9. CESAR POSEŽE V BITKO
Metulčani so napredujoče Rimljane besno napadali tako na zidovih kakor s položajev.
Z dolgimi koli so odpahnili postavljene lestve od zidov in Rimljane zmerjali in zasmehovali.
Padla je prva lestev.
Padla je druga lestev.
Nato še tretja.
Rimljane je zdaj prevzemal strah in nihče si ni več upal stopiti na četrto lestev.
Cesar je vzpodbujal s svojega stolpa, a ni mogel nikogar opogumiti.
Tedaj si je nadel oklep in sam skočil na lestev.
Ko sta to videla, sta takoj prihitela za njim poveljnika Agripa in Hijeron, od cesarjeve telesne straže pa Lucij in Jolas.
In lestev ostane trdna na zidu.
Rimljane je zdaj bilo sram.
V trumi so se vrgli na lestev za cesarjem, tako da se je zlomila pod težo.
Mnogo vojakov se je tedaj ubilo, mnogo se jih je ranilo.
Sam cesar se je težko ranil v desno nogo in v obe roki, a se je kljub temu vrnil na svoj opazovalni stolp, medtem ko so bitko nadaljevali njegovi poveljniki.
To je napravil zato, da bi se pokazal zdravega svojim vojakom.
Ti bi drugače lahko mislili, da je cesar morda celo mrtev, in to bi bilo za vojake in bitko prav lahko usodno.
Cesarjev nastop je Metulčanom končno odvzel pogum.
Naslednjega dne so se Metulčani začeli pogajati s cesarjem.
Izročili so mu 500 talcev, kakor je zahteval.
Obljubili so, da mu izročijo vse položaje, samo da jim pusti najvišjega na enem od obeh hribov.
Eno za drugo so Rimljani začeli zasedati položaje in Metulčanom ukazovati, da položijo orožje.
Ti pa so se zamislili.
In spravili so žene, otroke in stare ljudi v zgovorjeno postojanko vrh hriba.
Sporočili so Rimljanom, da bodo mesto do tal požgali in jih spet napadli, če imajo skrite namene proti njim.
Nato se umaknejo še sami vrh hriba in svojo zadnjo postojanko sami zažgo.
Tedaj je v plamenih zgorelo mnogo žen in otrok.
Mnoge žene so se same vrgle z otroki v ogenj.
In tako so končali zadnji Metulčani.
Tako je končal Metul.
Rimljani so pozneje mesto obnovili in ga okrasili s številnimi latinskimi spomeniki, ki se še danes najdejo med nagrobnimi kamni in velikimi količinami zlatega in srebrnega denarja.
Po uničenju Metulčanov so se ostali Japodi zbali.
Predali so se cesarju in tako prvič postali rimski podložniki.
Metulčani so napredujoče Rimljane besno napadali tako na zidovih kakor s položajev.
Z dolgimi koli so odpahnili postavljene lestve od zidov in Rimljane zmerjali in zasmehovali.
Padla je prva lestev.
Padla je druga lestev.
Nato še tretja.
Rimljane je zdaj prevzemal strah in nihče si ni več upal stopiti na četrto lestev.
Cesar je vzpodbujal s svojega stolpa, a ni mogel nikogar opogumiti.
Tedaj si je nadel oklep in sam skočil na lestev.
Ko sta to videla, sta takoj prihitela za njim poveljnika Agripa in Hijeron, od cesarjeve telesne straže pa Lucij in Jolas.
In lestev ostane trdna na zidu.
Rimljane je zdaj bilo sram.
V trumi so se vrgli na lestev za cesarjem, tako da se je zlomila pod težo.
Mnogo vojakov se je tedaj ubilo, mnogo se jih je ranilo.
Sam cesar se je težko ranil v desno nogo in v obe roki, a se je kljub temu vrnil na svoj opazovalni stolp, medtem ko so bitko nadaljevali njegovi poveljniki.
To je napravil zato, da bi se pokazal zdravega svojim vojakom.
Ti bi drugače lahko mislili, da je cesar morda celo mrtev, in to bi bilo za vojake in bitko prav lahko usodno.
Cesarjev nastop je Metulčanom končno odvzel pogum.
Naslednjega dne so se Metulčani začeli pogajati s cesarjem.
Izročili so mu 500 talcev, kakor je zahteval.
Obljubili so, da mu izročijo vse položaje, samo da jim pusti najvišjega na enem od obeh hribov.
Eno za drugo so Rimljani začeli zasedati položaje in Metulčanom ukazovati, da položijo orožje.
Ti pa so se zamislili.
In spravili so žene, otroke in stare ljudi v zgovorjeno postojanko vrh hriba.
Sporočili so Rimljanom, da bodo mesto do tal požgali in jih spet napadli, če imajo skrite namene proti njim.
Nato se umaknejo še sami vrh hriba in svojo zadnjo postojanko sami zažgo.
Tedaj je v plamenih zgorelo mnogo žen in otrok.
Mnoge žene so se same vrgle z otroki v ogenj.
In tako so končali zadnji Metulčani.
Tako je končal Metul.
Rimljani so pozneje mesto obnovili in ga okrasili s številnimi latinskimi spomeniki, ki se še danes najdejo med nagrobnimi kamni in velikimi količinami zlatega in srebrnega denarja.
Po uničenju Metulčanov so se ostali Japodi zbali.
Predali so se cesarju in tako prvič postali rimski podložniki.
0
10. LEGA METULUMA
Metulum je menda stal tam, kjer so danes Trojane.
Dvojna vas na vrhu dveh holmov, med katerim je mala dolina, in to 25 000 korakov od Ljubljane in 20 000 od Celja.
Pišejo, da so Rimljani takrat uničili skoraj vse japodsko prebivalstvo in da je cesar nato poslal tja, iz Karnije, rimske kolone, ki so zemlji dali novo ime Karnijola ali Mala Karnija.
Osvojeno Japidijo so Rimljani združili s Panonijo in jo nazvali Savsko Panonijo.
Metulum je menda stal tam, kjer so danes Trojane.
Dvojna vas na vrhu dveh holmov, med katerim je mala dolina, in to 25 000 korakov od Ljubljane in 20 000 od Celja.
Pišejo, da so Rimljani takrat uničili skoraj vse japodsko prebivalstvo in da je cesar nato poslal tja, iz Karnije, rimske kolone, ki so zemlji dali novo ime Karnijola ali Mala Karnija.
Osvojeno Japidijo so Rimljani združili s Panonijo in jo nazvali Savsko Panonijo.
0
11. CESAR NA REKI
Po zmagi nad Japodi in Segestani je cesar šel proti Dalmatincem.
Ti so leta 702 po ustanovitvi Rima, 49 pred Kristusom zavzeli Promono (Reko) in pobili zatem nemalo rimskih vojakov.
Dalmatinci so imeli izredno hrabre vojake.
Celih 10 let se niso predali.
Cesar je prišel z vojsko pod mesto in se tam utaboril.
Nato je zasedel vrsto položajev, ki so bili utrjeni že po naravi.
Vsa okolica mesta je gorata in gore rastejo iz morja kot igle.
Večina teh gor je tik nad mestom in prav tu so bile postojanke Dalmatincev, ki so tako bili v stanju opazovati rimska taborišča.
Cesar je zdaj poslal nekaj zelo hrabrih mož, da najdejo dohode do teh postojank.
Možje so se poskrili med drevje in so postojanke napadli ponoči, ko so ljudje spali.
Uničili so jih in se nato vrnili.
Med potjo so ujeli in odvedli z gor k cesarju tudi nekaj domačinov.
Te so potem poslali, da sporoče ostalim postojankam o dogodku.
Dalmatince je vest prestrašila.
Zbali so se, da bodo z vseh strani obkoljeni.
Tisti, ki so bili v više ležečih postojankah, so se zbali za vodo.
Da bi se jim ne zaprle vse poti za umik na varno, so se sami umaknili v mesto.
Tedaj je cesar dal zgraditi okoli Promone zid dolg 70 stadijev čez oba hriba tik nad mestom, ključni postojanki, vse do tedaj v rokah Dalmatincev.
Mestu prihiti tedaj na pomoč Tevtin, drug voditelj Dalmatincev.
Toda cesar ga napade in požene v beg nazaj čez gore.
Tevtin je bil ujet.
Obleganci, ki niso še porabili vseh svojih zalog, so vdrli iz mesta, da bi Rimljane pregnali.
Toda ti so jih hitro zavrnili, ujeli dobro tretjino in potisnili ostale nazaj v mesto.
Legija Rimljanov je ostala pri mestnih vratih.
Ponoči so obleganci zopet napadli in legija se je prestrašena rešila z begom, a cesar je tudi ta napad hitro zavrnil in mesto se mu je naslednji dan predalo.
Bilo je to leto 28 pred Kristusom.
Po zmagi nad Japodi in Segestani je cesar šel proti Dalmatincem.
Ti so leta 702 po ustanovitvi Rima, 49 pred Kristusom zavzeli Promono (Reko) in pobili zatem nemalo rimskih vojakov.
Dalmatinci so imeli izredno hrabre vojake.
Celih 10 let se niso predali.
Cesar je prišel z vojsko pod mesto in se tam utaboril.
Nato je zasedel vrsto položajev, ki so bili utrjeni že po naravi.
Vsa okolica mesta je gorata in gore rastejo iz morja kot igle.
Večina teh gor je tik nad mestom in prav tu so bile postojanke Dalmatincev, ki so tako bili v stanju opazovati rimska taborišča.
Cesar je zdaj poslal nekaj zelo hrabrih mož, da najdejo dohode do teh postojank.
Možje so se poskrili med drevje in so postojanke napadli ponoči, ko so ljudje spali.
Uničili so jih in se nato vrnili.
Med potjo so ujeli in odvedli z gor k cesarju tudi nekaj domačinov.
Te so potem poslali, da sporoče ostalim postojankam o dogodku.
Dalmatince je vest prestrašila.
Zbali so se, da bodo z vseh strani obkoljeni.
Tisti, ki so bili v više ležečih postojankah, so se zbali za vodo.
Da bi se jim ne zaprle vse poti za umik na varno, so se sami umaknili v mesto.
Tedaj je cesar dal zgraditi okoli Promone zid dolg 70 stadijev čez oba hriba tik nad mestom, ključni postojanki, vse do tedaj v rokah Dalmatincev.
Mestu prihiti tedaj na pomoč Tevtin, drug voditelj Dalmatincev.
Toda cesar ga napade in požene v beg nazaj čez gore.
Tevtin je bil ujet.
Obleganci, ki niso še porabili vseh svojih zalog, so vdrli iz mesta, da bi Rimljane pregnali.
Toda ti so jih hitro zavrnili, ujeli dobro tretjino in potisnili ostale nazaj v mesto.
Legija Rimljanov je ostala pri mestnih vratih.
Ponoči so obleganci zopet napadli in legija se je prestrašena rešila z begom, a cesar je tudi ta napad hitro zavrnil in mesto se mu je naslednji dan predalo.
Bilo je to leto 28 pred Kristusom.
0
12. NOVE RIMSKE DEŽELE
Cesar je nato razširil meje Italije.
Meje Furlanije je prestavil na reko Risan, 6000 korakov južno od Trsta.
Ob tej reki je nekoč stal Nesatium, ki so ga Rimljani porušili.
Po cesarjevem ukazu je Furlanija postala deseta dežela Italije in Strabon piše, da od tedaj dalje so se tako Veneti kot Karni nazivali Italijani.
Istra od Risana do Raše je postala enajsta dežela Italije.
Tu so svoj čas Kolki zgradili Pulj, Koper, Poreč, Novigrad ob reki Mirni in še druge manjše kraje Pazin, Pičan, Piran, Buzet, Rovinj in Milje.
Zemlja med Risanom in Tilmentom je torej postala deseta dežela Italije in je obsegala tudi Tržaški zaliv, ki gre od ustja Timava do Risana.
Vsi stari pisci trdijo, da je Trst mesto Karnije, zato se lahko sklepa, da je Karnija še dalje ostala vsa izven mej Veneta, ter da Venet ni prišel v nikako zvezo s Furlanijo, saj se takrat omenja samo Furlanija in nikjer Venet.
Cesar je nato razširil meje Italije.
Meje Furlanije je prestavil na reko Risan, 6000 korakov južno od Trsta.
Ob tej reki je nekoč stal Nesatium, ki so ga Rimljani porušili.
Po cesarjevem ukazu je Furlanija postala deseta dežela Italije in Strabon piše, da od tedaj dalje so se tako Veneti kot Karni nazivali Italijani.
Istra od Risana do Raše je postala enajsta dežela Italije.
Tu so svoj čas Kolki zgradili Pulj, Koper, Poreč, Novigrad ob reki Mirni in še druge manjše kraje Pazin, Pičan, Piran, Buzet, Rovinj in Milje.
Zemlja med Risanom in Tilmentom je torej postala deseta dežela Italije in je obsegala tudi Tržaški zaliv, ki gre od ustja Timava do Risana.
Vsi stari pisci trdijo, da je Trst mesto Karnije, zato se lahko sklepa, da je Karnija še dalje ostala vsa izven mej Veneta, ter da Venet ni prišel v nikako zvezo s Furlanijo, saj se takrat omenja samo Furlanija in nikjer Venet.
0
13. ZAVOJEVANJE POSAVJA
Videli smo, da so prvotni Karni živeli brez vladarjev.
Prvi kralj je bil Norik, ki je postavil svoj prestol v Noreji in j epotem od tam zavladal vsej deželi.
Sledil mu je Bren, ki je požgal Rim, in za njim je prišla še vrsta kraljev.
Ko pa jih je Rim odstranil, so Karni in Noričani priznali rimsko oblast in rimske zakone.
Bilo je to za časa voditelja Bojev Teoda.
Leta 737 po ustanovitvi Rima ali 14 pred Kristusom se je Ani rodila preblažena devica Marija.
Tega leta je Oktavijan poslal Druza in Tiberija proti Noričanom in Tavrom, starim prebivalcem Štajerske.
Konzula sta jih premagala v enem letu.
Odločilna bitka med Tiberijem in Tavri je bila na polju nedaleč od kraja, kjer danes stoji Ljubno (Leoben).
Po Tiberijevi zmagi je vas dobila ime Trofeja (Trofaiach).
Po zmagi nad Tavri je Tiberij šel proti Skordom, ki so živeli okoli Celja.
Še prej pa je zgradil čez neprehodno gorovje pri Ljubnem cesto za svoje vojake.
O njej priča napis na skali.
Stari Skordi so se razprostirali tja do Moslovačke gore.
Mejili so z Japidijo, Panonijo in Ilirijo.
Skorde je najprej porazil M. Agripa, a so se kmalu uprli in Rimljani so morali večkrat nastopiti proti njim z orožjem, navadno brez uspeha.
Po teh pohodih jih je premagal Oktavijan, ki je zavzel tudi njihovo mesto Segesto (Sisek).
Zopet so se Skordi uprli.
Premagal jih je zdaj Tiberij.
Videli smo, da so prvotni Karni živeli brez vladarjev.
Prvi kralj je bil Norik, ki je postavil svoj prestol v Noreji in j epotem od tam zavladal vsej deželi.
Sledil mu je Bren, ki je požgal Rim, in za njim je prišla še vrsta kraljev.
Ko pa jih je Rim odstranil, so Karni in Noričani priznali rimsko oblast in rimske zakone.
Bilo je to za časa voditelja Bojev Teoda.
Leta 737 po ustanovitvi Rima ali 14 pred Kristusom se je Ani rodila preblažena devica Marija.
Tega leta je Oktavijan poslal Druza in Tiberija proti Noričanom in Tavrom, starim prebivalcem Štajerske.
Konzula sta jih premagala v enem letu.
Odločilna bitka med Tiberijem in Tavri je bila na polju nedaleč od kraja, kjer danes stoji Ljubno (Leoben).
Po Tiberijevi zmagi je vas dobila ime Trofeja (Trofaiach).
Po zmagi nad Tavri je Tiberij šel proti Skordom, ki so živeli okoli Celja.
Še prej pa je zgradil čez neprehodno gorovje pri Ljubnem cesto za svoje vojake.
O njej priča napis na skali.
Stari Skordi so se razprostirali tja do Moslovačke gore.
Mejili so z Japidijo, Panonijo in Ilirijo.
Skorde je najprej porazil M. Agripa, a so se kmalu uprli in Rimljani so morali večkrat nastopiti proti njim z orožjem, navadno brez uspeha.
Po teh pohodih jih je premagal Oktavijan, ki je zavzel tudi njihovo mesto Segesto (Sisek).
Zopet so se Skordi uprli.
Premagal jih je zdaj Tiberij.
0
14. MOST NA SOČI
Leta 745 po ustanovitvi Rima, 6 pred Kristusom, je poslal cesar Tiberija proti Nemcem, sam pa je šel v Oglej na zaslišanje judovskega kralja Heroda v sporu s svojimi sinovi.
Oktavijan je očeta pomiril s sinovi, obdaril jih je in zopet poslal v Palestino.
Pišejo, da je dal cesar ob tej priliki zgraditi čez Sočo prekrasen kameniti most, po katerem je potem tekla dvojna cesta iz Ogleja, čez Timav, v Trst.
Cesto so zgradili vojaki novinci.
Oglejce je cesar počastil s tem, da je mestu dal nov, nekoliko spremenjen, rimski zakonik in odredil nov način volitev.
Meste magistrate so od tedaj volili v svojih krajih dekurijoni in izidi so se potem pošiljali v Rim.
Svojo vdanost Oktavijanu so Oglejci izrazili z napisom na marmorju:
Cezarju Avgustu,
obnovitelju in ustanovitelju Ogleja,
ki je s pomočjo čet nove Italije popravil in delno zgradil dvojno cesto,
prej dolgo zapuščeno v blatu,
od mesta do mostu.
Oglej je potem postal prvo mesto Italije za Rimom.
Njegovo ozemlje se je širilo 12 000 korakov naokoli in namakalo ga je mnogo rek.
Leta 745 po ustanovitvi Rima, 6 pred Kristusom, je poslal cesar Tiberija proti Nemcem, sam pa je šel v Oglej na zaslišanje judovskega kralja Heroda v sporu s svojimi sinovi.
Oktavijan je očeta pomiril s sinovi, obdaril jih je in zopet poslal v Palestino.
Pišejo, da je dal cesar ob tej priliki zgraditi čez Sočo prekrasen kameniti most, po katerem je potem tekla dvojna cesta iz Ogleja, čez Timav, v Trst.
Cesto so zgradili vojaki novinci.
Oglejce je cesar počastil s tem, da je mestu dal nov, nekoliko spremenjen, rimski zakonik in odredil nov način volitev.
Meste magistrate so od tedaj volili v svojih krajih dekurijoni in izidi so se potem pošiljali v Rim.
Svojo vdanost Oktavijanu so Oglejci izrazili z napisom na marmorju:
Cezarju Avgustu,
obnovitelju in ustanovitelju Ogleja,
ki je s pomočjo čet nove Italije popravil in delno zgradil dvojno cesto,
prej dolgo zapuščeno v blatu,
od mesta do mostu.
Oglej je potem postal prvo mesto Italije za Rimom.
Njegovo ozemlje se je širilo 12 000 korakov naokoli in namakalo ga je mnogo rek.
0
15. NEREDI V PANONIJI
Leta 4051 po ustvaritvi sveta, 750 po ustanovitvi Rima, 1 pred Kristusom, se je Marija poročila z Jožefom z obljubo devištva.
Spočela je nato po svetem Duhu in leta 751 po ustanovitvi Rima rodila v neokrnjenem devištvu Odrešenika sveta Jezusa Kristusa v mestu Betlehemu.
Panonijo je medtem upravljal Oktavijanov namestnik Tiberij.
Sedež je imel v Sisku.
Sovražniki pa so mu ropali rimske naselbine po okolici.
Zdaj se je dvignil proti Rimljanom še kralj Norika Morbod.
Podprli so ga in šli z njim kralji Beiermund, Baton, Pind ali Pinet, vladarji Panonije, Ilirije in Dalmacije.
Vest o uporu je kmalu prišla do Oktavijana.
Zaskrbljen je javil senatu, da so uporniki lahko v desetih dneh v Rimu, ako ne bodo poraženi.
Hitro so z novimi četami poslani v Sisak konzuli Sekst Saturnij, Mesala in Germanik.
S podporo Skordov je Tiberij leta 3 premagal in ubil kralja Beiermunda in Pinda, z bogato podkupnino pa si je pridobil kralja Batona, ki je svoje izdajstvo proti Rimu opravičil tako:
Uporov ste vi Rimljani sami krivi,
ki v varstvo svojih čred ne pošiljate ovčakov in pastirjev,
ampak volkove!
Tako je Tiberij pomiril Ilirijo.
Leta 4051 po ustvaritvi sveta, 750 po ustanovitvi Rima, 1 pred Kristusom, se je Marija poročila z Jožefom z obljubo devištva.
Spočela je nato po svetem Duhu in leta 751 po ustanovitvi Rima rodila v neokrnjenem devištvu Odrešenika sveta Jezusa Kristusa v mestu Betlehemu.
Panonijo je medtem upravljal Oktavijanov namestnik Tiberij.
Sedež je imel v Sisku.
Sovražniki pa so mu ropali rimske naselbine po okolici.
Zdaj se je dvignil proti Rimljanom še kralj Norika Morbod.
Podprli so ga in šli z njim kralji Beiermund, Baton, Pind ali Pinet, vladarji Panonije, Ilirije in Dalmacije.
Vest o uporu je kmalu prišla do Oktavijana.
Zaskrbljen je javil senatu, da so uporniki lahko v desetih dneh v Rimu, ako ne bodo poraženi.
Hitro so z novimi četami poslani v Sisak konzuli Sekst Saturnij, Mesala in Germanik.
S podporo Skordov je Tiberij leta 3 premagal in ubil kralja Beiermunda in Pinda, z bogato podkupnino pa si je pridobil kralja Batona, ki je svoje izdajstvo proti Rimu opravičil tako:
Uporov ste vi Rimljani sami krivi,
ki v varstvo svojih čred ne pošiljate ovčakov in pastirjev,
ampak volkove!
Tako je Tiberij pomiril Ilirijo.
0
16. PORAZ KVINTILIJA VARA
Leta 9 je Germanijo upravljal konzul Kvintilij Var.
Njegov pohlep po denarju je Germane dvignil po uporu.
Uničili so njegove čete in ga ubili.
Pri tem so zaplenili 3 njegove zastave, orle.
Enega so pozneje vrnili, a dva do obdržali.
Postala sta nemški grb, ki ga torej predstavljata dva orla in ne le eden, dvoglavi.
Poraz Vara je Oktavijana tako zadel, da se je že bal, da bodo Germani vdrli v Italijo.
Več dni si je trgal lase, brado, udarjal z glavo ob zid in vpil:
Kvintilij Var,
vrni mi legije!
Leta 9 je Germanijo upravljal konzul Kvintilij Var.
Njegov pohlep po denarju je Germane dvignil po uporu.
Uničili so njegove čete in ga ubili.
Pri tem so zaplenili 3 njegove zastave, orle.
Enega so pozneje vrnili, a dva do obdržali.
Postala sta nemški grb, ki ga torej predstavljata dva orla in ne le eden, dvoglavi.
Poraz Vara je Oktavijana tako zadel, da se je že bal, da bodo Germani vdrli v Italijo.
Več dni si je trgal lase, brado, udarjal z glavo ob zid in vpil:
Kvintilij Var,
vrni mi legije!
0
17. IZGREDI V JAPIDIJI
Vest o smrti Oktavijana, leta 14, je povzročila, da so rimski vojaki izropali vrsto krajev v Japidiji.
Nekateri odredi, ki jim je poveljeval Blez, so se celo uprli in pretepli svoje poveljnike.
Ko je o dogodkih zvedel Oktavijanov naslednik Tiberij, je takoj poslal v Savsko Panonijo Druza.
Ta je kmalu prispel v Nauport.
V taborišču je razglasil poslanico novega cesarja, nato pa je dal javno usmrtiti dva voditelja upora, Titulina in Perenija.
Ostale upornike pa je dal pobiti izven taborišč.
Vest o smrti Oktavijana, leta 14, je povzročila, da so rimski vojaki izropali vrsto krajev v Japidiji.
Nekateri odredi, ki jim je poveljeval Blez, so se celo uprli in pretepli svoje poveljnike.
Ko je o dogodkih zvedel Oktavijanov naslednik Tiberij, je takoj poslal v Savsko Panonijo Druza.
Ta je kmalu prispel v Nauport.
V taborišču je razglasil poslanico novega cesarja, nato pa je dal javno usmrtiti dva voditelja upora, Titulina in Perenija.
Ostale upornike pa je dal pobiti izven taborišč.
0
18. ILIRIJA
Tiberij je nato sam prišel v Panonijo in napravil velike spremembe v Iliriji.
Sredozemski Norik je spremenil v provinco, njegovo plemstvo si je podvrgel, ali pa ga je odvedel v suženjstvo.
Naložil mu je davek v žitu in od tega so potem živele rimske čete nastanjene v deželi.
Ta Sredozemski kot Gorski Norik je nato priključil k Iliriji skupaj s Panonijo, Dalmacijo, Liburnijo, Istro, Furlanijo in še mnogimi drugimi deželami na vzhodu.
Tako povečano Ilirijo je nato razdelil v vzhodno in zahodno prefekturo z dvema pretorjema upraviteljema.
Stara Ilirija je mejila na vzhodu z Mezijo, na severu s Panonijo, na jugu z Makedonijo in na zahodu z Liburnijo.
Raztezala se je od Save do Jonskega morja.
Obsegala je Hrvaško, del Bosne in del Dalmacije.
Drač in Dubrovnik sta bila njeni pristanišči.
Ilirija je imela svoje kralje Agrona, Tevto, Pina, Gencija…
Zdaj so bili Iliriji še priključeni Solin, Skradin in Biograd.
Vzhodna Ilirija, ki jo je upravljal carigrajski pretor, je obsegala 5 dežel Dakije,
Sredozemsko Dakijo, Gorsko Dakijo, Dardanijo, Gornjo Mezijo, Dolnjo Mezijo ter 7 dežel Makedonije, Nerodovitno Makedonijo, Rodovitno Makedonijo, Novi Epir, Stari Epir, Akajo, Tesalijo in Kreto.
To so danes Rašija, Bolgarija, Bosna, Grčija, Transilvanija ter Ogrska med Donavo in Tiso.
Zahodna Ilirija, ki jo je upravljal pretor Italije je imela 7 dežel, Gornjo Panonijo, Dolnjo Panonijo, Savsko Panonijo, oba Norika, Furlanijo, Istro, Liburnijo ter del Hrvaške in Dalmacije.
To so danes Panonija tostran Donave, Avstrija, Štajerska, Koroška, Solnograška, Tirol, Furlanija, Istra, Kranjska, Liburnija, Slavonija in Dalmacija.
Pretor zahodne Ilirije je imel sedež v Sremu v Panoniji.
Podrejeni so mu bili upravitelji obeh Norikov, Gornje Panonije, Dolnje Panonije, Istre ter soupravitelj Savske Panonije.
Tiberij je nato sam prišel v Panonijo in napravil velike spremembe v Iliriji.
Sredozemski Norik je spremenil v provinco, njegovo plemstvo si je podvrgel, ali pa ga je odvedel v suženjstvo.
Naložil mu je davek v žitu in od tega so potem živele rimske čete nastanjene v deželi.
Ta Sredozemski kot Gorski Norik je nato priključil k Iliriji skupaj s Panonijo, Dalmacijo, Liburnijo, Istro, Furlanijo in še mnogimi drugimi deželami na vzhodu.
Tako povečano Ilirijo je nato razdelil v vzhodno in zahodno prefekturo z dvema pretorjema upraviteljema.
Stara Ilirija je mejila na vzhodu z Mezijo, na severu s Panonijo, na jugu z Makedonijo in na zahodu z Liburnijo.
Raztezala se je od Save do Jonskega morja.
Obsegala je Hrvaško, del Bosne in del Dalmacije.
Drač in Dubrovnik sta bila njeni pristanišči.
Ilirija je imela svoje kralje Agrona, Tevto, Pina, Gencija…
Zdaj so bili Iliriji še priključeni Solin, Skradin in Biograd.
Vzhodna Ilirija, ki jo je upravljal carigrajski pretor, je obsegala 5 dežel Dakije,
Sredozemsko Dakijo, Gorsko Dakijo, Dardanijo, Gornjo Mezijo, Dolnjo Mezijo ter 7 dežel Makedonije, Nerodovitno Makedonijo, Rodovitno Makedonijo, Novi Epir, Stari Epir, Akajo, Tesalijo in Kreto.
To so danes Rašija, Bolgarija, Bosna, Grčija, Transilvanija ter Ogrska med Donavo in Tiso.
Zahodna Ilirija, ki jo je upravljal pretor Italije je imela 7 dežel, Gornjo Panonijo, Dolnjo Panonijo, Savsko Panonijo, oba Norika, Furlanijo, Istro, Liburnijo ter del Hrvaške in Dalmacije.
To so danes Panonija tostran Donave, Avstrija, Štajerska, Koroška, Solnograška, Tirol, Furlanija, Istra, Kranjska, Liburnija, Slavonija in Dalmacija.
Pretor zahodne Ilirije je imel sedež v Sremu v Panoniji.
Podrejeni so mu bili upravitelji obeh Norikov, Gornje Panonije, Dolnje Panonije, Istre ter soupravitelj Savske Panonije.
0
19. PANONIJA
Ime Panonija prihaja iz imena Peonov, ki so živeli v Makedoniji.
Leta 585 po ustanovitvi Rima, 166 pred Kristusom je Pavel Emilij premagal njihovega kralja Perseja in jih pregnal v Ilirijo.
Zasedli so ozemlja med Donavo in Savo, ki so ga potem Rimljani klicali Makedonska Peonija ali Panonija in ga razdelili v Gornjo in Dolnjo Panonijo.
Dolnja Panonija meji s Sremom, Babulijo, Amancijo, Gorskim Norikom, Sredozemskim Norikom, Valerijo in delno s Savsko Panonijo.
Gorska Panonija, imenovana tudi Valerija, obsega zemlje Szombathelyja, Köszega, Hartberga in Radgone.
K Savski Panoniji spadajo zemlje Hrvaške, Celja, Japidije in Vendske Marke, tako da ta Panonija meji tudi z Italijo.
Ime Panonija prihaja iz imena Peonov, ki so živeli v Makedoniji.
Leta 585 po ustanovitvi Rima, 166 pred Kristusom je Pavel Emilij premagal njihovega kralja Perseja in jih pregnal v Ilirijo.
Zasedli so ozemlja med Donavo in Savo, ki so ga potem Rimljani klicali Makedonska Peonija ali Panonija in ga razdelili v Gornjo in Dolnjo Panonijo.
Dolnja Panonija meji s Sremom, Babulijo, Amancijo, Gorskim Norikom, Sredozemskim Norikom, Valerijo in delno s Savsko Panonijo.
Gorska Panonija, imenovana tudi Valerija, obsega zemlje Szombathelyja, Köszega, Hartberga in Radgone.
K Savski Panoniji spadajo zemlje Hrvaške, Celja, Japidije in Vendske Marke, tako da ta Panonija meji tudi z Italijo.
0
20. LIBURNIJA
Liburnija je, kakor trdi Flor, mejila z Japidijo.
Od Save se je raztezala do Jonskega morja in obsegala je vrsto ozemelj, ki so delno pripadale hrvaškemu in dalmatinskemu kraljestvu, delno pa tudi Vendski Marki.
Del Liburnije se je nazival Primorski, del pa Sredozemski ali Celinski.
K Primorski Liburniji so spadali otoki Osor ali Cres, ki mu je dalo ime mesto Osor, dalje Krk, danes Veglia, kjer sta mesti Krk in Vrbnik, ter Rab, kjer sta mesti Rab in Lopar.
Vzdolž obale so pa bila mesta Labin, Plomin, Reka, Trsat, Sveti Juraj pri Senju, Senj, Lukovo, Stari grad, Karin in Biograd.
V notranjosti so pa bila mesta Burnum pri Kninu, Tribolium in Mandrenum.
Reke Liburnije so bile Krka na Kranjskem, Zrmanja, Krka v Dalmaciji, Noarus ali Neretva, Korana in Bosna.
Liburnija je, kakor trdi Flor, mejila z Japidijo.
Od Save se je raztezala do Jonskega morja in obsegala je vrsto ozemelj, ki so delno pripadale hrvaškemu in dalmatinskemu kraljestvu, delno pa tudi Vendski Marki.
Del Liburnije se je nazival Primorski, del pa Sredozemski ali Celinski.
K Primorski Liburniji so spadali otoki Osor ali Cres, ki mu je dalo ime mesto Osor, dalje Krk, danes Veglia, kjer sta mesti Krk in Vrbnik, ter Rab, kjer sta mesti Rab in Lopar.
Vzdolž obale so pa bila mesta Labin, Plomin, Reka, Trsat, Sveti Juraj pri Senju, Senj, Lukovo, Stari grad, Karin in Biograd.
V notranjosti so pa bila mesta Burnum pri Kninu, Tribolium in Mandrenum.
Reke Liburnije so bile Krka na Kranjskem, Zrmanja, Krka v Dalmaciji, Noarus ali Neretva, Korana in Bosna.
0
21. DUNAJ
Upravitelj Sredozemskega Norika je bil v teh letih Lucij Pizon, ki pa je deželo uničeval.
Ker ni mogel obvladati Karnov ob Dravi in Savi, mu je moral priskočiti na pomoč z novimi četami Rufiden Ruf.
Leta 21 je umrl rimski zgodovinar Livij, Germani pa so vdrli čez Ren in Donavo in izropali Frankonijo, Norik in del Panonije.
Leta 28 je Norik dobil novega upravitelja, Flavija Fabijana, ki je tako prevzel oblast nad vsem ozemljem od reke Enns daleč v Panonijo.
Na južnem bregu Donave, med mestoma Karnuntum (Petronell) in Caetium (Krems), je zgradil novo mesto nazvano po njem, Fabijana.
Kasneje je dobilo ime Viena.
Upravitelj Sredozemskega Norika je bil v teh letih Lucij Pizon, ki pa je deželo uničeval.
Ker ni mogel obvladati Karnov ob Dravi in Savi, mu je moral priskočiti na pomoč z novimi četami Rufiden Ruf.
Leta 21 je umrl rimski zgodovinar Livij, Germani pa so vdrli čez Ren in Donavo in izropali Frankonijo, Norik in del Panonije.
Leta 28 je Norik dobil novega upravitelja, Flavija Fabijana, ki je tako prevzel oblast nad vsem ozemljem od reke Enns daleč v Panonijo.
Na južnem bregu Donave, med mestoma Karnuntum (Petronell) in Caetium (Krems), je zgradil novo mesto nazvano po njem, Fabijana.
Kasneje je dobilo ime Viena.
0
22. KRISTUS ODREŠI SVET
Ko je Jezus Kristus, Sin Večnega Boga, dovršil 30 leto starosti, ga je Janez krstil, nebeški glas ga je pa oznanil za Rešitelja Judov.
Nato si je Jezus izbral 12 vitezov za svoje novo kraljestvo.
Simona je ob sprejemu prekrstil v Petra.
Imenoval ga je za svojega namestnika in za starešino apostolov.
Izbral je tudi može, ki naj zapišejo njegove zakone in dogodke njegovega življenja, da se tako predajo potomcem.
Posvetil je nove duhovnike, ki naj bi odtlej vršili nekrvave daritve v spomin njegove, krvave.
Postavil je Novo Zavezo, ki temelji na odpuščanju grehov in molitvah za pokojne.
Dal je ljudem 7 Zakramentov nove postave.
Popravil je napake, ki so se vrinile v svete Zakone.
Obsodil je pisune in njih napačna tolmačenja teh Zakonov.
Obsodil je ločitev poroke.
Odpravil je s svojo božjo oblastjo zla vseh vrst.
Ljudem poslanim, da ga sprašujejo, je dajal pojasnila.
Odpravil je tako mnogo nejasnosti Božjega Zakona.
Ukazano mu je bilo, naj neha oznanjati svoje kraljestvo.
In zatožen je bil pred Judovskim Svetom.
Tu je sam rekel, da je duhovnik, kralj Nove Vere.
Vrhovni duhovnik Judov, Kajfež, se je pri tem začudil in razsrdil, toda ni mu mogel prepovedati oznanjevanja novega Zakona.
In končno je Jezus odstranil stari Zakon s krvavo daritvijo na Kalvariji.
Odstranil je s svojo smrtjo na Križu stare daritve in pomiril Boga z ljudmi.
Tretji dan pa je od mrtvih vstal.
Ko je Jezus Kristus, Sin Večnega Boga, dovršil 30 leto starosti, ga je Janez krstil, nebeški glas ga je pa oznanil za Rešitelja Judov.
Nato si je Jezus izbral 12 vitezov za svoje novo kraljestvo.
Simona je ob sprejemu prekrstil v Petra.
Imenoval ga je za svojega namestnika in za starešino apostolov.
Izbral je tudi može, ki naj zapišejo njegove zakone in dogodke njegovega življenja, da se tako predajo potomcem.
Posvetil je nove duhovnike, ki naj bi odtlej vršili nekrvave daritve v spomin njegove, krvave.
Postavil je Novo Zavezo, ki temelji na odpuščanju grehov in molitvah za pokojne.
Dal je ljudem 7 Zakramentov nove postave.
Popravil je napake, ki so se vrinile v svete Zakone.
Obsodil je pisune in njih napačna tolmačenja teh Zakonov.
Obsodil je ločitev poroke.
Odpravil je s svojo božjo oblastjo zla vseh vrst.
Ljudem poslanim, da ga sprašujejo, je dajal pojasnila.
Odpravil je tako mnogo nejasnosti Božjega Zakona.
Ukazano mu je bilo, naj neha oznanjati svoje kraljestvo.
In zatožen je bil pred Judovskim Svetom.
Tu je sam rekel, da je duhovnik, kralj Nove Vere.
Vrhovni duhovnik Judov, Kajfež, se je pri tem začudil in razsrdil, toda ni mu mogel prepovedati oznanjevanja novega Zakona.
In končno je Jezus odstranil stari Zakon s krvavo daritvijo na Kalvariji.
Odstranil je s svojo smrtjo na Križu stare daritve in pomiril Boga z ljudmi.
Tretji dan pa je od mrtvih vstal.
0
23. K. K. KALIGULA
Leta 34 se omenja kot upravitelj Norika M. Antonij.
Leta 39 umre cesar Tiberij in oblast prevzame K. Klavdij Kaligula.
Je to čas hudih bojev med Germani, Švabi, Boji in drugi Germani so v Dakiji napadli kralja drugih švabskih plemen, Vanjo, ki je stopil v zavezništvo z Rimljani in jim je cesar dal zemlje ob Dravi.
Leta 42 je prišel v Rim zastopnik aleksandrijskih Judov Filon s prošnjo, da bi se jim pomagalo.
Odposlanstvo proti Judom je vodil Apijan Egiptski, modrijan, čigar pero je o naših krajih pojasnilo mnogo stvari, ki jih Rimljani ne omenjajo.
Leta 43 je bil Kaligula ubit in cesarstvo je prevzel Tiberij Klavdij Druz Germanik.
Leta 34 se omenja kot upravitelj Norika M. Antonij.
Leta 39 umre cesar Tiberij in oblast prevzame K. Klavdij Kaligula.
Je to čas hudih bojev med Germani, Švabi, Boji in drugi Germani so v Dakiji napadli kralja drugih švabskih plemen, Vanjo, ki je stopil v zavezništvo z Rimljani in jim je cesar dal zemlje ob Dravi.
Leta 42 je prišel v Rim zastopnik aleksandrijskih Judov Filon s prošnjo, da bi se jim pomagalo.
Odposlanstvo proti Judom je vodil Apijan Egiptski, modrijan, čigar pero je o naših krajih pojasnilo mnogo stvari, ki jih Rimljani ne omenjajo.
Leta 43 je bil Kaligula ubit in cesarstvo je prevzel Tiberij Klavdij Druz Germanik.
0
24. MARK V OGLEJU
Leta 45 so se apostoli, po božjem navdihu, razširili po širnem svetu in začeli oznanjati Božji Zakon vsem ljudem.
Peter, Kristusov Namestnik, je prišel oznanjati vero v Rim, mesto, katero je določil za središče katoliške vere.
Oznanil je Evangelski Zakon po spisih svetega Marka, ki jih je sam potrdil.
Istega leta je Peter poslal svetega Marka v Oglej, da tam s svojim Evangelijem oznani novo vero Kristusa.
Tam je sveti Mark ozdravil Ulfijevega sina Auktaulfa od kuge, njima in drugim meščanom pa je medtem oznanil novo vero.
Vsa Ulfijeva družina in z njo še velika množica meščanov je prestopila h krščanstvu.
Med drugimi tudi Mohor, Juvencij in Sir.
Leta 45 so se apostoli, po božjem navdihu, razširili po širnem svetu in začeli oznanjati Božji Zakon vsem ljudem.
Peter, Kristusov Namestnik, je prišel oznanjati vero v Rim, mesto, katero je določil za središče katoliške vere.
Oznanil je Evangelski Zakon po spisih svetega Marka, ki jih je sam potrdil.
Istega leta je Peter poslal svetega Marka v Oglej, da tam s svojim Evangelijem oznani novo vero Kristusa.
Tam je sveti Mark ozdravil Ulfijevega sina Auktaulfa od kuge, njima in drugim meščanom pa je medtem oznanil novo vero.
Vsa Ulfijeva družina in z njo še velika množica meščanov je prestopila h krščanstvu.
Med drugimi tudi Mohor, Juvencij in Sir.
0
25. SVETI MOHOR
Po kratkem bivanju v Ogleju je sveti Mark odpotoval v Sredozemski Norik in od tam v Gorski Norik, kjer je v Lorchu zgradil prvo cerkev.
Po oznanjenju nove Vere v Noriku se je Mark vrnil v Rim.
Z njim je šel tudi sveti Mohor.
Iz Rima je sveti Peter poslal Marka v Egipt.
Ker niti rimska, niti oglejska Cerkev ne omenjata Marka kot prvega oglejskega škofa, je sklepati, da je prvi oglejski škof bil Mohor, zlasti še ker rimska Cerkev ni smatrala za potrebno imenovati tam za škofa niti Pavla, ki je tam Vero prav za prav oznanil prvi.
Oglejska Cerkev trdi, da je njen prvi škof bil Mohor.
Posvetil ga je v Rimu Peter in ga nato poslal v Oglej, kjer je potem po cerkvenih navadah posvečeval duhovnike in levite.
Če bi bil prvi škof Mark, potem bi on to opravil, ker to opravilo spada v pristojnost škofov.
Vsa oglejska škofija, od vsega začetka, časti Mohorja kot svojega zaščitnika.
On da jo je prvi pokristjanil, ne Mark.
Mohorja si je izbrala za zaščitnika tudi beneška republika, ki se je razvila po zaslugi oglejskega plemstva.
Bilo je to leta 455, ko se je odcepila od Ogleja in se osamosvojila na svojih morskih otokih.
Marka si je izbrala za zaščitnika leta 820, ko so našli njegove ostanke.
Po posvetitvi v Rimu se je Mohor, istega leta ali naslednjega, vrnil v Oglej.
S svojim delovanjem je pripomogel k dvigu življenjske ravni Oglejčanov in prebivalcev sosednih mest in celo drugih, bolj oddaljenih ljudstev, katerim je poslal duhovnike in osebno, ali po svojih učencih, oznanil Vero.
V Pavijo je poslal škofa Sira z diakonom, v Trident (Trento) pa škofa Jovina.
Škofa z diakonom je poslal, kot je razvidno iz tržaških listin, tudi v Trst.
Tako je bila, po zaslugi Mohorja, oznanjena Vera po Koroškem, po Japidiji, po Štajerski in v Celju, kot pričajo mestne listine.
Prav zato je Peter povišal Mohorja tako v časti, da je postal prvi med zahodnimi škofi in da je na vseh zborih sedel takoj za papežem in prvi za njim imel besedo.
Po kratkem bivanju v Ogleju je sveti Mark odpotoval v Sredozemski Norik in od tam v Gorski Norik, kjer je v Lorchu zgradil prvo cerkev.
Po oznanjenju nove Vere v Noriku se je Mark vrnil v Rim.
Z njim je šel tudi sveti Mohor.
Iz Rima je sveti Peter poslal Marka v Egipt.
Ker niti rimska, niti oglejska Cerkev ne omenjata Marka kot prvega oglejskega škofa, je sklepati, da je prvi oglejski škof bil Mohor, zlasti še ker rimska Cerkev ni smatrala za potrebno imenovati tam za škofa niti Pavla, ki je tam Vero prav za prav oznanil prvi.
Oglejska Cerkev trdi, da je njen prvi škof bil Mohor.
Posvetil ga je v Rimu Peter in ga nato poslal v Oglej, kjer je potem po cerkvenih navadah posvečeval duhovnike in levite.
Če bi bil prvi škof Mark, potem bi on to opravil, ker to opravilo spada v pristojnost škofov.
Vsa oglejska škofija, od vsega začetka, časti Mohorja kot svojega zaščitnika.
On da jo je prvi pokristjanil, ne Mark.
Mohorja si je izbrala za zaščitnika tudi beneška republika, ki se je razvila po zaslugi oglejskega plemstva.
Bilo je to leta 455, ko se je odcepila od Ogleja in se osamosvojila na svojih morskih otokih.
Marka si je izbrala za zaščitnika leta 820, ko so našli njegove ostanke.
Po posvetitvi v Rimu se je Mohor, istega leta ali naslednjega, vrnil v Oglej.
S svojim delovanjem je pripomogel k dvigu življenjske ravni Oglejčanov in prebivalcev sosednih mest in celo drugih, bolj oddaljenih ljudstev, katerim je poslal duhovnike in osebno, ali po svojih učencih, oznanil Vero.
V Pavijo je poslal škofa Sira z diakonom, v Trident (Trento) pa škofa Jovina.
Škofa z diakonom je poslal, kot je razvidno iz tržaških listin, tudi v Trst.
Tako je bila, po zaslugi Mohorja, oznanjena Vera po Koroškem, po Japidiji, po Štajerski in v Celju, kot pričajo mestne listine.
Prav zato je Peter povišal Mohorja tako v časti, da je postal prvi med zahodnimi škofi in da je na vseh zborih sedel takoj za papežem in prvi za njim imel besedo.
0
26. KOPER
V začetku so pastirovali v Trstu diakoni.
To potrjuje, da so tedaj mogli postati škofje tudi diakoni.
V Kopru je v teh letih oznanil Vero Manzol.
Leta 50 je umrl zgodovinar Strabon, leta 56 pa cesar Druz.
Zastrupila ga je žena in postavila na prestol svojega sina Nerona, ki ga je imela iz prvega zakona s K. Domicijem.
V desetem letu svojega vladanja je Neron začel preganjati kristjane.
Z močnim mučenjem je tedaj pomoril mnogo vernikov, med njimi, leta 69, svetega Petra in svetega Pavla.
Svetega Petra je nasledil papež sveti Lin.
V začetku so pastirovali v Trstu diakoni.
To potrjuje, da so tedaj mogli postati škofje tudi diakoni.
V Kopru je v teh letih oznanil Vero Manzol.
Leta 50 je umrl zgodovinar Strabon, leta 56 pa cesar Druz.
Zastrupila ga je žena in postavila na prestol svojega sina Nerona, ki ga je imela iz prvega zakona s K. Domicijem.
V desetem letu svojega vladanja je Neron začel preganjati kristjane.
Z močnim mučenjem je tedaj pomoril mnogo vernikov, med njimi, leta 69, svetega Petra in svetega Pavla.
Svetega Petra je nasledil papež sveti Lin.
0
27. OGLEJSKE DEVICE
1 SEP 69 je prišel v Oglej Sevast, novi upravitelj Norika, kamor je spadala tudi Furlanija.
Sevast je podaril krono mučeništva svetim devicam Evfemiji, Doroteji, Tekli in Erazmi.
Živela sta tedaj v Ogleju dva plemiča, brata Valencij in Valencijan.
Prvi je bil pogan.
Imel je hčerki Evfemijo in Dorotejo.
Drugi je bil kristjan.
Imel je hčerki Teklo in Erazmo.
In Valencijan je poučil v novi Veri najprej svoji hčerki in nato še nečakinji, ne da bi o tem Valencij kaj izvedel.
Da bi svojim hčerkam obvaroval čast in jih ob svojem času mogel poročiti, je Valencij dal zgraditi ob Nadiži grad z visokim stolpom in tja hčerki zaprl.
Tu sta deklici potem živeli, a ko sta nekega dne šli k reki pod stolpom, sta prišli k njima sestrični Tekla in Erazma.
Ker so bile vode kalne, sta začeli moliti, da bi se očistile in reka se je ustavila.
Medtem sta prišla k stolpu Valencijan in Mohor.
Začudila sta se, da reka miruje, Mohor pa je deklici Evfemijo in Dorotejo krstil.
Nato je izročil obe Valencijanu v varstvo in očetovstvo.
Kasneje je hotel Valencij hčerki poročiti, a ti sta bili svoje devištvo obljubili Bogu in sta zato poroko odklonili.
Oče ju je hotel zato ubiti, toda deklici sta ušli in se zatekli v dom strica Valencijana.
Med njegovo odsotnostjo je Valencij prišel v njegov dom in odvedel obe hčerki, ki mu jih je izročil služabnik.
Tega je potem obsedel hudič in vrgel v Nadižo, da se je tam utopil.
Valencij pa je obe hčerki odvedel domov in naslednjega dne so bile vse štiri deklice gnane pred Sevasta, da jih kaznujejo.
Odklonile so, da bi darovale bogovom, zato so jih slekli in hudo pretepli s palicami, nato pa so jih obesili za noge in bili s kamni po glavah.
Izgubile so mnogo krvi.
Tako zmrcvarjene so potem vrgli v temno ječo, a Božja Moč jih je ponoči ozdravila.
Drugi dan stoje device pred Sevastom zdrave in zopet odklonijo darovanje bogovom.
Na Sevastov ukaz jih tedaj mučijo na podstavkih.
Žgejo jim boke z gorečimi bakljami.
Odrežejo jim prsa in jih vržejo psom, ki pa se jih ne dotaknejo.
Ponoči so prsa močno žarela.
Valencijan jih je pobral in izročil Mohorju.
Naslednji dan je Sevast ukazal gnati device nage po mestu.
Toda angel jih je še enkrat ozdravil in pokril z belimi oblačili.
Četrti dan pa ukaže Sevast device, ki jih je zdaj obdajal velik sij, umoriti.
Valencij jih sam zgrabi, odžene na stolp in obglavi, nato pa vrže trupla in glave v reko.
Silen potres zruši tedaj stolp do temeljev, strela z neba pa upepeli Valencija in njegove pomočnike.
Valencijan in Mohor sta šla iskati trupla devic k reki.
Našla sta jih na čolnu, ki sta ga priveslala k obali dva moža obdana z močnim sijem.
Pepel teh devic se hrani skupaj z ostanki svete Aleksandre v cerkvi Blažene Marije Device, ki jo je dal zgraditi patriarh Popon II.
Spominjamo se jih prve dni meseca septembra.
1 SEP 69 je prišel v Oglej Sevast, novi upravitelj Norika, kamor je spadala tudi Furlanija.
Sevast je podaril krono mučeništva svetim devicam Evfemiji, Doroteji, Tekli in Erazmi.
Živela sta tedaj v Ogleju dva plemiča, brata Valencij in Valencijan.
Prvi je bil pogan.
Imel je hčerki Evfemijo in Dorotejo.
Drugi je bil kristjan.
Imel je hčerki Teklo in Erazmo.
In Valencijan je poučil v novi Veri najprej svoji hčerki in nato še nečakinji, ne da bi o tem Valencij kaj izvedel.
Da bi svojim hčerkam obvaroval čast in jih ob svojem času mogel poročiti, je Valencij dal zgraditi ob Nadiži grad z visokim stolpom in tja hčerki zaprl.
Tu sta deklici potem živeli, a ko sta nekega dne šli k reki pod stolpom, sta prišli k njima sestrični Tekla in Erazma.
Ker so bile vode kalne, sta začeli moliti, da bi se očistile in reka se je ustavila.
Medtem sta prišla k stolpu Valencijan in Mohor.
Začudila sta se, da reka miruje, Mohor pa je deklici Evfemijo in Dorotejo krstil.
Nato je izročil obe Valencijanu v varstvo in očetovstvo.
Kasneje je hotel Valencij hčerki poročiti, a ti sta bili svoje devištvo obljubili Bogu in sta zato poroko odklonili.
Oče ju je hotel zato ubiti, toda deklici sta ušli in se zatekli v dom strica Valencijana.
Med njegovo odsotnostjo je Valencij prišel v njegov dom in odvedel obe hčerki, ki mu jih je izročil služabnik.
Tega je potem obsedel hudič in vrgel v Nadižo, da se je tam utopil.
Valencij pa je obe hčerki odvedel domov in naslednjega dne so bile vse štiri deklice gnane pred Sevasta, da jih kaznujejo.
Odklonile so, da bi darovale bogovom, zato so jih slekli in hudo pretepli s palicami, nato pa so jih obesili za noge in bili s kamni po glavah.
Izgubile so mnogo krvi.
Tako zmrcvarjene so potem vrgli v temno ječo, a Božja Moč jih je ponoči ozdravila.
Drugi dan stoje device pred Sevastom zdrave in zopet odklonijo darovanje bogovom.
Na Sevastov ukaz jih tedaj mučijo na podstavkih.
Žgejo jim boke z gorečimi bakljami.
Odrežejo jim prsa in jih vržejo psom, ki pa se jih ne dotaknejo.
Ponoči so prsa močno žarela.
Valencijan jih je pobral in izročil Mohorju.
Naslednji dan je Sevast ukazal gnati device nage po mestu.
Toda angel jih je še enkrat ozdravil in pokril z belimi oblačili.
Četrti dan pa ukaže Sevast device, ki jih je zdaj obdajal velik sij, umoriti.
Valencij jih sam zgrabi, odžene na stolp in obglavi, nato pa vrže trupla in glave v reko.
Silen potres zruši tedaj stolp do temeljev, strela z neba pa upepeli Valencija in njegove pomočnike.
Valencijan in Mohor sta šla iskati trupla devic k reki.
Našla sta jih na čolnu, ki sta ga priveslala k obali dva moža obdana z močnim sijem.
Pepel teh devic se hrani skupaj z ostanki svete Aleksandre v cerkvi Blažene Marije Device, ki jo je dal zgraditi patriarh Popon II.
Spominjamo se jih prve dni meseca septembra.
0
28. MUČENIŠTVO SVETEGA MOHORJA
Leta 70 je dal Sevast nebesom Mohorja.
Mohor se je rodil v Ogleju.
Papež ga je posvetil za prvega oglejskega škofa, da bi tam oznanjal Vero someščanom.
Mohor je spreobrnil mnogo Oglejcev in razširil Vero še po drugih krajih, kamor je poslal svoje duhovnike.
Znan je bil po čudežih in ljudje so prihajali k njemu iz vse Italije in drugih dežel, da bi jih poučil v sveti Veri.
Po njegovi zaslugi so se pokristjanila mesta Pavija, Verona, Trident, Trst, Celje, Sand v južnem Tirolu, Koroška, Japidija, Kranjska in Štajerska.
Prišel je medtem v Oglej upravitelj Norika Sevast in takoj slišal pritožbe proti Mohorju.
Zaradi njega so bili templji bogov prazni in skoraj vse ljudstvo pokristjanjeno.
Če on ostane, se bo pokristjanilo vse.
Sevast je poklical Mohorja in ga obtožil, da uničuje templje in ljudstvo zavaja h krščanstvu.
Pozval ga je, naj izstopi iz svoje vere in daruje bogovom.
Mohor je obtožbe poslušal z zasmehom, nato pa je glasno začel pridigati o Kristusu.
Sevast ga da zato bičati, nato ga privezati na podstavke, z žarečim železom mu da sežgati nohte, z noži mu da razrezati kožo.
Ljudstvo je med tem vpilo, da se Mohorja muči po nedolžnem.
Po mučenju so Mohorja vrgli v temno ječo.
Tu je Mohor molil in stražar ga je videl vsega v siju.
Stražar, Poncij po imenu, se tedaj spreobrne skupaj z vso svojo družino in še vrsto drugih ljudi.
Mohor jih sam krsti.
Vest je spreobrnila še druge ljudi, ki so prihajali gledat čudež v velikem številu.
K njemu je prišla tudi plemkinja Aleksandra, slepa oglejska vdova in po njegovih molitvah spet dobila vid.
Krstil jih je diakon Fortunat.
To pa je silno razjezilo Sevasta.
Dal je zapreti še Fortunata.
A tudi ta je v zaporu napravil mnogo čudežev.
In ko je Sevast videl, da v mestu skoraj vse ljudstvo veruje le v Kristusa, tedaj je dal Mohorja in Fortunata obglaviti kar v ječi, dne 4 JUL leta 70.
Mohor je bil oglejski škof 25 ali 26 let.
Stražar zapora Poncij je trupla mučenikov skril, Gregor in Aleksandra sta jih pa pokopala pri mestnem zidu na Aleksandrinem posestvu.
Pravijo, da po molitvah Mohorja noben Oglejec ne umre od pika škorpijonov.
Leta 70 je dal Sevast nebesom Mohorja.
Mohor se je rodil v Ogleju.
Papež ga je posvetil za prvega oglejskega škofa, da bi tam oznanjal Vero someščanom.
Mohor je spreobrnil mnogo Oglejcev in razširil Vero še po drugih krajih, kamor je poslal svoje duhovnike.
Znan je bil po čudežih in ljudje so prihajali k njemu iz vse Italije in drugih dežel, da bi jih poučil v sveti Veri.
Po njegovi zaslugi so se pokristjanila mesta Pavija, Verona, Trident, Trst, Celje, Sand v južnem Tirolu, Koroška, Japidija, Kranjska in Štajerska.
Prišel je medtem v Oglej upravitelj Norika Sevast in takoj slišal pritožbe proti Mohorju.
Zaradi njega so bili templji bogov prazni in skoraj vse ljudstvo pokristjanjeno.
Če on ostane, se bo pokristjanilo vse.
Sevast je poklical Mohorja in ga obtožil, da uničuje templje in ljudstvo zavaja h krščanstvu.
Pozval ga je, naj izstopi iz svoje vere in daruje bogovom.
Mohor je obtožbe poslušal z zasmehom, nato pa je glasno začel pridigati o Kristusu.
Sevast ga da zato bičati, nato ga privezati na podstavke, z žarečim železom mu da sežgati nohte, z noži mu da razrezati kožo.
Ljudstvo je med tem vpilo, da se Mohorja muči po nedolžnem.
Po mučenju so Mohorja vrgli v temno ječo.
Tu je Mohor molil in stražar ga je videl vsega v siju.
Stražar, Poncij po imenu, se tedaj spreobrne skupaj z vso svojo družino in še vrsto drugih ljudi.
Mohor jih sam krsti.
Vest je spreobrnila še druge ljudi, ki so prihajali gledat čudež v velikem številu.
K njemu je prišla tudi plemkinja Aleksandra, slepa oglejska vdova in po njegovih molitvah spet dobila vid.
Krstil jih je diakon Fortunat.
To pa je silno razjezilo Sevasta.
Dal je zapreti še Fortunata.
A tudi ta je v zaporu napravil mnogo čudežev.
In ko je Sevast videl, da v mestu skoraj vse ljudstvo veruje le v Kristusa, tedaj je dal Mohorja in Fortunata obglaviti kar v ječi, dne 4 JUL leta 70.
Mohor je bil oglejski škof 25 ali 26 let.
Stražar zapora Poncij je trupla mučenikov skril, Gregor in Aleksandra sta jih pa pokopala pri mestnem zidu na Aleksandrinem posestvu.
Pravijo, da po molitvah Mohorja noben Oglejec ne umre od pika škorpijonov.
0
30. KONEC JERUZALEMA
Vespazijan je poslal sina Tita, da konča vojno v Palestini.
Dne 18 MAJ 72 pride Tit pod Jeruzalem in ga obkoli.
Dne 6 SEP 72 ga zavzame in poruši s templjem vred.
Pusti le nekaj zidov za obrambo poznejšim upraviteljem dežele in 3 stolpe, da bi kazali potomcem kakšno mesto so Rimljani uničili v parih mesecih.
Leta 80 sta umrla zgodovinarja Justin Solin in Melon Pomponij.
Usmrčen je bil papež Lin, kateremu je leta 81 nasledil Klet.
Leta 82 je umrl cesar Vespazijan.
Ob izbruhu Vezuva je umrl tudi Plinij Starejši.
Vespazijan je poslal sina Tita, da konča vojno v Palestini.
Dne 18 MAJ 72 pride Tit pod Jeruzalem in ga obkoli.
Dne 6 SEP 72 ga zavzame in poruši s templjem vred.
Pusti le nekaj zidov za obrambo poznejšim upraviteljem dežele in 3 stolpe, da bi kazali potomcem kakšno mesto so Rimljani uničili v parih mesecih.
Leta 80 sta umrla zgodovinarja Justin Solin in Melon Pomponij.
Usmrčen je bil papež Lin, kateremu je leta 81 nasledil Klet.
Leta 82 je umrl cesar Vespazijan.
Ob izbruhu Vezuva je umrl tudi Plinij Starejši.
0
31. PUSTOŠENJE OB SOČI
Leta 83 je cesarja Tita ubil brat Domicijan in prevzel cesarstvo.
https://i.pinimg.com/564x/e8/0b/b8/e80bb8d25e21eb7134da51d5d33e944b.jpg
Tito
https://i.pinimg.com/564x/dd/a5/58/dda55868896a70b07f4a3c304071b407.jpg
Domicijan
Decebal, kralj Dakije, je medtem 17 let ropal rimske pokrajine Vindelicijo, Recijo, Japidijo, Norik in Furlanijo.
Porušil je mnogo mest, med drugimi Norejo, Okro, Segesto in Torg.
O uničenju Torga piše Plinij Mlajši, ki je umrl leta 103.
Nič pa ne piše, da bi kak oddelek barbarov prodrl do Jadrana in obrežnih mest.
V porušeni Noreji so ljudje spet zgradili nekaj poslopij in to ob stari poti na Koroško, ki so jo ljudje rabili predno je bila popravljena pot ob Soči in most pri Kanalu.
Potniki so namreč Noreji plačevali prehodnino.
In tako je s časom spet obogatela in letošnjega leta 1660 je bilo med njenimi ruševinami najdeno mnogo zlatih kovancev.
Leta 83 je cesarja Tita ubil brat Domicijan in prevzel cesarstvo.
https://i.pinimg.com/564x/e8/0b/b8/e80bb8d25e21eb7134da51d5d33e944b.jpg
Tito
https://i.pinimg.com/564x/dd/a5/58/dda55868896a70b07f4a3c304071b407.jpg
Domicijan
Decebal, kralj Dakije, je medtem 17 let ropal rimske pokrajine Vindelicijo, Recijo, Japidijo, Norik in Furlanijo.
Porušil je mnogo mest, med drugimi Norejo, Okro, Segesto in Torg.
O uničenju Torga piše Plinij Mlajši, ki je umrl leta 103.
Nič pa ne piše, da bi kak oddelek barbarov prodrl do Jadrana in obrežnih mest.
V porušeni Noreji so ljudje spet zgradili nekaj poslopij in to ob stari poti na Koroško, ki so jo ljudje rabili predno je bila popravljena pot ob Soči in most pri Kanalu.
Potniki so namreč Noreji plačevali prehodnino.
In tako je s časom spet obogatela in letošnjega leta 1660 je bilo med njenimi ruševinami najdeno mnogo zlatih kovancev.
0
32. OKRA
Okra je karnijsko mesto ob vznožju Alp.
Tam čez so iz Ogleja tovorili v Nauport.
Kjer je stalo to mesto, kažejo še danes kamni zidov, večinoma zaraščenih, svojih 7000 korakov od Ogleja, 10 000 od Noreje, 5000 od izliva Timava.
Ljudi okoli Okre imenuje Plinij Subokrine.
Danes jih kličemo okoličane Tržiča.
Okra je karnijsko mesto ob vznožju Alp.
Tam čez so iz Ogleja tovorili v Nauport.
Kjer je stalo to mesto, kažejo še danes kamni zidov, večinoma zaraščenih, svojih 7000 korakov od Ogleja, 10 000 od Noreje, 5000 od izliva Timava.
Ljudi okoli Okre imenuje Plinij Subokrine.
Danes jih kličemo okoličane Tržiča.
0
33. SEGESTA
Segesta je stala na hribu in pod hribom tam, kjer se je potem razvila vas Miren, kakih 6000 korakov vzhodno od Okre, ravno toliko korakov od Noreje in 10 000 korakov od ustja Timava.
Na Mirenskem hribu ostajajo še danes zaraščeni deli zidov in drugi ostanki utrdb.
Spodaj, na polju, se je našlo orožje in stari denar.
Segesta je stala na hribu in pod hribom tam, kjer se je potem razvila vas Miren, kakih 6000 korakov vzhodno od Okre, ravno toliko korakov od Noreje in 10 000 korakov od ustja Timava.
Na Mirenskem hribu ostajajo še danes zaraščeni deli zidov in drugi ostanki utrdb.
Spodaj, na polju, se je našlo orožje in stari denar.
0
34. TORG
Na njegovih ruševinah je zrastla vas Šempeter pri Gorici, kakih 3000 korakov od Segeste in 5000 korakov od Noreje.
Da je tu stal Torg pričajo mnoge izkopanine po vasi in po poljih, temelji starih hiš, zasuti zidovi, marmornati kamni in plošče, kosi kipov in stari novci.
Na hribu nad Torgom, ki je ves v vinogradih, je stala utrdba, katere še ostajajo razpadajoči ostanki dveh zidov in temelji štirioglatega stolpa.
Kraj se imenuje Stara gora ali Gora svetega Marka.
Na njegovih ruševinah je zrastla vas Šempeter pri Gorici, kakih 3000 korakov od Segeste in 5000 korakov od Noreje.
Da je tu stal Torg pričajo mnoge izkopanine po vasi in po poljih, temelji starih hiš, zasuti zidovi, marmornati kamni in plošče, kosi kipov in stari novci.
Na hribu nad Torgom, ki je ves v vinogradih, je stala utrdba, katere še ostajajo razpadajoči ostanki dveh zidov in temelji štirioglatega stolpa.
Kraj se imenuje Stara gora ali Gora svetega Marka.
0
35. HILARIJ IN TACIJAN
Leta 90 je umrl mučenik Hilarij, drugi oglejski škof.
Rodil se je v Ogleju in bil z malega vzgojen v krščanstvu.
Za škofa je bil imenovan še kot diakon, ko je z diakonom Tacijanom oznanjal sveto Vero po Noriku.
Oglejski prefekt Beronij je pa širil poganstvo in na pobudo poganskega duhovnika Menofanta je Hilarija zaprl.
Prignal ga je v tempelj in mu ukazal darovati bogovom.
Hilarij je bogoskrunsko dejanje odklonil, zato ga je dal Beronij sleči in pretepsti.
Nato so ga dali na podstavke in ga bili vse dokler mu niso izstopila čreva.
Vzeli so ga tedaj s podstavk, polegli na tla in mu ožgali hrbet z žarečim ogljem.
Med mučenjem pa je Hilarij neprestano molil in z dihom je spremenil v prah kipe bogov zraven njega.
Odnesli so ga v ječo.
Tu je našel Tacijana, ki so ga tudi bili pretepli.
In ko sta ponoči skupaj molila, se je mesto z velikim grmenjem treslo kakor ob potresu.
Kmalu zatem je dal Beronij oba svetnika usmrtiti in tako sta 16 MAR 90 odšla v nebesa.
Leta 90 je umrl mučenik Hilarij, drugi oglejski škof.
Rodil se je v Ogleju in bil z malega vzgojen v krščanstvu.
Za škofa je bil imenovan še kot diakon, ko je z diakonom Tacijanom oznanjal sveto Vero po Noriku.
Oglejski prefekt Beronij je pa širil poganstvo in na pobudo poganskega duhovnika Menofanta je Hilarija zaprl.
Prignal ga je v tempelj in mu ukazal darovati bogovom.
Hilarij je bogoskrunsko dejanje odklonil, zato ga je dal Beronij sleči in pretepsti.
Nato so ga dali na podstavke in ga bili vse dokler mu niso izstopila čreva.
Vzeli so ga tedaj s podstavk, polegli na tla in mu ožgali hrbet z žarečim ogljem.
Med mučenjem pa je Hilarij neprestano molil in z dihom je spremenil v prah kipe bogov zraven njega.
Odnesli so ga v ječo.
Tu je našel Tacijana, ki so ga tudi bili pretepli.
In ko sta ponoči skupaj molila, se je mesto z velikim grmenjem treslo kakor ob potresu.
Kmalu zatem je dal Beronij oba svetnika usmrtiti in tako sta 16 MAR 90 odšla v nebesa.
0
36. FELIKS, LARG, DIONIZIJ
S svetim Hilarijem in Tacijanom so bili usmrčeni tudi Feliks, Larg in Dionizij.
Trupla so ponoči tajno odnesli iz ječe in pokopali ob mestnem obzidju.
Mučeništvo so prestali pod cesarjem Domicijanom.
Napačna je trditev knjig, ki trdijo, da je Hilarij umrl kot oglejski škof pod cesarjem Numerijanom.
Ta cesar je vladal komaj leta 283, medtem ko je Hilarij nasledil Mohorja leta 70.
Nihče ne piše, da bi Hilarij ostal škof 213 let, kar bi moralo biti, če bi ga bil usmrtil meč cesarja Numerijana.
S svetim Hilarijem in Tacijanom so bili usmrčeni tudi Feliks, Larg in Dionizij.
Trupla so ponoči tajno odnesli iz ječe in pokopali ob mestnem obzidju.
Mučeništvo so prestali pod cesarjem Domicijanom.
Napačna je trditev knjig, ki trdijo, da je Hilarij umrl kot oglejski škof pod cesarjem Numerijanom.
Ta cesar je vladal komaj leta 283, medtem ko je Hilarij nasledil Mohorja leta 70.
Nihče ne piše, da bi Hilarij ostal škof 213 let, kar bi moralo biti, če bi ga bil usmrtil meč cesarja Numerijana.
0
37. KLEMENT
Leta 93 je postal papež Klement.
https://i.pinimg.com/564x/a5/23/ce/a523ce19ea7c7e8209189d224113e657.jpg
Nerva
Po umoru cesarja Domicijana je novi cesar Marij Kocej Nerva prenehal s preganjanjem kristjanov, a Mark Ulpij Trajan je zopet začel.
Prepovedal je uvajanje v Rim novih obredov in nočnih molitev, ki so jih kristjani opravljali pred zoro.
Klement je bil izgnan na obale Črnega morja in tam leta 102 utopljen.
Nasledil mu je papež Anaklet.
https://i.pinimg.com/564x/2a/ee/bf/2aeebf413e764e6585838199133b6f9c.jpg
Trajan
Trajan je medtem šel proti kralju Decebalu v Dakiji, ga premagal in prisilil k miru.
Po zmagi nad Dakijo je dobil vzdevek Dakijski.
Leta 93 je postal papež Klement.
https://i.pinimg.com/564x/a5/23/ce/a523ce19ea7c7e8209189d224113e657.jpg
Nerva
Po umoru cesarja Domicijana je novi cesar Marij Kocej Nerva prenehal s preganjanjem kristjanov, a Mark Ulpij Trajan je zopet začel.
Prepovedal je uvajanje v Rim novih obredov in nočnih molitev, ki so jih kristjani opravljali pred zoro.
Klement je bil izgnan na obale Črnega morja in tam leta 102 utopljen.
Nasledil mu je papež Anaklet.
https://i.pinimg.com/564x/2a/ee/bf/2aeebf413e764e6585838199133b6f9c.jpg
Trajan
Trajan je medtem šel proti kralju Decebalu v Dakiji, ga premagal in prisilil k miru.
Po zmagi nad Dakijo je dobil vzdevek Dakijski.
0
38. SIR
Sira je imenoval za škofa Mohor in poslal v Pavijo z Juvencijem, da bi tam oba oznanila Vero.
Med potjo se je Sir ustavil v Veroni, kjer je oživel mrtvega otroka in nato spreobrnil vso njegovo družino in še mnogo drugih ljudi.
Vest o čudežu je prehitela svetnika v Pavijo in tako mu je ob prihodu v to mesto prišla naproti velika množica ljudi in ga prosila, da bi jo poučil o Veri.
Sir je z besedo in čudeži kmalu pokristjanil večji del mesta.
Medtem sta bila v Milanu usmrčena mučenika Gervazij in Protazij.
Njihove ostanke je kristjan Liber pripeljal Siru.
Mnogo čudežov se je zgodilo ob dotiku teh ostankov.
Svetnikoma na čast je dal Sir zgraditi cerkev izven mestnega obzidja Pavije.
V to cerkev je prišel, pomešan med kristjani, tudi Jud, da bi po obhajilu vrgel Hostijo v blato.
Toda Hostija ga je v ustih začela žgati kot ogenj in se sploh ni dotaknila njegovih ust.
Sir jo je hitro zopet vzel Judu iz ust in ga s tem rešil muk.
Jud pa se je tedaj prijavil kot spokornik, da bi ga krstili.
V Bresciji je svetnik rešil dečka hudobnega duha.
V Lodiju pa je slepcu vrnil vid in pri tem mnogo ljudi pritegnil h krščanstvu.
Vrnil se je zopet v Pavijo in zopet spreobrnil mnogo ljudi.
Umrl je leta 103 in bil pokopan v cerkvi svetega Gervazija in Protazija.
Istega leta je umrl tudi Plinij Mlajši.
Pravijo, da je Sir prerokoval porušenje Ogleja, kakor tudi, da se mesto nikoli več ne bo vrnilo k nekdanjemu sijaju.
Sira je imenoval za škofa Mohor in poslal v Pavijo z Juvencijem, da bi tam oba oznanila Vero.
Med potjo se je Sir ustavil v Veroni, kjer je oživel mrtvega otroka in nato spreobrnil vso njegovo družino in še mnogo drugih ljudi.
Vest o čudežu je prehitela svetnika v Pavijo in tako mu je ob prihodu v to mesto prišla naproti velika množica ljudi in ga prosila, da bi jo poučil o Veri.
Sir je z besedo in čudeži kmalu pokristjanil večji del mesta.
Medtem sta bila v Milanu usmrčena mučenika Gervazij in Protazij.
Njihove ostanke je kristjan Liber pripeljal Siru.
Mnogo čudežov se je zgodilo ob dotiku teh ostankov.
Svetnikoma na čast je dal Sir zgraditi cerkev izven mestnega obzidja Pavije.
V to cerkev je prišel, pomešan med kristjani, tudi Jud, da bi po obhajilu vrgel Hostijo v blato.
Toda Hostija ga je v ustih začela žgati kot ogenj in se sploh ni dotaknila njegovih ust.
Sir jo je hitro zopet vzel Judu iz ust in ga s tem rešil muk.
Jud pa se je tedaj prijavil kot spokornik, da bi ga krstili.
V Bresciji je svetnik rešil dečka hudobnega duha.
V Lodiju pa je slepcu vrnil vid in pri tem mnogo ljudi pritegnil h krščanstvu.
Vrnil se je zopet v Pavijo in zopet spreobrnil mnogo ljudi.
Umrl je leta 103 in bil pokopan v cerkvi svetega Gervazija in Protazija.
Istega leta je umrl tudi Plinij Mlajši.
Pravijo, da je Sir prerokoval porušenje Ogleja, kakor tudi, da se mesto nikoli več ne bo vrnilo k nekdanjemu sijaju.
0
39. TRAJANOV MOST ČEZ DONAVO
Za upravitelja Sredozemskega Norika je bil medtem imenovan Sozij Senecijon.
Našel je nemirno deželo.
Ljudstva ob Dravi so se bila uprla proti Rimljanom in se zopet osvobodila.
Ravno tako ljudstva ob Savi.
Sozij jih je naglo pomiril, voditelje upora pa usmrtil ali izgnal.
Tudi kralj Dakije Decebal je po desetih letih spet prelomil mir in napadel Rimljane.
Proti Dakijcem je moral še enkrat, tretjič, nastopiti sam cesar Trajan, potem ko je usmrtil mučenika Evstahija.
Med to vojno, leta 106, je cesar Trajan z velikimi stroški in pripravami zgradil prekrasen most čez široko in globoko Donavo.
Most, ki se šteje med čudeže sveta tako zaradi dela, ki je bilo potrebno, kakor zaradi svoje velikosti, širine, dolžine in velikosti svojih stebrov.
Čez ta most je cesar potem povedel svoje čete v Dakijo, piše Lipsij.
Za upravitelja Sredozemskega Norika je bil medtem imenovan Sozij Senecijon.
Našel je nemirno deželo.
Ljudstva ob Dravi so se bila uprla proti Rimljanom in se zopet osvobodila.
Ravno tako ljudstva ob Savi.
Sozij jih je naglo pomiril, voditelje upora pa usmrtil ali izgnal.
Tudi kralj Dakije Decebal je po desetih letih spet prelomil mir in napadel Rimljane.
Proti Dakijcem je moral še enkrat, tretjič, nastopiti sam cesar Trajan, potem ko je usmrtil mučenika Evstahija.
Med to vojno, leta 106, je cesar Trajan z velikimi stroški in pripravami zgradil prekrasen most čez široko in globoko Donavo.
Most, ki se šteje med čudeže sveta tako zaradi dela, ki je bilo potrebno, kakor zaradi svoje velikosti, širine, dolžine in velikosti svojih stebrov.
Čez ta most je cesar potem povedel svoje čete v Dakijo, piše Lipsij.
0
40. NEPOPOLNOST OGLEJSKIH LISTIN
Papež Anaklet je v tem času odredil, da mora mašujočemu škofu streči 7 diakonov.
Do takrat je zadostoval eden.
7 diakonov je namreč imelo dušno pastirstvo nad štirinajstimi župnijami Rima, vsak nad dvema, in je skrbelo za reveže.
Leta 112 je Anakletu sledil papež Evarist, Hilariju v Ogleju pa škof Juvencij.
Da bi se tej časti izognil, se je svetnik skril, toda ljudstvo ga je našlo in prisililo, da je čast prevzel.
Tako duhovščini kot ljudstvu je bil pozneje zaradi tega hvaležen in postal je slaven po svojih čudežih.
Nikjer ni zapisano, koliko let je pastiroval in kdaj je umrl.
Nekateri menijo, da je bil izbrisan iz seznamov oglejskih škofov, toda točnih seznamov teh škofov sploh nimamo.
Njihov vrstni red in število nista gotova.
Red verskih opravil oglejske cerkve kljub temu časti, dne 6 FEB, Juvencija spoznavalca in škofa, naslednika Hilarija, učenca Mohorja, ker ga rimska Stolica navaja v svojem seznamu oglejskih škofov.
Naslednik Juvencija je bil škof Krizogon.
Ne ve se kedaj je bil posvečen, niti kdaj je umrl.
Menda leta 115.
Papež Anaklet je v tem času odredil, da mora mašujočemu škofu streči 7 diakonov.
Do takrat je zadostoval eden.
7 diakonov je namreč imelo dušno pastirstvo nad štirinajstimi župnijami Rima, vsak nad dvema, in je skrbelo za reveže.
Leta 112 je Anakletu sledil papež Evarist, Hilariju v Ogleju pa škof Juvencij.
Da bi se tej časti izognil, se je svetnik skril, toda ljudstvo ga je našlo in prisililo, da je čast prevzel.
Tako duhovščini kot ljudstvu je bil pozneje zaradi tega hvaležen in postal je slaven po svojih čudežih.
Nikjer ni zapisano, koliko let je pastiroval in kdaj je umrl.
Nekateri menijo, da je bil izbrisan iz seznamov oglejskih škofov, toda točnih seznamov teh škofov sploh nimamo.
Njihov vrstni red in število nista gotova.
Red verskih opravil oglejske cerkve kljub temu časti, dne 6 FEB, Juvencija spoznavalca in škofa, naslednika Hilarija, učenca Mohorja, ker ga rimska Stolica navaja v svojem seznamu oglejskih škofov.
Naslednik Juvencija je bil škof Krizogon.
Ne ve se kedaj je bil posvečen, niti kdaj je umrl.
Menda leta 115.
0
41. ZAČETEK ZATONA RIMLJANOV
Slava in mogočnost rimskega cesarstva sta v teh letih dosegli svoj vrhunec.
Zaradi svoje prostranosti je zdaj začelo propadati in njegova sila pojemati.
Cesarju Trajanu je zmanjkalo vojakov.
Mnogo upornih provinc je moral zapustiti.
Meja cesarstva je bila potegnjena ob Renu in Donavi.
Rimske province v južni Germaniji je proti barbarom onstran Rena stražilo 8 legij.
V Gorskem Noriku in v Panoniji je proti Švabom in Markomanom onkraj Donave branilo rimske dežele drugih 12 legij.
Leta 118 je umrl Plutarh.
Slava in mogočnost rimskega cesarstva sta v teh letih dosegli svoj vrhunec.
Zaradi svoje prostranosti je zdaj začelo propadati in njegova sila pojemati.
Cesarju Trajanu je zmanjkalo vojakov.
Mnogo upornih provinc je moral zapustiti.
Meja cesarstva je bila potegnjena ob Renu in Donavi.
Rimske province v južni Germaniji je proti barbarom onstran Rena stražilo 8 legij.
V Gorskem Noriku in v Panoniji je proti Švabom in Markomanom onkraj Donave branilo rimske dežele drugih 12 legij.
Leta 118 je umrl Plutarh.
0
42. NOVO PREGANJANJE KRISTJANOV
Leta 120 je umrl, kot mučenik, oglejski škof Teodor, naslednik Krizogona.
Pastiroval je 5 let.
https://c2.staticflickr.com/2/1442/24417781204_7842fe3e94_b.jpg
Adrijan
Trajanov naslednik, cesar Elij Adrijan, je nadaljeval s preganjanjem kristjanov.
Pod njegovim mečem je umrl za vero papež Evarist in nasledil mu je papež Aleksander.
Teodoru je pa nasledil škof Krizokom in umrl leta 124 v petem letu po posvetitvi.
Leta 120 je umrl, kot mučenik, oglejski škof Teodor, naslednik Krizogona.
Pastiroval je 5 let.
https://c2.staticflickr.com/2/1442/24417781204_7842fe3e94_b.jpg
Adrijan
Trajanov naslednik, cesar Elij Adrijan, je nadaljeval s preganjanjem kristjanov.
Pod njegovim mečem je umrl za vero papež Evarist in nasledil mu je papež Aleksander.
Teodoru je pa nasledil škof Krizokom in umrl leta 124 v petem letu po posvetitvi.
0
43. UNIČENJE MOSTU NA DONAVI
Da bi svobodni narodi Dakije in drugi barbari ne mogli ropati rimskih dežel, je leta 125 cesar Adrijan ukazal porušiti znameniti veliki most čez Donavo, ki ga je dal Trajan zgraditi 20 let prej.
Ob Dravi in Savi, v Panoniji in Japidiji, so pa bila zgrajena mesta Romula, Adrans, Kvadranta in druga, in zastražena z vojaškimi posadkami.
Mesta omenja Antonin Pij v svojem potopisu.
Leta 132 je papež Aleksander zapustil mesto Sikstu.
Leta 133 je bil imenovan oglejski škof Agapit in nato je pastiroval 13 let.
Leta 135 je Sikst uvedel obveznost velikega posta za vse vernike.
Do takrat se je ta post držal le v posnemanje Kristusa.
Da bi svobodni narodi Dakije in drugi barbari ne mogli ropati rimskih dežel, je leta 125 cesar Adrijan ukazal porušiti znameniti veliki most čez Donavo, ki ga je dal Trajan zgraditi 20 let prej.
Ob Dravi in Savi, v Panoniji in Japidiji, so pa bila zgrajena mesta Romula, Adrans, Kvadranta in druga, in zastražena z vojaškimi posadkami.
Mesta omenja Antonin Pij v svojem potopisu.
Leta 132 je papež Aleksander zapustil mesto Sikstu.
Leta 133 je bil imenovan oglejski škof Agapit in nato je pastiroval 13 let.
Leta 135 je Sikst uvedel obveznost velikega posta za vse vernike.
Do takrat se je ta post držal le v posnemanje Kristusa.
0
44. MIR Z GERMANI
Po smrti Adrijana je leta 140 prevzel cesarstvo Antonin Pij.
https://i.pinimg.com/564x/fc/c0/07/fcc0070e253dc627ef52f3c32525dd62.jpg
Antonin je za upravitelja Sredozemskega Norika imenoval pravičnega in odločnega moža, Kasija.
Vojake, ki so brez njegovega ukaza napadli in porazili Germane, je Kasij strogo kaznoval, poveljnike pa dal obesiti.
Pridobil si je zaradi tega velik ugled med Germani, tako da so sklenili s cesarjem 100letni mir.
Po smrti Adrijana je leta 140 prevzel cesarstvo Antonin Pij.
https://i.pinimg.com/564x/fc/c0/07/fcc0070e253dc627ef52f3c32525dd62.jpg
Antonin je za upravitelja Sredozemskega Norika imenoval pravičnega in odločnega moža, Kasija.
Vojake, ki so brez njegovega ukaza napadli in porazili Germane, je Kasij strogo kaznoval, poveljnike pa dal obesiti.
Pridobil si je zaradi tega velik ugled med Germani, tako da so sklenili s cesarjem 100letni mir.
0
45. LAZAR
Leta 151, pod cesarjem Antoninom, je zaslovel Trst s svojim mučeniki.
Prvi je bil Tržačan Lazar.
Posvetil ga je v diakona škof Martin, da bi mu pomagal pri obredih.
Sodnik Pompej, ki je tedaj prišel v Trst, se je pri mestnem magistratu pozanimal, če je med meščani kaj kristjanov.
Zvedel je, da se mnogi shajajo pri Lazarju in da se v njegovi hiši poučuje krščanstvo.
Pompej je tja poslal plačance in ti so Lazarja zvezali, privedli pred sodnika, nato pa vrgli v ječo, kjer je vso noč molil.
Naslednji dan Lazar zopet izjavi, da je kristjan, da se svoji veri ne bo odrekel.
Začeli so ga klofutati, Lazar pa je še ostreje napadal bogove.
Začeli so ga pretepati še huje, a ko je sodnik videl, da tudi to nič ne pomaga, ga je obsodil na smrt.
Lazar je bil obglavljen 30 MAR 151.
Krščanska žena je nato poskrbela, da je naslednjo noč njegovo truplo bilo pokopano.
Njegovi ostanki se hranijo v tržaški stolnici.
Leta 151, pod cesarjem Antoninom, je zaslovel Trst s svojim mučeniki.
Prvi je bil Tržačan Lazar.
Posvetil ga je v diakona škof Martin, da bi mu pomagal pri obredih.
Sodnik Pompej, ki je tedaj prišel v Trst, se je pri mestnem magistratu pozanimal, če je med meščani kaj kristjanov.
Zvedel je, da se mnogi shajajo pri Lazarju in da se v njegovi hiši poučuje krščanstvo.
Pompej je tja poslal plačance in ti so Lazarja zvezali, privedli pred sodnika, nato pa vrgli v ječo, kjer je vso noč molil.
Naslednji dan Lazar zopet izjavi, da je kristjan, da se svoji veri ne bo odrekel.
Začeli so ga klofutati, Lazar pa je še ostreje napadal bogove.
Začeli so ga pretepati še huje, a ko je sodnik videl, da tudi to nič ne pomaga, ga je obsodil na smrt.
Lazar je bil obglavljen 30 MAR 151.
Krščanska žena je nato poskrbela, da je naslednjo noč njegovo truplo bilo pokopano.
Njegovi ostanki se hranijo v tržaški stolnici.
0
46. APOLINAR
Leta 151 umorijo preganjalci tržaškega diakona Apolinarja, ki ga je bil posvetil škof Martin.
Prišel je v Trst cesarski sodnik Licinij in začel poizvedovati o kristjanih.
Mnogo ljudi je zbežalo v strahu iz mesta in se skrilo po jamah.
Tolažila sta jih škof Martin in njegov diakon Apolinar.
Sodnik Licinij je zvedel za Apolinarja po smrti škofa Martina.
Dal ga je ujeti in ga povabil, da bi postal pogan.
Toda Apolinar glasno zasmehuje bogove in hvali Boga, zato ga sodnik da sleči in žgati na žaru do smrti, po gornji strani telesa pa žgati še z gorečimi koli.
Ko je prignan na kraj smrti, napravi Apolinar križ nad ognjem in ta ugasne kot polit z vodo.
Apolinar je rešen te smrti.
Med ljudmi nastane veliko začudenje nad čudežem.
Na ves glas hvalijo zdaj Boga.
Licinij je tedaj svetniku dal odsekati desno roko, da ne bi več mogel delati križev in ga da nato obglaviti izven mesta.
Bil je 8 DEC 151.
Njegove ostanke so pokopali izven mesta, danes pa počivajo v tržaški stolnici.
Leta 151 umorijo preganjalci tržaškega diakona Apolinarja, ki ga je bil posvetil škof Martin.
Prišel je v Trst cesarski sodnik Licinij in začel poizvedovati o kristjanih.
Mnogo ljudi je zbežalo v strahu iz mesta in se skrilo po jamah.
Tolažila sta jih škof Martin in njegov diakon Apolinar.
Sodnik Licinij je zvedel za Apolinarja po smrti škofa Martina.
Dal ga je ujeti in ga povabil, da bi postal pogan.
Toda Apolinar glasno zasmehuje bogove in hvali Boga, zato ga sodnik da sleči in žgati na žaru do smrti, po gornji strani telesa pa žgati še z gorečimi koli.
Ko je prignan na kraj smrti, napravi Apolinar križ nad ognjem in ta ugasne kot polit z vodo.
Apolinar je rešen te smrti.
Med ljudmi nastane veliko začudenje nad čudežem.
Na ves glas hvalijo zdaj Boga.
Licinij je tedaj svetniku dal odsekati desno roko, da ne bi več mogel delati križev in ga da nato obglaviti izven mesta.
Bil je 8 DEC 151.
Njegove ostanke so pokopali izven mesta, danes pa počivajo v tržaški stolnici.
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
31.03.2018 ob 8:12