je bila Emona med notranjimi boji za rimski prestol ob prehodu čet Maksimina Tračana prvič razdejana. Po ukazu senata, ki ni priznaval Maksimina so Emonci zažgali in delno porušili mesto ter ga zapustili dokler niso Maksiminove čete šle mimo Emone. Po prehodu čet so se vrnili in obnovili obzidje. Zgradili so nov vodovod in hipokavst ter hiše z zidnimi freskami in mozaičnimi tlaki.
Leta 239 našega štetja je bila Emona med notranjimi boji za rimski prestol ob prehodu čet Maksimina Tračana prvič razdejana. Po ukazu senata, ki ni priznaval Maksimina so Emonci zažgali in delno porušili mesto ter ga zapustili dokler niso Maksiminove čete šle mimo Emone. Po prehodu čet so se vrnili in obnovili obzidje. Zgradili so nov vodovod in hipokavst ter hiše z zidnimi freskami in mozaičnimi tlaki.
0
Avtor: https://www.cvek123.com/clani/lelj/ lelj
HEMONA = EMONALeta 239 našega štetja je bila Emona med notranjimi boji za rimski prestol ob prehodu čet Maksimina Tračana prvič razdejana. Po ukazu senata, ki ni priznaval Maksimina so Emonci zažgali in delno porušili mesto ter ga zapustili dokler niso Maksiminove čete šle mimo Emone. Po prehodu čet so se vrnili in obnovili obzidje. Zgradili so nov vodovod in hipokavst ter hiše z zidnimi freskami in mozaičnimi tlaki.
Da podreš lastno mesto...
So to delali vojaki ali meščani?
0
po mojem oboji
bila je to krinka, da je mesto zapuščeno in da se ne splača tam ostati
bila je to krinka, da je mesto zapuščeno in da se ne splača tam ostati
0
V času cesarja Galijena med leti 260 – 268 našega štetja je Emona dobila vojaško posadko vojakov XIII. Legije GEMINE.
Leta 314 je Emona postala žrtev državljanske vojne in bila spet porušena.
Leta 388 in leta 394 je skozi Emono šel cesar Teodozij in jo obakrat porušil.
Med leti 403 in 408 so Emono napadli Zahodni Goti, ki jih je vodil Alarih. Ta je zahteval odkupnino in ker je niso dali je porušil Emono.
Leta 451 so v mesto vdrli Atilovi Huni, ki so ga razdejali in požgali na svojem drugem pohodu v Italijo. Obrambni »limes« na zahodnih obronkih ljubljanske kotline jih ni mogel zaustaviti. Preživeli Emonci so svoja bivališča obnovili in Emona si je opomogla. Zazidali so stranska mestna vrata in obnovili zgradbe. Ruševine so zasule ves severni obrambni jarek in večji del jugovzhodnega jarka. Zahodni jarek se je kmalu spremenil v podolgovat ribnik, ki se je iztekal sredi Bičevja v potoček do Gradaščice, ki je v 18. stoletju postal del Zoisovega botaničnega vrta.
Leta 476 je Odoaker mesto upravno prepustil provinci Panoniji. Tako je bila Emona nekaj časa pod Vzhodnimi Goti in nekaj časa pod Bizantinci. Na obrobju razvalin Emone je životarilo z gotskimi prišleki pomešano preostalo prebivalstvo.
Leta 546 mesto prevzamejo Langobardi, ki pa so upravno središče preselili v CARNIUM ali Kranj.
Leta 568 so se Langobardi umaknili v Italijo in takrat so začeli naše kraje napadati Slovani združeni z bojevitimi Obri.
Od leta 580 do leta 590 so Slovani požgali in porušili Poetovijo, Celejo, Virunum na Gosposvetskem polju. Emone niso porušili, ker so že leta 587 preostali Emonci zbežali v GEMINIJO imenovano tudi Emonia in v NEAPOLIS ali Novigrad. Tisti, ki so ostali, pa so zgradili pribežališča zunaj mesta. Tako, da je bila Emona že porušena, ko so prišli Slovani. Sčasoma je Emona šla v pozabo in čez čas so ruševinam ljudje rekli Gradišče in ostankom rimskega zidu MURUS ali Mirje.
Ker so imeli Slovani mitičen strah pred duhovi umrlega mesta, so postavili skromno selišče pod gradiščem na bregu Ljubljanice z navjem na današnjem dvorišču SAZUja. Večje selišče pa so zgradili ob sedanji šempetrski cerkvi, kjer je park. Grobišče pri Šentpetru je po številu odkritih grobov največje. Način pokopa spada v mlajšo dobo karantansko – keltaškega obdobja. Sega pa obdobje do 11. In 12. stoletja, ko je iz zaselkov pod grajskim gričem ob reki nastajala bodoča Ljubljana.
Leta 314 je Emona postala žrtev državljanske vojne in bila spet porušena.
Leta 388 in leta 394 je skozi Emono šel cesar Teodozij in jo obakrat porušil.
Med leti 403 in 408 so Emono napadli Zahodni Goti, ki jih je vodil Alarih. Ta je zahteval odkupnino in ker je niso dali je porušil Emono.
Leta 451 so v mesto vdrli Atilovi Huni, ki so ga razdejali in požgali na svojem drugem pohodu v Italijo. Obrambni »limes« na zahodnih obronkih ljubljanske kotline jih ni mogel zaustaviti. Preživeli Emonci so svoja bivališča obnovili in Emona si je opomogla. Zazidali so stranska mestna vrata in obnovili zgradbe. Ruševine so zasule ves severni obrambni jarek in večji del jugovzhodnega jarka. Zahodni jarek se je kmalu spremenil v podolgovat ribnik, ki se je iztekal sredi Bičevja v potoček do Gradaščice, ki je v 18. stoletju postal del Zoisovega botaničnega vrta.
Leta 476 je Odoaker mesto upravno prepustil provinci Panoniji. Tako je bila Emona nekaj časa pod Vzhodnimi Goti in nekaj časa pod Bizantinci. Na obrobju razvalin Emone je životarilo z gotskimi prišleki pomešano preostalo prebivalstvo.
Leta 546 mesto prevzamejo Langobardi, ki pa so upravno središče preselili v CARNIUM ali Kranj.
Leta 568 so se Langobardi umaknili v Italijo in takrat so začeli naše kraje napadati Slovani združeni z bojevitimi Obri.
Od leta 580 do leta 590 so Slovani požgali in porušili Poetovijo, Celejo, Virunum na Gosposvetskem polju. Emone niso porušili, ker so že leta 587 preostali Emonci zbežali v GEMINIJO imenovano tudi Emonia in v NEAPOLIS ali Novigrad. Tisti, ki so ostali, pa so zgradili pribežališča zunaj mesta. Tako, da je bila Emona že porušena, ko so prišli Slovani. Sčasoma je Emona šla v pozabo in čez čas so ruševinam ljudje rekli Gradišče in ostankom rimskega zidu MURUS ali Mirje.
Ker so imeli Slovani mitičen strah pred duhovi umrlega mesta, so postavili skromno selišče pod gradiščem na bregu Ljubljanice z navjem na današnjem dvorišču SAZUja. Večje selišče pa so zgradili ob sedanji šempetrski cerkvi, kjer je park. Grobišče pri Šentpetru je po številu odkritih grobov največje. Način pokopa spada v mlajšo dobo karantansko – keltaškega obdobja. Sega pa obdobje do 11. In 12. stoletja, ko je iz zaselkov pod grajskim gričem ob reki nastajala bodoča Ljubljana.
0
Avtor: https://www.cvek123.com/clani/lelj/ lelj
po mojem obojibila je to krinka, da je mesto zapuščeno in da se ne splača tam ostati
To že, ampak da podreš lastno rojstno hišo, svojo delavnico... Verjetno je morala biti vmes velika solidarnost, preden so vse povrnili v prejšnje stanje.
0
ja
ali pa so mislili, da bo tko al tko sovražnik vse podrl
če pa sami malo podrejo bo manj podrto in se bo lažje dalo popravit
ali pa so mislili, da bo tko al tko sovražnik vse podrl
če pa sami malo podrejo bo manj podrto in se bo lažje dalo popravit
0
57. CESAR GORDIJAN
https://i.pinimg.com/564x/af/f5/e6/aff5e64d7c9fc5a0f5256eb314f966d0.jpg
Zaradi umora Maksimina pri Ogleju so Dahijci vdrli čez Donavo in izropali vse rimske dežele med Dravo in Savo, ob reki Enns in dalje proti Italiji.
Za cesarja je imenovan Gordijan, ki si izbere za pomočnika upravitelja Sredozemskega Norika Filipa.
Gordijan je nato šel proti Perzijcem in se utaboril ob njihovi meji.
Tu ga leta 245 Filip ubije.
https://i.pinimg.com/564x/af/f5/e6/aff5e64d7c9fc5a0f5256eb314f966d0.jpg
Zaradi umora Maksimina pri Ogleju so Dahijci vdrli čez Donavo in izropali vse rimske dežele med Dravo in Savo, ob reki Enns in dalje proti Italiji.
Za cesarja je imenovan Gordijan, ki si izbere za pomočnika upravitelja Sredozemskega Norika Filipa.
Gordijan je nato šel proti Perzijcem in se utaboril ob njihovi meji.
Tu ga leta 245 Filip ubije.
0
58. CESAR FILIP
https://i.pinimg.com/564x/3b/b3/4e/3bb34e09c1c138ec9ad33090c33ee47c.jpg
Cesar postane zdaj Filip, mož revnega arabskega rodu in dotedaj pogan.
Prefekt Poncij ga spreobrne h krščanstvu, krsti pa papež Fabijan.
Tudi Filip je imel raznoliko življenje.
Bil je upravitelj Norika, nato pretor, nato prefekt in končno cesar.
Imel je 2 sina.
Filipa, ki ga je imenoval za pomočnika.
Kvirina, ki je umrl mučeniške smrti v Rimu.
Filip je s sinom vladal 7 let.
Leta 251 je bil umorjen.
Upraviteljstvo Norika je za njim prevzel Publij Lucij Valerijan, ki je sedaj postal cesar.
https://i.pinimg.com/564x/3b/b3/4e/3bb34e09c1c138ec9ad33090c33ee47c.jpg
Cesar postane zdaj Filip, mož revnega arabskega rodu in dotedaj pogan.
Prefekt Poncij ga spreobrne h krščanstvu, krsti pa papež Fabijan.
Tudi Filip je imel raznoliko življenje.
Bil je upravitelj Norika, nato pretor, nato prefekt in končno cesar.
Imel je 2 sina.
Filipa, ki ga je imenoval za pomočnika.
Kvirina, ki je umrl mučeniške smrti v Rimu.
Filip je s sinom vladal 7 let.
Leta 251 je bil umorjen.
Upraviteljstvo Norika je za njim prevzel Publij Lucij Valerijan, ki je sedaj postal cesar.
0
59. CESAR DECIJ SEVA
https://i.pinimg.com/564x/b0/31/ef/b031efd665737775176769cbab66c1d8.jpg
Z Valerijanom je postal cesar tudi Decij Seva, zloglasen po svoji krutosti do kristjanov.
Umoril je papeža Fabijana.
Papežu Anteru je Fabijan nasledil na čudežen način.
Med zborovanjem za izvolitev papeža se je spustil z neba bel golob in ustavil na glavi Fabijana.
Po tem znaku je bil imenovan za papeža.
Pastiroval je 15 let.
Nasledil mu je papež Kornelij.
Cesar Decij je imenoval za upravitelja v Noriku Trebonijana.
Kmalu zatem so Goti, pod vodstvom kralja Kiniva, prekoračili Donavo in izropali rimske dežele.
V Liburniji so obkolili trg Naissa, po ljudsko Nassenfus (Mokronog), toda rimski naselbini je priskočil na pomoč cesar Decij skupaj z upraviteljem Norika Trebonijanom.
V bitki so Goti ubili cesarjevega sina in cesarja porazili.
Med begom je cesar umrl.
Zabredel je s konjem v močvirje in požrlo ga je blato.
Rimljani so utrpeli tak poraz, da je potem moralo prebivalstvo plačevati Gotom poseben davek.
Bilo je to leta 251.
https://i.pinimg.com/564x/7d/d8/cf/7dd8cf59f93e85c43019c605ad223baf.jpg
Trebonianus
Cesarske oblasti se je sedaj polastil Gaj Vibij Trebonijan in izbral za pomočnika svojega sina Voluzijana.
Za upravitelja v Noriku je bil imenovan Valerij Avrelij.
https://i.pinimg.com/564x/b0/31/ef/b031efd665737775176769cbab66c1d8.jpg
Z Valerijanom je postal cesar tudi Decij Seva, zloglasen po svoji krutosti do kristjanov.
Umoril je papeža Fabijana.
Papežu Anteru je Fabijan nasledil na čudežen način.
Med zborovanjem za izvolitev papeža se je spustil z neba bel golob in ustavil na glavi Fabijana.
Po tem znaku je bil imenovan za papeža.
Pastiroval je 15 let.
Nasledil mu je papež Kornelij.
Cesar Decij je imenoval za upravitelja v Noriku Trebonijana.
Kmalu zatem so Goti, pod vodstvom kralja Kiniva, prekoračili Donavo in izropali rimske dežele.
V Liburniji so obkolili trg Naissa, po ljudsko Nassenfus (Mokronog), toda rimski naselbini je priskočil na pomoč cesar Decij skupaj z upraviteljem Norika Trebonijanom.
V bitki so Goti ubili cesarjevega sina in cesarja porazili.
Med begom je cesar umrl.
Zabredel je s konjem v močvirje in požrlo ga je blato.
Rimljani so utrpeli tak poraz, da je potem moralo prebivalstvo plačevati Gotom poseben davek.
Bilo je to leta 251.
https://i.pinimg.com/564x/7d/d8/cf/7dd8cf59f93e85c43019c605ad223baf.jpg
Trebonianus
Cesarske oblasti se je sedaj polastil Gaj Vibij Trebonijan in izbral za pomočnika svojega sina Voluzijana.
Za upravitelja v Noriku je bil imenovan Valerij Avrelij.
0
60. EVFEMIJA IN TEKLA
Leta 256 sta umorjeni tržaški deklici Evfemija in Tekla.
Vzgojila sta ju v krščanski veri oče Demetrij in mati Evfemija.
Mlado Evfemijo je tega leta zaprosil za ženo plemič Aleksander, toda ona ga zavrne rekoč, da se je že obljubila drugemu možu, katerega tako ljubi, da je izključena vsaka možnost druge ljubezni.
Zanj da ona hrani svoje devištvo.
Odgovor je začudil Aleksandra.
Pozanimal se je o tem ženinu pri služinčadi in zvedel je, da je deklica kristjanka.
Tedaj se je razjezil in zatožil dekle pri mestnem sodniku Kvestiliju.
Sodnik pokliče dekle in jo vpraša zakaj zavrača ženina, ki je vendar plemiškega rodu kakor ona.
Evfemija odgovori, da se je zaobljubila ženinu Jezusu.
Sodnik jo tedaj povabi, naj daruje bogovom, toda Evfemija odkloni.
Predstavili so sodniku tudi mlajšo sestro Teklo.
Ko je vprašana koliko je stara in kakšne vere je, odgovori Tekla, da je stara 12 let, dve leti manj kot Evfemija, ter, da je kristjanka in da je za svojo vero pripravljena pretrpeti vse, tudi smrt.
Sestram zdaj začnejo žgati glave z žarečim ogljem.
Ko je mati zvedela o vztrajnosti svojih hčerk, se je zelo razveselila in prosila boga, da bi otroka ostala verna do smrti.
Sodnik pa se je nad vztrajnostjo deklic razjezil.
Dal jih je vreči na tla in pretepsti s palico.
Nato so jih privezali na podstavke in jima s kleščami odtrgali prsa.
Toda obema pomaga božja pomoč.
Deklici veselo izjavita, da je mučilnica zanju kraj veselja.
Tedaj jih vzamejo s podstavka, popolnoma slečejo, namažejo z oslovskim blatom in odvedejo na morišče.
Mati, ki jih je morala spremljati, jih spodbuja k mučeništvu.
Deklici sta dali materi poljub, pokleknili in ponudili rablju vrat.
Njuno kri je mati zajela v dve posodi, nesla domov in shranila kot svetinjo.
Umorjeni sta bili 15 NOV 256.
Tako poročajo tržaške listine, tako piše Manzol.
Leta 256 sta umorjeni tržaški deklici Evfemija in Tekla.
Vzgojila sta ju v krščanski veri oče Demetrij in mati Evfemija.
Mlado Evfemijo je tega leta zaprosil za ženo plemič Aleksander, toda ona ga zavrne rekoč, da se je že obljubila drugemu možu, katerega tako ljubi, da je izključena vsaka možnost druge ljubezni.
Zanj da ona hrani svoje devištvo.
Odgovor je začudil Aleksandra.
Pozanimal se je o tem ženinu pri služinčadi in zvedel je, da je deklica kristjanka.
Tedaj se je razjezil in zatožil dekle pri mestnem sodniku Kvestiliju.
Sodnik pokliče dekle in jo vpraša zakaj zavrača ženina, ki je vendar plemiškega rodu kakor ona.
Evfemija odgovori, da se je zaobljubila ženinu Jezusu.
Sodnik jo tedaj povabi, naj daruje bogovom, toda Evfemija odkloni.
Predstavili so sodniku tudi mlajšo sestro Teklo.
Ko je vprašana koliko je stara in kakšne vere je, odgovori Tekla, da je stara 12 let, dve leti manj kot Evfemija, ter, da je kristjanka in da je za svojo vero pripravljena pretrpeti vse, tudi smrt.
Sestram zdaj začnejo žgati glave z žarečim ogljem.
Ko je mati zvedela o vztrajnosti svojih hčerk, se je zelo razveselila in prosila boga, da bi otroka ostala verna do smrti.
Sodnik pa se je nad vztrajnostjo deklic razjezil.
Dal jih je vreči na tla in pretepsti s palico.
Nato so jih privezali na podstavke in jima s kleščami odtrgali prsa.
Toda obema pomaga božja pomoč.
Deklici veselo izjavita, da je mučilnica zanju kraj veselja.
Tedaj jih vzamejo s podstavka, popolnoma slečejo, namažejo z oslovskim blatom in odvedejo na morišče.
Mati, ki jih je morala spremljati, jih spodbuja k mučeništvu.
Deklici sta dali materi poljub, pokleknili in ponudili rablju vrat.
Njuno kri je mati zajela v dve posodi, nesla domov in shranila kot svetinjo.
Umorjeni sta bili 15 NOV 256.
Tako poročajo tržaške listine, tako piše Manzol.
0
61. CESAR VALERIJAN
https://i.pinimg.com/564x/e2/a4/d2/e2a4d268a1e511db65543e902173692c.jpg
Valerijan
Leta 257 so cesarja Trebonijana z Voluzijanom vojaki umorili v mestu Terni in tako je zopet ostal sam cesar Kornelij Licinij Valerijan s sinom Galijenom.
Leta 258 je sina poročil s hčerko kralja Švabov, Solonino.
Tastu Hildemondu in njegovemu bratu Hartemondu je Galijen ob tej priliki poklonil del Sredozemskega Norika med rekama Enns in Dravo.
Leta 262 je Valerijan začel vojno proti Perziji.
Po izdajstvu njegovega poveljnika je padel v roke sovražnikov in je potem do smrti služil v razvedrilo perzijskemu kralju Saporu.
Kralj se je posluževal Valerijana kot podstavka, ko je stopal s konja.
Stopal je na uklonjeno glavo cesarja in ko mu je ožulil kožo, mu jo je dal potresti s soljo v zasmeh.
https://i.pinimg.com/564x/e2/a4/d2/e2a4d268a1e511db65543e902173692c.jpg
Valerijan
Leta 257 so cesarja Trebonijana z Voluzijanom vojaki umorili v mestu Terni in tako je zopet ostal sam cesar Kornelij Licinij Valerijan s sinom Galijenom.
Leta 258 je sina poročil s hčerko kralja Švabov, Solonino.
Tastu Hildemondu in njegovemu bratu Hartemondu je Galijen ob tej priliki poklonil del Sredozemskega Norika med rekama Enns in Dravo.
Leta 262 je Valerijan začel vojno proti Perziji.
Po izdajstvu njegovega poveljnika je padel v roke sovražnikov in je potem do smrti služil v razvedrilo perzijskemu kralju Saporu.
Kralj se je posluževal Valerijana kot podstavka, ko je stopal s konja.
Stopal je na uklonjeno glavo cesarja in ko mu je ožulil kožo, mu jo je dal potresti s soljo v zasmeh.
0
62. CESARJEV 30
Ko je Valerijan padel v ujetništvo, se je 30 trinogov imenovalo za cesarja.
V Perziji je to napravil Makrin.
V Iliriji je to napravil Avreol Valent.
V Ahaji in Tesaliji je to napravil Pizon.
V Egiptu je to napravil Emilij.
V Galiji je to napravil Postum, drugod pa še drugi.
Medtem ko so ti trinogi tako razprajali cesarstvo, so nanj padle še druge nadloge.
Mnogo provinc se je uprlo.
Germani so udarili čez Alpe in izropali vso ravnino do Ravene.
Alemani so preplavili Galijo.
Tevtoni so se polastili Španije.
Parti so izropali Sirijo in odtrgali Rimu Mezopotamijo.
Kvadi in Sarmati so se polastili Panonije.
Goti so zavzeli Makedonijo, Grčijo in vso Malo Azijo s Pontom vred.
Prišli so tudi v Ilirijo.
Ropali so, pobijali in požigali mesta po sedanji Srbiji, Hrvaški in Istri.
Zavzeli so Dalmacijo, izropali Furlanijo, vdrli na Koroško in šele tu jih je ustavil upravitelj Norika Avrelij v bitki pri Klavdiji (Celovec).
Njihov poveljnik Kurat je bil ubit in 30 000 Gotov je bilo ujetih, vendar so še dalje ohranili oblast nad Dalmacijo, Liburnijo in Hrvaško.
Ko je Valerijan padel v ujetništvo, se je 30 trinogov imenovalo za cesarja.
V Perziji je to napravil Makrin.
V Iliriji je to napravil Avreol Valent.
V Ahaji in Tesaliji je to napravil Pizon.
V Egiptu je to napravil Emilij.
V Galiji je to napravil Postum, drugod pa še drugi.
Medtem ko so ti trinogi tako razprajali cesarstvo, so nanj padle še druge nadloge.
Mnogo provinc se je uprlo.
Germani so udarili čez Alpe in izropali vso ravnino do Ravene.
Alemani so preplavili Galijo.
Tevtoni so se polastili Španije.
Parti so izropali Sirijo in odtrgali Rimu Mezopotamijo.
Kvadi in Sarmati so se polastili Panonije.
Goti so zavzeli Makedonijo, Grčijo in vso Malo Azijo s Pontom vred.
Prišli so tudi v Ilirijo.
Ropali so, pobijali in požigali mesta po sedanji Srbiji, Hrvaški in Istri.
Zavzeli so Dalmacijo, izropali Furlanijo, vdrli na Koroško in šele tu jih je ustavil upravitelj Norika Avrelij v bitki pri Klavdiji (Celovec).
Njihov poveljnik Kurat je bil ubit in 30 000 Gotov je bilo ujetih, vendar so še dalje ohranili oblast nad Dalmacijo, Liburnijo in Hrvaško.
0
63. CESAR AVRELIJAN
Flavij Klavdij in drugi zarotniki so leta 269 umorili v Milanu cesarja Galijena.
https://i.pinimg.com/564x/73/c4/f9/73c4f96b06bfd03eef0012c1b5c78164.jpg
Gallienus
Oblast je vzel Klavdiju, ki je leta 271 moral v boj proti Gotom.
V vrsti bitk na hrvaškem, Liburniji in Trakiji je uničil več tisoč Gotov in jih tako izgnal iz rimskih provinc.
Po končani vojni odide v Srem, a tam umre še istega leta.
http://www.romeacrosseurope.com/wp-content/uploads/2015/09/quintillus.jpg
Vojaki izvolijo za cesarja njegovega brata Kvintilija, ki pa je komaj 17 dni po izvolitvi ubit, ker je hotel med vojaki vzpostaviti več discipline.
https://i.pinimg.com/564x/36/83/42/368342b79a5fe6b8fe6cf0e46c5eb19f.jpg
In tedaj so vojaki izvolili za cesarja Domicijana Avrelijana, sina poveljnika Eojev Tasilona, ki je upravljal Norik.
Avrelijan je za novega upravitelja v Noriku imenoval Bonoza, moža, ki v žeji po vinu ni zaostajal za nikomur.
O njem je sam cesar dejal:
Bonoz ni rojen za življenje,
ampak za pitje!
Vendar, čeprav pijanec, je Bonoz ostal vedno, tako duševno kot telesno mož na svojem mestu in je redno opravljal svoje posle.
Leta 272 se dvignejo Markomani, Alani, Boji in še druga ljudstva Save, Drave in Donave, izropajo Gorski Norik in nato vdrejo čez Alpe v Padsko nižino.
Cesar je v bitki poražen, vendar jih v drugi bitki le premaga in prežene iz rimskih dežel.
Medtem si je Bonoz zaželel postati cesar.
Sklenil je prijateljstvo z Germani in dvignil k uporu Japidijo in Norik.
Toda cesar ga je premagal in deželo spet pomiril.
Za novega upravitelja v Noriku je imenovan Evlazij iz Solina v Dalmaciji, krut mož za kristjane.
Na pohodu proti Perziji leta 278 je cesar Avrelijan umorjen.
Vojaki, ki niso našli med svojimi voditelji moža vrednega cesarske oblasti, so prepustili imenovanje senatu in ta je določil za novega cesarja Klavdija Tacita.
Toda Tacit umre 6 mesecev kasneje, leta 279.
https://i.pinimg.com/564x/e5/23/ca/e523caabc47bf3243106ccab047d8f92.jpg
Flavij Klavdij in drugi zarotniki so leta 269 umorili v Milanu cesarja Galijena.
https://i.pinimg.com/564x/73/c4/f9/73c4f96b06bfd03eef0012c1b5c78164.jpg
Gallienus
Oblast je vzel Klavdiju, ki je leta 271 moral v boj proti Gotom.
V vrsti bitk na hrvaškem, Liburniji in Trakiji je uničil več tisoč Gotov in jih tako izgnal iz rimskih provinc.
Po končani vojni odide v Srem, a tam umre še istega leta.
http://www.romeacrosseurope.com/wp-content/uploads/2015/09/quintillus.jpg
Vojaki izvolijo za cesarja njegovega brata Kvintilija, ki pa je komaj 17 dni po izvolitvi ubit, ker je hotel med vojaki vzpostaviti več discipline.
https://i.pinimg.com/564x/36/83/42/368342b79a5fe6b8fe6cf0e46c5eb19f.jpg
In tedaj so vojaki izvolili za cesarja Domicijana Avrelijana, sina poveljnika Eojev Tasilona, ki je upravljal Norik.
Avrelijan je za novega upravitelja v Noriku imenoval Bonoza, moža, ki v žeji po vinu ni zaostajal za nikomur.
O njem je sam cesar dejal:
Bonoz ni rojen za življenje,
ampak za pitje!
Vendar, čeprav pijanec, je Bonoz ostal vedno, tako duševno kot telesno mož na svojem mestu in je redno opravljal svoje posle.
Leta 272 se dvignejo Markomani, Alani, Boji in še druga ljudstva Save, Drave in Donave, izropajo Gorski Norik in nato vdrejo čez Alpe v Padsko nižino.
Cesar je v bitki poražen, vendar jih v drugi bitki le premaga in prežene iz rimskih dežel.
Medtem si je Bonoz zaželel postati cesar.
Sklenil je prijateljstvo z Germani in dvignil k uporu Japidijo in Norik.
Toda cesar ga je premagal in deželo spet pomiril.
Za novega upravitelja v Noriku je imenovan Evlazij iz Solina v Dalmaciji, krut mož za kristjane.
Na pohodu proti Perziji leta 278 je cesar Avrelijan umorjen.
Vojaki, ki niso našli med svojimi voditelji moža vrednega cesarske oblasti, so prepustili imenovanje senatu in ta je določil za novega cesarja Klavdija Tacita.
Toda Tacit umre 6 mesecev kasneje, leta 279.
https://i.pinimg.com/564x/e5/23/ca/e523caabc47bf3243106ccab047d8f92.jpg
0
64. OGLEJ SVOBODNO MESTO
Leta 279 je senat poslal Oglejcem pismo:
Visoki senat odloča,
da bodo Oglejci odslej svobodni meščani.
Razveselil vas bo,
mislimo,
odlok,
da imenujete svojega predstavnika v senatu.
Istočasno se mesto določa za sedež prefekture (deželne uprave).
Leta 279 je senat poslal Oglejcem pismo:
Visoki senat odloča,
da bodo Oglejci odslej svobodni meščani.
Razveselil vas bo,
mislimo,
odlok,
da imenujete svojega predstavnika v senatu.
Istočasno se mesto določa za sedež prefekture (deželne uprave).
0
65. CESAR MARK AVRELIJ PRAVIČNI
https://i.pinimg.com/564x/ed/a8/39/eda839572a13b7d71f1bd4d4ecafce42.jpg
Za Tacitom postane cesar Mark Avrelij Pravični, ki najde nemirno stanje zlasti v Noriku.
Prebivalstvo se je upiralo in težko prenašalo tuje upravitelje.
Sporočilo je cesarju, da Norik in sosedne dežele želijo živeti po svojih običajih in zakonih ter da ne morejo več prenašati upraviteljev pijancev in razuzdancev, ki pozabljajo na ljudsko blaginjo.
Naj se jim ne vzema v zlo, če morajo sami skrbeti za svoje koristi.
Cesar je odposlancem obljubil vestnega upravitelja in imenoval Evlazija, zmernega in treznega moža.
Cesar je od svojih vojakov zahteval strogo disciplino, in bil zato umorjen, ko se je leta 283 pripravljal v Sremu na pohod proti Perziji.
Za novega cesarja so vojaki imenovali Oglejca Avrelija Kara, ki si je izbral za pomočnika oba sinova, Karina in Numerijana.
https://i.pinimg.com/564x/ed/a8/39/eda839572a13b7d71f1bd4d4ecafce42.jpg
Za Tacitom postane cesar Mark Avrelij Pravični, ki najde nemirno stanje zlasti v Noriku.
Prebivalstvo se je upiralo in težko prenašalo tuje upravitelje.
Sporočilo je cesarju, da Norik in sosedne dežele želijo živeti po svojih običajih in zakonih ter da ne morejo več prenašati upraviteljev pijancev in razuzdancev, ki pozabljajo na ljudsko blaginjo.
Naj se jim ne vzema v zlo, če morajo sami skrbeti za svoje koristi.
Cesar je odposlancem obljubil vestnega upravitelja in imenoval Evlazija, zmernega in treznega moža.
Cesar je od svojih vojakov zahteval strogo disciplino, in bil zato umorjen, ko se je leta 283 pripravljal v Sremu na pohod proti Perziji.
Za novega cesarja so vojaki imenovali Oglejca Avrelija Kara, ki si je izbral za pomočnika oba sinova, Karina in Numerijana.
0
66. MAVER
20 NOV 283 je bil usmrčen Maver, po rodu iz Afrike.
Njegovo truplo so afriški plemiči hoteli prenesti v Afriko, toda rimski prefekt Celerin je ukazal poloviti mornarje in ladjo zažgati.
Mornarji so se rešili z begom in zapustili ladjo.
Zdaj je Celerin ukazal, naj se ladja napolni z drvmi in sežge sredi morja.
Ladja se ni vnela in veter jo je odpihal do Poreča v Istri, kjer so svetnika častno pokopali.
Med vojno z Benetkami leta 1355 so Genovežani odnesli relikvije svetnika iz Poreča v Genovo.
20 NOV 283 je bil usmrčen Maver, po rodu iz Afrike.
Njegovo truplo so afriški plemiči hoteli prenesti v Afriko, toda rimski prefekt Celerin je ukazal poloviti mornarje in ladjo zažgati.
Mornarji so se rešili z begom in zapustili ladjo.
Zdaj je Celerin ukazal, naj se ladja napolni z drvmi in sežge sredi morja.
Ladja se ni vnela in veter jo je odpihal do Poreča v Istri, kjer so svetnika častno pokopali.
Med vojno z Benetkami leta 1355 so Genovežani odnesli relikvije svetnika iz Poreča v Genovo.
0
67. SERVUL
Servul se je rodil v Trstu, kjer sta ga oče Evgenij in mati Klemencija vzgojila v krščanstvu.
Ko je bil star 12 let, je med molitvijo slišal glas, ki mu je rekel:
Servul, služabnik božji, uslišana je tvoja molitev.
Dano ti bo, kar boš prosil.
Ves srečen je ob tej vesti zapustil Trst, ne da bi kaj povedal staršem, in se zatekel v jamo 10 000 korakov iz mesta.
Tu se posveti 1 leto in 9 mesecev angelskemu življenju, nakar mu glas ukaže, naj se vrne domov.
Deček zapusti jamo, a na poti v Trst ga napade velikanska kača, da bi ga požrla.
Deček se je ustraši, nato pa se prekriža kot v zaščito, napade kačo, zgrabi za žrelo in umori.
Po zmagi se zahvali bogu in nadaljuje svojo pot v Trst, kjer med veseljem pove staršem vse, kar je doživel.
Po očetovi smrti ostane Servul pri materi v Trstu.
V mestu je hudič obsedel mladeniča in njegov oče je zaprosil Servula, da bi mu rešil sina.
Ko se fant zvija v mukah, ga Servul prekriža na čelu, moli in mu položi roko na glavo.
Med začudenjem prisotnih je hudič izgnan in mnogo ljudi se ob tej priliki pokristjani.
Visoki plemiški vdovi so zdravniki povedali, da njen sin umira in da zanj ni več pomoči.
Mati pokliče Servula in ga prosi, naj pomaga sinu, ki je že na poti v grob.
Servul pride k vdovi, moli za sina, ga prime za roko in sin vstane ozdravljen.
Zidarski mojster Didij pade z vrha stavbe in se smrtno pobije.
Žena in sinovi ga prinesejo umirajočega k Servulu in prosijo, da bi ga ozdravil.
Servul prime moža za roko in mu reče:
»Dvigni se in ozdravi v imenu Kristusa!«
In Didij vstane ozdravljen.
Didij se glasno zahvaljujoč bogu za izkazano pomoč vrne domov.
Slava Servula je izzvala sodnika Juliana, ki ga je dal zapreti.
Uklenjen je, prignan pred sodišče in bičan kot čarovnik in zapeljivec ljudstva.
Med bičanjem Servul moli in se zahvaljuje za prejeto čast.
Vržejo ga na podstavke in razrežejo z noži, on pa sodniku izjavi, da po božji milosti ničesar ne čuti.
Vržejo ga na tla in polijejo z vrelim oljem.
On čuti le malo božanje in hlad.
Mislili so, da je to plod čarovnije.
Polili so ga s sečem, ki so ga šteli kot sredstvo proti čarovništvu.
Smrdljiva tekočina se spremeni v krasno dišavo, ki vse poživi.
Mučitelji vzkliknejo, da izredno velik je bog kristjanov.
Končno je Servul na ukaz sodnika odveden ven iz mesta in 1 JUL 283 usmrčen.
Mati je Servula ponoči pokopala.
Jama, kjer je živel Servul, je zelo dolga in ima dve zanimivosti.
Prva je mala vdolbina v skali vedno polna vode.
Tu je Servul gasil žejo.
Druga pa je spreminjanje vode v kamen.
Vodne kaplje, ki padajo s stropov, se strjujejo in spreminjajo v trdne kamnite stebre, ki jih voda stalno dviga in širi.
Sami smo videli, kako se je voda s stropov počasi spreminjala tudi v viseče sveče, katerih gornji del je bil trd kakor skala, dolnja konica pa še vodena in svetla.
https://c2.staticflickr.com/4/3009/2842152343_f29c55865e_b.jpg
Servul se je rodil v Trstu, kjer sta ga oče Evgenij in mati Klemencija vzgojila v krščanstvu.
Ko je bil star 12 let, je med molitvijo slišal glas, ki mu je rekel:
Servul, služabnik božji, uslišana je tvoja molitev.
Dano ti bo, kar boš prosil.
Ves srečen je ob tej vesti zapustil Trst, ne da bi kaj povedal staršem, in se zatekel v jamo 10 000 korakov iz mesta.
Tu se posveti 1 leto in 9 mesecev angelskemu življenju, nakar mu glas ukaže, naj se vrne domov.
Deček zapusti jamo, a na poti v Trst ga napade velikanska kača, da bi ga požrla.
Deček se je ustraši, nato pa se prekriža kot v zaščito, napade kačo, zgrabi za žrelo in umori.
Po zmagi se zahvali bogu in nadaljuje svojo pot v Trst, kjer med veseljem pove staršem vse, kar je doživel.
Po očetovi smrti ostane Servul pri materi v Trstu.
V mestu je hudič obsedel mladeniča in njegov oče je zaprosil Servula, da bi mu rešil sina.
Ko se fant zvija v mukah, ga Servul prekriža na čelu, moli in mu položi roko na glavo.
Med začudenjem prisotnih je hudič izgnan in mnogo ljudi se ob tej priliki pokristjani.
Visoki plemiški vdovi so zdravniki povedali, da njen sin umira in da zanj ni več pomoči.
Mati pokliče Servula in ga prosi, naj pomaga sinu, ki je že na poti v grob.
Servul pride k vdovi, moli za sina, ga prime za roko in sin vstane ozdravljen.
Zidarski mojster Didij pade z vrha stavbe in se smrtno pobije.
Žena in sinovi ga prinesejo umirajočega k Servulu in prosijo, da bi ga ozdravil.
Servul prime moža za roko in mu reče:
»Dvigni se in ozdravi v imenu Kristusa!«
In Didij vstane ozdravljen.
Didij se glasno zahvaljujoč bogu za izkazano pomoč vrne domov.
Slava Servula je izzvala sodnika Juliana, ki ga je dal zapreti.
Uklenjen je, prignan pred sodišče in bičan kot čarovnik in zapeljivec ljudstva.
Med bičanjem Servul moli in se zahvaljuje za prejeto čast.
Vržejo ga na podstavke in razrežejo z noži, on pa sodniku izjavi, da po božji milosti ničesar ne čuti.
Vržejo ga na tla in polijejo z vrelim oljem.
On čuti le malo božanje in hlad.
Mislili so, da je to plod čarovnije.
Polili so ga s sečem, ki so ga šteli kot sredstvo proti čarovništvu.
Smrdljiva tekočina se spremeni v krasno dišavo, ki vse poživi.
Mučitelji vzkliknejo, da izredno velik je bog kristjanov.
Končno je Servul na ukaz sodnika odveden ven iz mesta in 1 JUL 283 usmrčen.
Mati je Servula ponoči pokopala.
Jama, kjer je živel Servul, je zelo dolga in ima dve zanimivosti.
Prva je mala vdolbina v skali vedno polna vode.
Tu je Servul gasil žejo.
Druga pa je spreminjanje vode v kamen.
Vodne kaplje, ki padajo s stropov, se strjujejo in spreminjajo v trdne kamnite stebre, ki jih voda stalno dviga in širi.
Sami smo videli, kako se je voda s stropov počasi spreminjala tudi v viseče sveče, katerih gornji del je bil trd kakor skala, dolnja konica pa še vodena in svetla.
https://c2.staticflickr.com/4/3009/2842152343_f29c55865e_b.jpg
0
68. CESAR DIOKLECIJAN
Cesar Avrelij Kar je nadaljeval vojno s Perzijo, ko jo je bil začel Mark Avrelij Pravični.
Prodrl je do reke Tigris, a tu ga je leta 284 ubila strela.
https://i.pinimg.com/564x/b7/e8/1d/b7e81dd1ce4a43ad74268606c9d7a880.jpg
Kar
Za njim je bil kar tam imenovan njegov namestnik cesar Numerijan, ki ga tast Arij Aper takoj umori.
https://i.pinimg.com/564x/4c/6a/ad/4c6aadbf7e53893c787f45dddf4ef7ec.jpg
Numerijan
https://i.pinimg.com/564x/b1/93/e0/b193e0f4bb26c0fafd4bbfe47335bbca.jpg
Dioklecijan
Končno je proglašen za cesarja Dalmatinec Avrelij Valerijan Dioklecijan, osvobojeni suženj senatorja Aunilana.
2 leti po imenovanju je dal v Meziji usmrtiti Karina, ki je bil v borbah z Gali večkrat poražen.
Nato si Dioklecijan izbere za pomočnika Marka Valerija Maksimiljana, kmečkega sina iz Srema v Panoniji.
https://i.pinimg.com/564x/23/88/52/23885227865eaae1983ae7ccfaa18942.jpg
Maksimilijan
Papež Gaj, Dalmatinec in sorodnik Dioklecijana, imenuje Sebastijana za poveljnika prve pretorske legije in branitelja rimske cerkve, mesto, ki je še danes ohranjeno.
Cesar Avrelij Kar je nadaljeval vojno s Perzijo, ko jo je bil začel Mark Avrelij Pravični.
Prodrl je do reke Tigris, a tu ga je leta 284 ubila strela.
https://i.pinimg.com/564x/b7/e8/1d/b7e81dd1ce4a43ad74268606c9d7a880.jpg
Kar
Za njim je bil kar tam imenovan njegov namestnik cesar Numerijan, ki ga tast Arij Aper takoj umori.
https://i.pinimg.com/564x/4c/6a/ad/4c6aadbf7e53893c787f45dddf4ef7ec.jpg
Numerijan
https://i.pinimg.com/564x/b1/93/e0/b193e0f4bb26c0fafd4bbfe47335bbca.jpg
Dioklecijan
Končno je proglašen za cesarja Dalmatinec Avrelij Valerijan Dioklecijan, osvobojeni suženj senatorja Aunilana.
2 leti po imenovanju je dal v Meziji usmrtiti Karina, ki je bil v borbah z Gali večkrat poražen.
Nato si Dioklecijan izbere za pomočnika Marka Valerija Maksimiljana, kmečkega sina iz Srema v Panoniji.
https://i.pinimg.com/564x/23/88/52/23885227865eaae1983ae7ccfaa18942.jpg
Maksimilijan
Papež Gaj, Dalmatinec in sorodnik Dioklecijana, imenuje Sebastijana za poveljnika prve pretorske legije in branitelja rimske cerkve, mesto, ki je še danes ohranjeno.
0
69. JUSTINA
Za časa Dioklecijana in Maksimilijana je bil v Trstu sodnik Fabricij ali Sapricij.
Živela pa je v Trstu Justina, katero je zasnubilo že več mladeničev, a vsi brez uspeha.
Sodnik je Justino pozval pred sodišče in ji velel, naj daruje po običajih bogovom.
Obljubil ji je naklonjenost samega cesarja.
Toda Justina je zavrnila čast cesarjeve naklonjenosti in ostala zvesta svoji veri.
Oklofutali so jo, vrgli na tla in pretepli.
Dali so jo na podstavke in ji razmesarili prsa z železnimi kavlji.
A Justina moli boga, naj jo sprejme v svojo slavo.
In tako jo sodnik obsodi na smrt zaradi žalitve bogov.
Med potjo na morišče jo član sodnega zbora Zen zasmehljivo prosi, naj mu pošlje rajskih jabolk, potem ko se bo v raju združila s svojim ženinom.
Ko so prišli ven iz mesta, je Justini prišel naproti mladenič.
Dala mu je svojo tančico, v kateri se je pojavilo nekaj jabolk, in mu rekla, naj jo nese Zenu in sporoči, da mu jabolka pošilja na njegovo lastno prošnjo devica Justina, nevesta Kristusova.
Nato je prišla na morišče in tam so jo obglavili.
Bilo je leto 287.
Komaj 14letno so potem kristjani pokopali.
Ko je prejel jabolka, si je Zen obrisal s tančico obraz in naenkrat je bil poln svetega duha.
Začel je hvaliti boga in na glas oznanjati krščanstvo.
Sodnik je mislil, da je mož ponorel.
Ko pa je Zen še naprej izpovedoval krščansko vero in odklonil, da bi boga žalil, in stalno pravil, da je zdaj Justina že združena v nebesih s Kristusom in da upa, da bo nekoč tudi on deležen njene večne sreče, ga da sodnik pretepsti s svinčenim bičem.
Toda Zen še naprej hvali boga in odrezali so mu jezik in nato glavo.
Za časa Dioklecijana in Maksimilijana je bil v Trstu sodnik Fabricij ali Sapricij.
Živela pa je v Trstu Justina, katero je zasnubilo že več mladeničev, a vsi brez uspeha.
Sodnik je Justino pozval pred sodišče in ji velel, naj daruje po običajih bogovom.
Obljubil ji je naklonjenost samega cesarja.
Toda Justina je zavrnila čast cesarjeve naklonjenosti in ostala zvesta svoji veri.
Oklofutali so jo, vrgli na tla in pretepli.
Dali so jo na podstavke in ji razmesarili prsa z železnimi kavlji.
A Justina moli boga, naj jo sprejme v svojo slavo.
In tako jo sodnik obsodi na smrt zaradi žalitve bogov.
Med potjo na morišče jo član sodnega zbora Zen zasmehljivo prosi, naj mu pošlje rajskih jabolk, potem ko se bo v raju združila s svojim ženinom.
Ko so prišli ven iz mesta, je Justini prišel naproti mladenič.
Dala mu je svojo tančico, v kateri se je pojavilo nekaj jabolk, in mu rekla, naj jo nese Zenu in sporoči, da mu jabolka pošilja na njegovo lastno prošnjo devica Justina, nevesta Kristusova.
Nato je prišla na morišče in tam so jo obglavili.
Bilo je leto 287.
Komaj 14letno so potem kristjani pokopali.
Ko je prejel jabolka, si je Zen obrisal s tančico obraz in naenkrat je bil poln svetega duha.
Začel je hvaliti boga in na glas oznanjati krščanstvo.
Sodnik je mislil, da je mož ponorel.
Ko pa je Zen še naprej izpovedoval krščansko vero in odklonil, da bi boga žalil, in stalno pravil, da je zdaj Justina že združena v nebesih s Kristusom in da upa, da bo nekoč tudi on deležen njene večne sreče, ga da sodnik pretepsti s svinčenim bičem.
Toda Zen še naprej hvali boga in odrezali so mu jezik in nato glavo.
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
28.10.2018 ob 12:33