PRIJAVA / REGISTRACIJA
registracija za sodelovanje ni potrebna, a če si želiš rezervirati ime in se družiti z ostalimi člani, se bo potrebno registrirati ;)
Čvek 123
Dobrodošli na čvek 123.
NOVA TEMA

NORIK - 3


lelj :: 11.02.2018 ob 7:04
15. SREDOZEMSKI NORIK

Zaradi svojega raznolikega podnebja nudi Sredozemski Norik človeku raznoliko hrano:
Žita
Vina
Sol
Olje
Med
Ribe
Živali

Mnogo je tu tudi gajev, gozdov, gor in jezer.

Vinska trta raste po mnogih hribih.
Vino Pucin je najboljše.
Dalo je 82 let življenja cesarici Liviji.
Plinij piše o njem, da ni boljšega zdravila na svetu.
Grki so ga nazivali Piktamen, domačini pa mu pravijo Prosekar in ga v steklenicah izvažajo v Nemčijo.

Bila je tu nekdaj konjerejska vas Tamoska.
Od tu so vsako leto pošiljali belega konja v Diomedovo svetišče pri izvirih Timava in ga darovali Neptunu.
Pravijo, da si je tu kupoval konje za konjske dirke Dionizij, kralj Sicilije.
Za te konje je nadvojvoda Karel avstrijski dal zgraditi konjušnice v vasi Lipica, ki je 30 000 korakov od Ogleja.
Zgodilo se je to leta 1580.
Od tu se zdaj vsako leto pošiljajo žrebci na Dunaj, v cesarske konjušnice.

V Sredozemskem Noriku imamo tudi mnogo rud in kovin.
Koroška, Štajerska in Kranjska so bogate na železu, bakru, svincu, medenini in jeklu.
Noriško jeklo, o katerem poroča že Homer 3003 leta po ustvaritvi sveta, 1049 leta pred Kristusom, se je pridobivalo pri vasi Eisenerz na Štajerskem.
Tudi srebro se dobiva v raznih krajih.
666 lista:

zobatec
Mačka
zelena ribica
lelj :: 11.02.2018 ob 7:58
16. KOPER

Leta 2819 po ustvaritvi sveta, 1233 leta pred Kristusom, je Jazon z Argonavti prišel v deželo Kolkov in leto zatem jim je ukradel zlati kožuh.
Z njim je utekla tudi Medeja.
Pluli so po morju in nato gor po Donavi.
Od tu so prešli na Savo in po Savi navzgor so prišli v Japidijo, ki se danes imenuje Kranjska.
Tu so pripluli do izvira Ljubljanice, ki so ji dali ime Nauport, nato pa so, piše Plinij, dvignili svoje ladje na rame in jih prenesli čez Karnijske Alpe.
Pri Trstu so jih potem zopet spluli v morje adrijansko.
Trst je bil že tedaj cvetoč kraj.
Jazon je zatem prišel v Karnijo in se tu naselil.
Kraju, kjer se je z Medejo ustavil, je dal ime Medeja in posvetil se je izkopavanju zlata.

Kolki, katerim je bil ukraden zlati kožuh, so tudi prispeli do morja adrijanskega nad Trstom.
A tu so obupali in se odpovedali zasledovanju ubežnikov.
Ostali so tu, med Karni in se pokarnili.
Zgradili so več mest:
Pulj
Poreč
Enemono
Aegido

Aegida se je pozneje preimenovala v Kaprarijo (Koper) in še pozneje v Justinopol.

Kolki so prišli z dežele ob reki Ister.
Dali so zato svoji novi domovini ime Istra.
Prej se je ta dežela imenovala galska ali karnijska.

666 lista:

zobatec
Mačka
zelena ribica
lelj :: 12.02.2018 ob 7:46
17. TROJANI

Kakih 52 let po prihodu Kolkov je v Karnijo prispelo tudi nekaj Trojanov, ki so se rešili iz požgane Troje.
Trojo so leta 2871 po ustvaritvi sveta, 1181 let pred Kristusom, uničili Grki po 10letnem obleganju.

Antenor je tedaj priplul v morje adriansko in se ustavil v deželi Evgenov.
Premagal jih je in zatem za stalno naselil te karnijske kraje s Trojani ali Heneti.
Po njih so se tamkajšnji ljudje tedan nazvali Veneti.
Antenor si je dal zgraditi mesto Padova.

Nekateri menijo, da je trojanski vojskovodja Akvilij zgradil mesto, ki naj bi se po njem nazvalo Akvileja (Oglej), danes prestolnica Karnov.
Trojani so menda zgradili še
Konkordijo
Altin
Sacil
Opiterg.
666 lista:

zobatec
Mačka
zelena ribica
lelj :: 13.02.2018 ob 7:14
18. VENET

Ime Venet, ki je bilo dano delu Karnije, je spravilo v zmoto več piscev.
Menili so, da se Venet razteza vse do izvirkov Timava.
Mislili so, da so Trojani prišli v Karnijo in jo vso preimenovali v Venet.
V resnici pa ni tako.

Plinij, Strabon in drugi pisci menijo, da so bili Evgani karnijsko ljudstvo Tostranalpske Galije skupaj z Umbri, Veneti in Karni.
Meje starega Veneta pa postavljajo pri Veroni, ki jo skupaj s Treviško Marko pripisujejo Karniji.
Treviška Marka je po njihovem segala do reke Avše pri Ogleju, mesto so pa zgradili Tavri, ki so zavzeli deželo.
Pozneje so se Marke polastili Langobardi in zasedli še celotno italijansko kraljestvo.

Tudi Furlani so razlikovali med Treviško Marko in Karnijo, vendar so šteli za mejno reko Limin in ne Avšo.
666 lista:

zobatec
Mačka
zelena ribica
lelj :: 14.02.2018 ob 10:52
19. IZVOR VENETOV

Veneti so imeli, kakor pravijo, 4 pokrajine.
Ena je bila onstran Alp.
Še danes se tam omenjajo mnoga venetska mesta.
Te Venete, Rimljanom sovražne, je premagal Cezar.
Voditelje je dal usmrtiti, ljudi pa je prodal kot sužnje.
Od tam so prišli tudi Veneti tostran Alp.
Tako vsaj mislita Cezar in Strabon.
Ti Veneti so živeli ob reki Adriji in so imeli mesta Adrijo, Raveno in druga.

O njih govorita Strabon in Jornand.
Ravenna, pravi ta, leži med močvirji, morjem in Padom.
Ima en sam dohod, ki je trdno v rokah Venetov.
Na vzhodu je morje in na zahodu so močvirja, severno in južno od mesta teče reka Pad.
Kraj je torej bil ob morju in delno na vodi.
Vode so ga delile v otoke in tekle ob njem.

Bosin, Olk in drugi pisci pravijo, da so tu stale stare Benetke.
Meje Venetov pa so segale tja do Karnije.
666 lista:

zobatec
Mačka
zelena ribica
lelj :: 15.02.2018 ob 10:01
20. POKRAJINE VENETOV

Ko so Trojani ali Heneti prišli v Karnijo, so dobili ime Venetov in so dali nato ime Venet delu Karnije.
Pliniju pa so dali povod, da je vso Karnijo štel za Venet.
Venetu, kot deseti deželi Italije, je pripisoval reke:
Sile
Livenco
Limin
Tilment
Avšo
Ter
Piave
Nadižo

To pa je vendar Karnija, saj so vse te reke v Karniji.
Tisti, ki postavljajo Oglej izven Veneta, mislijo namreč na stari Venet, ki ni obsegal Karnije.
Tako so mislili tudi tisti, ki so Oglej, kneževino Furlanijo in Karnijo postavljali izven mej Veneta pozneje in kljub temu dajali to ime vsemu ozemlju rek omenjenih po Pliniju.

Longobardi, ki so pozneje zavzeli Furlanijo in Italijo, so Furlaniji dali naslov kneževine, ostalo Karnijo pa so razdelili v Treviško, Vicenško in Istrsko Marko.
Veneta sploh niso omenjali.
Razumevali so ga morda pod imenom Furlanije.

Četrta pokrajina Veneta je zahodno od Ogleja in Adrianskega morja, na otokih, ki so last Padove.
To je mesto Benetke s svojo republiko.
Zgradili so ga in razvili plemiči Ogleja, Padove in Konkordije, potem ko so se umaknili tja iz strahu pred Atilo in Huni.
666 lista:

zobatec
Mačka
zelena ribica
lelj :: 16.02.2018 ob 17:49
21. SVETIŠČE PRI TIMAVU

Po uničenju Troje je Diomed prešel v Apulijo in se polastil tamkajšnjega kraljestva.
Tudi on je ustanovil nekaj krajev v Karniji.
Zavladal je nad vrsto adrianskih otokov in nato živel ob obali morja pri izviru Timava.
Kakih 80 milj od tam je na hribu imel svoj grad in svojo vas, ki se še danes imenuje Kraljevica, ruševine gradu pa ruševine kralja Apulije.

Znamenito je tudi Diomedovo svetišče, ki se je dvignilo nad morjem pri izviru Timava.
Strabon piše, da so tam vsako leto darovali Diomedu belega konja.
Drugi pravijo, da so ga darovali Neptunu, bodisi ker so Neptuna smatrali za boga morja in Timav za izvir morja.
Po kraju sodeč so konja darovali Neptunu.
Za ograjo svetišča je globoka pečina s skalami in zidom.
Tam so žrtvovane konje metali v morje.

Svetišče je bilo obrnjeno proti jugu in delilo ga je dvoje zidov.
Prvi del svetišča, predsoba, je bil odkrit, ostala dva pa sta bila pokrita. Zgornji del obokov je danes počen in zeva.
Oboki so zaradi tega preraščeni s trnjem, da bi tja ne zahajali živina na paši.
666 lista:

zobatec
Mačka
zelena ribica
lelj :: 17.02.2018 ob 9:36
22. DVA ČUDOVITA POJAVA

V našem delu Karnije je nekaj čudovitih pojavov.

Pri vasi Furn ali Pač je vrt s studencem, ki prekriva s kamenito skorjo ves les, ki pade vanj.
V kamen spreminja listje in sadove.
Studenec je na otoku Šermas pri izviru Timava, otoku, ki se baje dviga in spušča s plimo in oseko morja.
Svoj čas so v tem toplem studencu ljudje našli svinčeno ploščo z latinskim napisom BOŽJA VODA ŽIVLJENJA.
Ta studenec obstoja še danes, čeravno bolj oddaljen od morja in obale, na kopnem.

V vasi Lokev, 10 000 korakov od Trsta, raste svojevrstni oreh.
Zeleneti začne šele junija na praznik svetega Ivana Krstnika.
Liste razvije cele 3 mesece za ostalimi orehi okolice, ki tedaj že imajo težke sadove in ne samo zelene liste.
Mnogi smo to osebno videli 23. junija 1642.
Drevo je bilo še brez listov, kaj še sadov.
Komaj da je začelo zeleneti.
Orehi so mu potem dozoreli pozno jeseni in so imeli nekoliko tanjšo lupino kot navadni.
Tudi to smo videli sami, vzroki tega pojava pa so neznani.
666 lista:

zobatec
Mačka
zelena ribica
lelj :: 18.02.2018 ob 7:37
23. PREDJAMA

Nedaleč od Lokve je Predjama, po nemško Lueg.
Je to dvojna jama visoko v pečinah gore.

Po prvi jami pelje široka pot pod hribom s čudovito odprtino na sredini, vso zaraščeno s travo in grmičevjem.
Pod odprtino, na desni strani je prostorna kuhinja.
Naprej pod goro pa je širok prostor z umetnim vodnjakom na sredi.
Pitna voda tega vodnjaka nikoli ne usahne.
Na vsaki strani te jame so sobe in to v samih stenah hriba.
Hrib jim je tudi strop.
Jama se nato zoži, se vleče pod goro še kakih 1000 korakov, nato pa pride na dan v gozdovih Hrušice.
V tej jami so svoj čas živeli gospodje predjamski.

Pod goro je še druga jama.
Ta pelje daleč v 3 podzemske rove, ki skrivajo mnogo stvari.
666 lista:

zobatec
Mačka
zelena ribica
lelj :: 19.02.2018 ob 11:32
24. CERKNIŠKO JEZERO

Plemiški družini iz naših krajev so se rodili otroci s kačjo glavo.
Ko pa so jih prvič umili, jim je maska odpadla in dobili so človeške obraze.
To nas spominja na izvirni greh in na zmago nad ogabno kačo, ki je lik peklenskih podložnikov tiste kače iz davnin, ki jo je Bog vrgel iz nebes.

Kakih 15 000 korakov od Predjame je Cerkniško jezero.
Široko je 3000 korakov in leto za letom daje na vsej svoji površini ribe, divjačino in poljske pridelke.
Vse okoli jezera so hribi, iz katerih tečejo v jezero mali potoki, trije z vzhoda in štirje s severa.
Vode teh potokov pa se izgubljajo po poti, ker jih pijejo žejna zemlja in čudne jame med skalami, ki se zdijo kot da so delo človeških rok.
Ko so jeseni pridelki pospravljeni, jame prenehajo požirati vode potokov in ti se spet napolnejo.
Voda celo priteče nazaj iz jam in suho dno jezera se kmalu spet zalije.
Voda je ponekod globoka celih 18 laktov, nikjer manj kot višina človeka srednje postave.
Kakšen krat voda zopet izgine pred zimo in sicer na isti način.
Popijejo jo jame in sploh vsa zemlja, kakor da bi bila kako rešeto.
Kadar ljudje to opazijo, trumoma prihitijo, vržejo mreže v večje jame in požiralnike in kmalu se veselijo lahkega in bogatega lova.
Iz vode izvlečejo ogromne količine rib, ki jih potem posušijo in prodajo po sosednih vaseh in krajih.
Pogostoma se ulovijo ščuke, ki so dolge po 2 lakta in še več in so očividno zrastle v podzemnih votlinah.
Zunanji potoki so vse premajhni, da bi se v njih mogle ščuke razviti do takih velikosti.
Ko vode upadejo, ali usahnejo, se obrobni deli jezerskega dna preorjejo in posejejo, zatem pa jih voda spet zalije.
Dno v sredini jezera je manj rodovitno.
Zemlja je tu polna loča in primerna le za lov in za pašo.
666 lista:

zobatec
Mačka
zelena ribica

Če želite sodelovati na forumu, se prijavite ali registrirajte. Registrirani člani lahko na forumu sodelujejo tudi anonimno.