PRIJAVA / REGISTRACIJA
registracija za sodelovanje ni potrebna, a če si želiš rezervirati ime in se družiti z ostalimi člani, se bo potrebno registrirati ;)
Čvek 123
Dobrodošli na čvek 123.
NOVA TEMA

NORIK - 2


lelj :: 03.02.2018 ob 14:06
Tostranalpski Gali so z leti zavrgli vero v pravega Boga in začeli častiti malike kakor Oglejci.
Ti maliki so bili:
Bellum
Herkul
Fellinus
Venera plešasta
Neptun
Dvojčka razuzdana
Juno iz Arga
Diana iz Athona

Zgodovinar Kandid se moti, ko trdi, da so Karni imeli svetišče v gozdu na Hrušici, tam kjer danes stoji cerkev svete Jere.
Na njegovih ruševinah naj bi bil trinog Evgenij pozneje zgradil obrambni zid in tega naj bi potem porušil cesar Teodozij.

Sveti gozdovi niso bili naravni, ampak so se drevesa zasajala v čast bogovom.
Taki gozdovi so kaj malo služili v navadne svrhe in so bili dosti bliže mest in naselbin kot je Hrušica, ta zadnji mejnik Italije na poti k Japodom.
Tak sveti gozd, piše Maksimin Mlajši iz Trakije, je bil Kapitolin nekje med Oglejem in reko Avšo, ki pa se pozneje, zaradi pogreška v prepisovanju, čita napačno Aisia (Raša).
.
porajkel :: 03.02.2018 ob 19:29
Zakaj e bila Vera plesasta? Ali je bila to druga Venera?

Kdo sta bila razuzdana dvojcka? Romulus in Remus kot simbola Rima ali kaksna druga dva?
lelj :: 04.02.2018 ob 14:42
Naša zemlja se je imenovala Karnija vse do prihoda Norika, ki je Karne premagal in jim zavladal.
Na njihovem ozemlju je Norik zgradil prestolnico Norejo in deželo preimenoval v Norik.

Antenor, ki je prispel v naše kraje po uničenju Troje, je delu zemlje dal ime Henktum ali Venetum.

Tavri, ki so prišli v Karnijo čez Onstranalpsko Galijo, so zgradili Humin in Treviž, ter dali Karnom še ime Tavrov.

Prav zaradi tega govorita Plinij in Strabon o Karnih in o Noreji v tavrijskem Noriku.
Nista vedela, da so Karni obstojali že več stoletij pred zgraditvijo Noreje in pred prihodom Tavrov.

Po Gaju Juliju Cezarju, upravitelju obeh Galij, je dobil del Gorske in Sredozemske Karnije ime Furlanija.
Ostali del Gorske Karnije je ohranil svoje staro ime.
A tudi ta je pozneje dobil ime Koroške tam, kjer se njegove doline najbolj razširijo.

Langobardi, ki so prišli v Italijo pozneje, so Karniji dali naslov kneževine.
.
lelj :: 05.02.2018 ob 10:16
Karnijo moči mnogo rek.

Drava, ki izvira v gorah dežele nad mestom Innichen, Livenca, Sile, Romatin ali po domače Limin, Celina, Tilment, Piave, Avša, Nadiža, Ter, ki je delno speljan v Videm in delno, po Benečanih, v Palmo.
Palma je postala mesto v 16. stoletju po ukazu beneškega senata.
Od tu gre Ter v Jadransko morje.

Nadiža teče skozi Čedad in nato izgine v žejni zemlji.
Ob dežju rada naraste in povzroča poplave široko naokoli.
Zopet se zbere pri vasi Villesse in tu se izlije v Sočo.
Nekaj starih pisateljev je mislilo, da je Nadiža Soča.
Samo po Soči je bilo mogoče priti po vodni poti do Noreje (Gorice).

Soča izvira pod Jalovcem, ki se po domače imenuje Bovška gora, teče potem 40 milj med visokimi gorami, nato pa pride v ravnino pri kraju, kjer je nekoč stala Noreja.
Pri vasi Villesse se vanjo izliva Nadiža, in končno se tudi izlije v morje.

Vipava izvira nad Hemono (Ajdovščino) iz Karnijskih Alp in teče mimo tega starega trga.
Vipava teče potem še 20 milj in se izlije v Sočo pri norejskem gradu Rubije.
.
lelj :: 06.02.2018 ob 15:10
10. REKA TIMAV

Trditev, da Timav izvira pri Padovi se lahko zavrača bodisi zgodovinsko, bodisi geografsko.

Potopis Antonina Pija iz Ogleja v Dalmacijo računa kakih 12 milj iz Ogleja do izvira Timava, od tu dalje do Trsta pa še 12 milj.

Pri izviru Timava, v Karniji, je stalo slavno Diomedovo svetišče, kjer je junak daroval bogu Neptunu belega konja in molim morje.
Tu so se ustavile ladje Rimljanov, ko so ti šli proti Istranom.

Pisatelj Posidon pravi, da se pravi izvir Timava nahaja pod Japodskimi Alpami pri vasi Paka, nedaleč od utrdbe Podgrad.
Timav teče nekaj časa po dolinah Krasa in si ojača tok z nekaterimi pritoki.
Približno 20 milj od izvira, pri vasi Škocjan, izgine pod zemljo in tako teče potem 25 milj, vse dokler se ne prikaže na površje pri cerkvi svetega Ivana iz mnogih izvirkov.
Vode se nato zbero v enotno reko in ta se 1 miljo niže izlije v Jadransko morje.

Posidon pravi, da imajo ljudje tega kraja izvir Timava za izvir morja, s čimer se pa ne strinja.
Morje bi potem moralo biti sladko, kajti iz vseh 8 ali več izvirkov prihaja sama sladka voda.
Iz vsega tega sledi, da je izvir Timava v Karniji in ne pri Padovi.
.
lelj :: 07.02.2018 ob 15:59
11. HERKUL

Karni, ki so prišli iz Babilonije v te kraje, so, kakor kaže, poznali hebrejsko pisavo in so o tem tudi zapustili spomenike.

Tam, kjer je zdaj Čedad je svoj čas umrl neki Karn.
Pokopali so ga in mu postavili marmornati nagrobni kamen s hebrejskim napisom, da tam počiva človek, ki je umrl leta 2052 po ustvarjenju sveta, 2000 let pred Kristusom in 121 let po odhodu iz Babilonije v neobljudene kraje sveta.

Leta 2605 po ustvarjenju sveta, 1447 let pred Kristusom je prišel v Španijo Herkul ali Desanej po Evzebiju ali Junkcij po Tacitu ali Germanik po Laciju in Salijanu.
Tu je napadel trinoga Gerijona, ga ubil in rešil ljudstvo njegovega trinoštva.
Iz Španije je odšel v Germanijo, kjer se je udaril s Tavriskom.
Ubil ga je in rešil tudi njegove ljudi krutega trinoštva.
Zavladal je nato nad Germanijo in germanske žene so mu dale več sinov.
Med temi tudi Tuska in Norita ali Norika.

Tusk je leta 2630 po ustvarjenju sveta, 1422 let pred Kristusom zbral vojsko mladih in prišel iz Onstranalpske Galije v Tostranalpsko Galijo.
Tu je premagal Umbre in se polastil njihove zemlje, katero je preimenoval v Tuskijo.
.
lelj :: 08.02.2018 ob 13:02
12. NOREJA

Leta 2635 po ustvaritvi sveta, 1417 pred Kristusom je za Tuskom odšel njegov brat Norit ali Norik.
Iz Onstranalpske Galije je svoje ljudi povedel v Karnijo.

Tu je premagal in si podvrgel prvotne svobodne prebivalce, nato pa si je pod Karnskimi Alpami zgradil mesto, ki je po njem dobilo ime Noreja.
Oddaljeno je bilo 17 000 korakov od drugega izvira Timava in blizu Ogleja.

Strabon piše, da so ljudje pluli do nje po reki Soči.

Noreja se je dvigala na malem holmu ob začetku gričevja, ki se je izgubljalo v Karnijskih Alpah.
Večji del mesta se je širil po južnem pobočju holma.
Mala ravnina na severu je imela le malo hiš.
Mesto so ščitili visoki zidovi in pečina.
Ti zidovi so na severni strani ohranjeni še danes, skupaj z ostanki razpadajočih stolpov.
Dolgi deli teh zidov so že zaraščeni z grmičevjem.
Na južni strani pa so le še ostanki zidov.
Da je tam stala Noreja trdi staro ustno izročilo prebivalcev Solkana, kakor tudi stare listine, ki poročajo, da so ljudje pluli iz Ogleja do Noreje 12 stadijev.
To je razdalja med Oglejem in ostanki ruševin Noreje na kraju, ki je danes last Ivana, Ludvika in Vincenca Coroninija, svobodnih baronov kromberških.

Motijo se zato tisti, ki mešajo Norejo z Nürnbergom ali z Ajdovščino.
S tem dokazujejo, da niso nikoli videli teh krajev, niti razumeli starih pisateljev, ki Norejo opisujejo ob vznožju Karnijskih Alp in pri Soči, mesto, do katerega so ljudje lahko pluli.
Soča namreč teče le po ravninah Noreje, 15 000 korakov od Ogleja.

Ajdovščina je od Ogleja oddaljena 35 000 korakov in Soča, kot je to jasno razvidno iz leg krajev, ne teče mimo nje.

In še dalje je Nürnberg, ob sami Donavi, onstran Karnijskih Alp, od Soče in Ogleja oddaljen 600 000 in več korakov.
.
lelj :: 09.02.2018 ob 18:29
13. ZLATO PRI NOREJI

Stari ljudje poročajo, da je Noreja imela mnogo zlata in da je bila sedež mnogih kraljev.
Zlato so ljudje kopali v mnogih krajih okoli Noreje.
To potrjujejo ostanki mnogih rudokopov nedaleč od hriba pri Medeji, ustanovljeni, kakor pravijo, po hčeri kralja Eete z Jazonom.
To potrjuje izkopano zlato, kakor tudi verodostojnost starih ljudi.

Pri Ajdovščini priča o kopanju zlata rov v pobočju Alp, ki se je zrušil leta 1639, potem ko so ljudje izvlekli iz njega še zadnji tram in ga sesekali.
Ostale tramove obokov je uničil čas ali pa zakrila zemlja.
Tu se včasih še najdejo težki kamni z zlatom.

Po starih pobočjih gore svetega Valentina se še danes vidijo ostanki naselbin in davnih rudokopov.
V teh so se še dandanes našli pepelnati kamni pokriti s čistim zlatom, drugi pa so imeli močne zlate žile.
Če so se vrgli na ogenj in se je od njih okrušil kak del, se je lahko opazilo čisto zlato.

Polibij je zapustil listino, kjer pravi, da so se v njegovih časih v Tavrijskih Alpah našla ležišča zlata okoli Ogleja, bogata ležišča, kjer se je zlato dobivalo komaj 2 čevlja pod zemljo.
Dobivalo se je tudi rudniško zlato in jame niso bile globoke več kot 15 čevljev.
Zlato je bilo deloma čisto, v zrnih velikosti boba ali hmelja in deloma mešano, kar je zahtevalo nekaj več čiščenja, a še vedno donosnega.
6 mesecev po najdbi ležišč so Tavri nenadno zvedeli, da so italijanski barbari preprodajali to zlato po vsej Italiji za tretjino draže.
Odpravili so zato vse prekupčevalce in zlato začeli prodajati sami.
Drugega zlata, razen rudniškega, kot na primer zlata zrna v španskih rekah, tam okoli ni.

Tako poroča Strabon.
On sicer govori o Tavrih, prišlecih, medtem ko bi moral govoriti o Karnih.
Tavri so v Karnijo samo prihajali delat.
Oglej je prestolnica Karnov in ne Tavrov.
Zlatonosni hrib pri Medeji, kot trdita Sabelik in Kandid, je bližji Ogleju, mestu Karnov, kakor pa mestu Tavrov, Trevižu.

Norejo, vso cvetočo v zlatu in bogastvu, so za časa Julija Cezarja osvojili Boji.
Cezar, pretor obeh Galij, se je tedaj mudil tostran Alp.
V premagani Noreji pa so Boji našli ogromno zlata.
.
porajkel :: 10.02.2018 ob 7:52
Koliko je 1 korak in koliko 1 stadij?
lelj :: 10.02.2018 ob 14:59
14. NORIK

Po mestu Noreji je vsa dežela, ki je prišla pod oblast kralja Norika, prejela ime Norik.
Stari pisci imajo zato Karne za Noričane.

Plinij pravi, da Drava izvira v Noriku, medtem ko izvira v Karniji nad Innichom in teče potem po deželi Karnov ali Korošcev.
Kralj Norik pa je po prihodu s svojimi Noričani na Koroško postal prvi skupni vladar Karnov in Noričanov.
Postavil je svoj dvor v Noreji, prestolnice vse dežele in od tam zavladal po vsem širnem Noriku.
Ta dežela se je širila svoj čas daleč čez Donavo.
Mejila je na vzhodu s Panonijo, na jugu z Italijo, z Recijo in s Švabi na zahodu, z Germanijo na severu.
Delila se je v Gorski in Sredozemski Norik.

Skozi Gorski Norik je med gorami tekla Donava.
Glavna mesta dežele so bila:
Nürnberg
Eger
Eichstatt
Salzbach
Regensburg
Lorch
Passau in vrsta drugih.

Sredozemski Norik je mejil s Panonijo in Ilirijo na vzhodu, z Gorskim Norikom na severu, z Recijo na zahodu in z Adrijanskim morjem na jugu.
Njegova važnejša mesta so bila:
Noreja
Oglej
Celina
Videm
Tržič
Miren
Čedad
Konkordija
Trst
Ajdovščina
Innichen
Lienz
Celovec
Salzburg
Voitsberg
Lariks
Gospa Sveta
Celje
Teurnia
Beljak.

Tem je dodati še mesta Japodov:
Iška vas
Mengeš
Metul
Slovenjgradec
Terpon
Vrhnika.

Vrhniko so v deželi Japodov zgradili Tavri.
.

Če želite sodelovati na forumu, se prijavite ali registrirajte. Registrirani člani lahko na forumu sodelujejo tudi anonimno.