☕ Michael A. Cremo in Richard L. Thompson: Prikrita zgodovina človeške rase - 6

EVOLUCIJSKE PREKONCEPCIJE
-Holmesovo in Sinclairovo trdovratno oporekanje kalifornijskim najdbam je težko opravičiti. Bila sta brez stvarnega dokaza za prevaro oz. prenos artefaktov z drugih predelov (indijanske naselbine). Sodobni zgodovinar W. Turrentine Jackson je povedal, da so v času zlate mrzlice Indijance celo odgnali z rudarskih področij in so tako le redko prišli v stik z rudarji.
-Holmes je rekel, da Whitney ne bi smel tako brez obotavljanja objaviti najdb, ki kontrirajo splošno priznani teoriji. Leta 1891 je Eugene Dubois odkril javanskega človeka (pithecanthropus erectus), ki so ga priznali kot dolgo manjkajoči člen med modernim človekom in opicam podobnimi bitji, domnevnimi predniki človeka. Po Holmesovo je torej Whitneyevo odkritje nakazovalo, da je človeška rasa vsaj za polovico starejša od javanskega človeka, ki je šele zametek človeške vrste in zato je treba vsako pričevanje o obstoju modernega človeka pred njim diskreditirati. Ignoranca teh najdb ne bi dovolj hitro zatrla, zato jih je treba načrtno spodkopati, čeprav z dvomljivi metodami.

-Alfred Russell Wallace (z Darwinom si deli zasluge za postavitev teorije o evoluciji z naravnim izborom) je bil osupel, ker so bile najdbe anatomsko modernega človeka iz terciarja predmet vsesplošnega sumničenja, obtoževanja in posmehovanja. Izčrpno je pregledal arheološke najdbe, ki pričajo o veliki starosti človeka v severni Ameriki in dokaj pozitivno oceni Whitneyevo poročilo odkritjih človeških fosilov in kamenih artefaktov iz terciarja. Take najdbe se po Wallacevo pravilno obravnava tako, da se jih natančno dokumentira, ne pa prezira kot manjvredne in najditelje nekritično obsoja kot sleparje.



*moja opomba: Nisem čisto prepričana, zakaj naj bi bil izgon Indijancev z rudarskih predelov dokaz za to, da nihče ni prenesel artefaktov s kakšnega drugega področja v Table M.

6. PRIČEVANJA O RAZVITI KULTURI IZ PRADAVNINE
-Večina najdb, ki so bile do sedaj opisane v knjigi, priča o tem, da so ljudje obstajali v davni preteklosti na precej primitivni stopnji kulture in tehnologije.
-Leta 1863 je Charles Lyell v knjigi Starovečnost izrazil dvom, zakaj ni najti kakšnih bolj "naprednih" artefaktov v tako dolgem obdobju, ko je imel človek vsekakor čas, da izpopolni svoje veščine. Zakaj ni tračnic starodavne železniške proge, žic električnih brzojavov, astronomskih inštrumentov, mikroskopov...?
-Nekateri predmeti v tem poglavju so nedvomno bolj razviti od kamenega orodja in spadajo v geološki kontekst, precej starejši od že obravnavanih. Velika večina poročil o teh predmetih prihaja iz neznanstvenih virov in pogosto je nemogoče ugotoviti, kje se predmeti trenutno nahajajo, ker jih niso shranili v znanih prirodoslovnih muzejih. V knjigo so uvrščeni zaradi popolnega pregleda in spodbude k nadaljnjemu študiju, čeprav avtorja nista prepričana o njihovi pomembnosti.
-V knjigi je predstavljen le majhen vzorec objavljenega materiala, ki je bil na voljo. Ker pa so tovrstne najdbe le redko ohranjene, poročila o njih pa fragmentirana, je mogoče obstoječa zbirka le majhen del vseh takih odkritij.


*Moja opomba: avtorja jasno dasta vedeti, da ne verjameta v teorijo modernega človeka pred terciarjem oz. v zelo tehnično podkovanega in inteligentnega človeka v terciarju. V prejšnjih poglavjih sta bila precej kritična do vsakogar, ki si je drznil ugovarjati možnosti o razvitem človeku v terciarju (resda ponavadi upravičeno), sama sta pa zelo skeptična do druge teorije. Jima je pa treba priznati, da sta tovrstne najdbe vsaj opisala v tej knjigi in jih nista ignorirala.

S tvojimi opombami se strinjam. Zanimivo branje. Hvala ker se trudiš tudi za nas.

ARTEFAKTI V AIX-EN-PROVENCE, FRANCIJA
-Count Bournon je v knjigi Mineralogija poročal o odkritjih francoskih delavcev v letih 1786-88 blizu Aix-en-Provence, kjer so lomili kamen za prenovo sodiščnega dvorca.
-Kamen je bil temnosivi apnenec. Skladi apnenca so bili med seboj ločeni s plastmi apnenčastega peska pomešanega z glino. Prvih 10 skladov je bilo brez tujkov, v 11. (12-14 m globoko) pa so našli školjke, kovance, ročaje kladiv in drugo orodje ali dele lesenega orodja.
-Najbolj zanimiva najdba je bila kamnita plošča, debela 2,5 cm in več kot 2 m dolga, razlomljena na veliko delov. Ni pa noben manjkal in lahko so jo sestavili. Plošča je enaka ploščam, ki jih uporabljajo kamnoseki in kamnolomci: enake obrabnine, z značilno zaobljenostjo in valovitostjo na robovih. Ploščo naj bi obdelal človek na istem mestu, kjer so jo našli.
-Odkritje je bilo leta 1820 objavljeno tudi v reviji American Journal of Science.

ČRKE V BLOKU MARMORJA, PHILADELPHIA, ZDA
-Leta 1830 so v kamnolomu 20 km od Philadelphie izkopali črkam podobne formacije. Odkrili so jih v masivnem bloku marmorja, izkopanem iz globine 20 m. Naslednje leto je v reviji American Journal of Science izšel članek o tem odkritju.
-Nad blokom s črtami so bile plasti gnajsa, sljudovca, amfibola, skrilastega lojevca, prastarega glinastega skrilavca. Blok s črtami je bila pravokotna izdolbina, 4 cm široka in 1,5 cm visoka, v kateri sta bili izbočeni dve "črki".
-Nastanek izbočenih znakov ni mogoče pojasniti z naravnimi fizikalnimi procesi, torej morajo biti delo inteligentnega človeka iz davne preteklosti.

*Moja opomba: tukaj mi je resnično žal, da ne morem najti nobene slike. Črki sta narobe obrnjen oglat u in i. Tudi za laika precej jasno, da sta delo človeka. Žal pa v zgornjih primerih izgleda nikjer niso preverili starosti najdišča.

Je govora o tem? https://wolnemedia.net/obrazki/5448582uHX.jpg

To, ja! Hvala. Kje si pa dobila to sliko?

http://bfy.tw/9pcL http://bfy.tw/9pcL

Dobra ideja. Tudi pomislila nisem na ta način iskanja.

NOHT V DEVONSKEM PEŠČENCU, ŠKOTSKA
-Leta 1844 je sir David Brewster poročal, da so v kamnolomu Kingoodie na Škotskem našli noht, čvrsto umeščen v bloku peščenca.
-Leta 1985 je dr. A. W. Medd z Zavoda za geološke raziskave Velike Britanije potrdil, da peščenec izvira iz spodnjega obdobja starega rdečega peščenca-formacija iz devona (360-408 mio let nazaj).
-Brewster (fizik, avtor pomembnih odkritij na področju fizike, ustanovitelj Britanskega združenja za razvoj znanosti) je poročal, da je kamen v kamnolomu iz izmeničnih plasti trdega kamna in mehke glinaste tile. Noht je bil zakopan v bloku peščenca, kar izključuje možnost, da bi kdo noht zabil v kamen po izkopu.

ZLATA NIT V KARBONSKEM KAMNU
-Leta 1844 je londonski Times objavil, da so v kamnolomu blizu Tweeda izkopali zlato nit, umeščeno v kamen, v globini 2,5 m.
-Dr. A. W. Medd je leta 1985 ocenil, da je tamkajšnji kamen iz karbona (320-360 mio let).

Nič zato, očitno moji možgani delujejo računalniško. Večino stvari najdem v hipu.

KOVINSKA VAZA IZ PREDKAMBRIJSKE SKALE V MASSACHUSETTSU, ZDA -Leta 1852 je bil v Scientific American objavljen članek: v steni hriba Meeting House Hill so razstreljevali in pred delavce sta padla dva kosa kovinske posode (ob eksploziji se je razklala). -Ko so posodo sestavili, se je pred njimi razgrnila zvončasta vaza, visoka 12 cm, široka 16 cm na dnu in 6 cm na vrhu, deela je bila 3 mm. Bila je cinkaste barve, iz kovinske zlitine z znatnim deležem srebra, na stranski ploskvi pa je bilo 6 vzorcev (cvet ali šopek), intarziran s čistim srebrom. Okoli spodnjega dela je bila napeljana vitica ali girlanda, prav tako intarzirana s srebrom. -Posoda se je odlomila iz kompaktnega sprimka, 4,5 m pod površino. Sprimek, ki mu danes rečejo roxburyjski konglomerat, je iz predkambrija (več kot 600 mio let). -Standardna teorija pravi, da je v predkambriju življenje šele začelo nastajati. Najdena vaza pa priča o obstoju dekorativne umetne obrti v S Ameriki pred več kot 600 mio leti. *Moja opomba: https://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%BDelezna_doba Železna doba je po uradni teoriji bila pred kratkim, precej kasneje od vseh artefaktov v tej knjigi. Avtorja se do zdaj še nista opredelila do obdelave kovin v preteklosti.

Resnično precej neverjetna pripoced. Vendar samo neverjetna. Morda je le kakšna razlaga za kovinske artefakte.

Ali moramo uporabiti tisto varianto. V ljubljani so našli svinčeno cevz rimskih časov, torej so imeli že takrat vodovor. V Ajdovščini so našli bkrene nove bakreno žico. Torej so že takrat imeli trgovino s kovinami. V naši vasi nismo našli nič podovnega. Torej smo imeli že takrat mobilne telefone.

TERCIARNA KREDASTA KROGLA IZ LAONA, FRANCIJA
-Leta 1862 je revija The Geologist objavila članek Maximiliena Mellevilla, podpredsednika Akademskega društva iz Laona. V prispevku je pisalo, da so odkrili okroglo kredasto kroglo 75 m pod površino v zgodnjeterciarnih ležiščih lignita blizu Laona. Lignit (tudi lesenec) je mehek rjavi premog.
-Plasti lignita ležijo ob vznožju hriba in so jih izkopali z vodoravnimi rovi. Na skrajnem koncu najdaljšega 600 metrskega rova je pred rudarjem s stropa padel okrogel predmet (premer 6 cm, teža 310 g).
Melleville je trdil, da je izključeno, da je artefakt poneverba. Štiri petine krogle je bilo črne barve zaradi stika z lignitom, vrhnji del pa je bil umazanobele barve zaradi stika s školjčnim ležiščem. Kamnina, v kateri je bila najdena, je nedotaknjena in ne kaže sledov davnega izkoriščanja. Strop rova na tem mestu je bil prav tako nedotaknjen in brez razpok, ki bi povečale možnost, da bi krogla padla iz kakšne mlajše formacije. Si pa Melleville ni upal potrditi, da je starost človeka enaka starosti lignita, kjer so našli kroglo, na podlagi le enega dejstva in je rekel, da bo do zaključkov raje prišel šele, ko bodo našli več artefaktov, ki bi pričali o tem. Njegov namen poročila je bila le opisati najdbo in ne delati prenagljenih zaključkov.

-Leta 1883 je Gabriel de Mortillet postavil teorijo, da se je kos krede valil v valovih terciarnih morij, se zaoblil in bil odložen na mesto, ker so ga našli rudarji. To pa ni najbolj verjetna razlaga, ker ima krogla lastnosti, ki jih ni mogoče pripisati delovanju valov.
-Melleville je de Mortilletu odvrnil, da so na krogli trije veliki odkrški z ostrimi robovi. Ti pričajo o tem, da se je krogla med izdelavo držala kamnitega bloka in je bila oddvojena šele po dokončanju-ostali so ti ostri odkrški. Valovi bi te ostre robove zgladili in če bi bil kos krede dolgo izpostavljen valovom, bi se razkrojil.
-De Mortillet je potrdil, da so kroglo našli v skladu iz zgodnjega eocena (45-55 mio let nazaj).

:)

Evo, Micka po tvoji "metodi" (Hvala!): kredasta krogla iz Laona http://shrani.si/f/14/wH/2phYfVz5/145214.jpg

PREDMETI IZ VRTINE V ILLINOISU, ZDA -Leta 1871 je William E. Dubois iz Smithsonove ustanove poročal, da so med predmeti, izkopanimi iz globokih ravni v Illinoisu, našli tudi bakreni kovanec. -Med vrtanjem jaška so prevrtali plasti zemlje, rumene gline, modre gline, zmes gline, peska in grušča, vijolične gline, rjavih trdnih tal, zelene gline, rastlinske prsti, rumene gline, trde pane (podpovršinska glina) in mešane gline do globine 38 m, kjer je J. W. Moffit našel dotični kovanec in poslal pismo Smitsonovi ustanovi. Starost usedlin v globini 38 m je po informacijah Državnega zavoda za geološke raziskave v Illinoisu 200.000-400.000 let. -Leta 1881 je A. Winchell opisal isti kovanec. V poročilu je navedel pismo W. H. Wilmota, ki je navedel drugačno zaporedje skladov do globine 35 m, kjer naj bi našli ta isti kovanec. Zavod za geološke raziskave v Illinoisu je navedel, da je plast v globini 35 m nastala med yarmouthsko medledeno dobo (200.000-400.000 let). -Dubois je kovanec opisal kot mnogokotnik, skoraj krog. Na obeh straneh ima izrisane like in vklesane napise v jeziku, ki ga ni prepoznal. Videz kovanca se prav tako razlikuje od vsakega poznanega novca. -Dubois je bil še prepričan, da je kovanec nastal v strojni delavnici, zaradi enakomerne debeline naj bi bil obdelan v valjarni. Prirezali so ga najbrž z velikimi škarjami in robove zgladili z dletom. -Po splošnem mišljenju so bila inteligentna bitja sposobna izdelovati in uporabljati kovance (homo sapiens sapiens) šele pred 100.000 leti. Kovinske kovance naj bi prvič uporabljali v Mali Aziji v 8. stol. pr. n. št. -Moffit je poročal, da so v sosednjem okrožju našli še več artefaktov: velik bakren prstan ali obroč (podoben tistim, ki jih danes uporabljajo na ladijskih jamborih) so našli v globini 37 m, predmet, podoben kavlju na pomolnem stebru, v glini umeščena sekirica suličaste oblike (najdena v globini 12 m), lončene pipe in lončenina (najdena v globini 3-15 m)... -Leta 1984 je Zavod za geološke raziskave v Illinoisu potrdil, da starost formacij v globini 37 m zelo variira. Lahko je stara 50.000 ali 410 mio let. http://www4.slikomat.com/13/0205/x8e-prenos.jpg

GLINASTA PODOBA IZ NAMPE V IDAHU, ZDA -Leta 1889 so v Nampi našli majhno človeško podobo, umetelen izdelek iz gline. http://www4.slikomat.com/13/0205/njj-prenos.jpg -G. F. Wright je leta 1912 po uradnih zapisih o vrtini napisal, da so delavci najprej predrli plast prsti, bazalta, izmenične plasti gline in živega peska, nato pa je na globini 90 m sesalka na plan potegnila številne glinaste krogle (nekatere s premerom več kot 5 cm) z debelo oblogo železovega oksida. V spodnjem delu tega sklada so bili sledovi nekdanje zemeljske površine, čez katero se je nabral tanek sloj rastlinske prsti. Glinasti kipec so našli pod to plastjo, v globini 98 m. Še kakšen meter nižje pa je bila plast peščene kamnine. -Wright je napisal, da je podoba iz istega materiala kot glinaste krogle, je 4 cm dolga in odlično posnema človeško žensko podobo. Pokazal jo je prof. F. W. Putnamu, ki je takoj opazil značilno železno oskorjavo na površini, kar je dokaz velike starosti in lise anhidrijskega rdečega železovega oksida, ki ne morejo nastati na ponaredku. Leta 1980 je Wright obiskal najdišče in opazil, da je barva oksida na kipcu skoraj identična barvi glinastih krogel. -Kipec je podoben številnim "aurignaškim kipcem" iz predzgodovinskih jam v Franciji, Belgiji in Moravski, kipcu https://en.wikipedia.org/wiki/V%C3%A9nus_impudique "Venus impudica" iz najdišča Laugerie-Basse in https://sl.wikipedia.org/wiki/Willendorfska_Venera willendorfski Veneri . -Wright je vrtino sam pregledal, da bi preveril možnost zdrsa artefaktov iz višjih plasti. Ugotovil je, da je vrtina s premerom 15 cm obložena s težkimi železnimi cevmi, ki so speljane od vrha navzdol in tako onemogočajo vnos drugih materialov v vrtino. -Zavod za geološke raziskave ZDA pravi, da plast gline v globini več kot 90 m najbrž pripada glennsferryjski formaciji, kar jo uvršča v pliopleistocensko starost (2 mio let), bazalt nad to plastjo pa naj bi bil srednjepleistocenske starosti. -Uradno je h. sap. sapiens edini človečnjak, ki je izdeloval take umetnine, kar pa zgornja najdba izpodbija. Na to opozori tudi W. H. Holmes iz Smithsonove ustanove. Leta 1919 je v Priročniku za relikte ameriških staroselcev napisal, da je starost te najdbe enaka starosti javanskega človeka in dvomi, da bi lahko bitja, sposobna izdelati tak kipec, živela v istem času kot javanski človek. Kar je precej neverjeten sklep, ker vemo, da danes sobivajo primati, kot npr. šimpanzi in gorile, in ljudje z različno razvito tehnologijo. -Holmes je še rekel, da najdbe iz zlatonosnih najdišč v Kaliforniji in Wrightov kipec vsak zase pričajo o tako stari neolitski kulturi v ZDA, da je ne moremo sprejeti brez dodatne potrditve. Možno je, da kipec ni originalni sestavni del plasti, kjer so ga našli in bi tja lahko prišel skozi razpoko ali vodno strugo, a je Holmes sam rekel, da daleč naokrog ni nobene umetnosti, ki bi bila podobna temu kipcu.

ZLATA VERIŽICA IZ KARBONSKEGA PREMOGA V ILLINOISU, ZDA
-Leta 1891 je bil v Morrisonville Timesu objavljen članek, po katerem je S. W. Culp doma razbila grudo premoga, da bi ga zložila v vedro ob peči. Iz premoga je ob tem padla zlata verižica, dolga okoli 25 cm in staromodne izdelave. Bila je iz 8-karatnega zlata in tehtala 12 g.
-Gruda premoga naj bi prišla iz rudnika iz J Illinoisa, ki ga je Zavod za geološke raziskave v Illinoisu ocenil na 260-320 mio let.

IZREZBARJEN KAMEN IZ PREMOGOVNIKA V IOWI, ZDA
-Leta 1897 je v Daily News izšel članek, ki je opisoval najdbo kamna v premogovniku Lehigh. V globini 40 m so našli kamen temnosive barve, dolg 60 cm, širok 30 cm in debel 10 cm.
-Na površini kamna, ki je bil zelo trd, so bili narisani rombi. Sredi vsakega romba je bil izdelan obraz starega človeka s svojsko izdolbino na čelu. Vsi obrazi, razen dveh, gledajo v desno.
-Rudarji so bili prepričani, da na mestu najdbe ni nikoli prišlo do zemeljskih premikanj.
-Premog iz Lehigha je najbrž iz karbona.

ŽELEZNA SKODELICA IZ PREMOGOVNIKA V OKLAHOMI, ZDA
-Leta 1949 je bila v privatnem muzeju razstavljena železna skodelica skupaj s pisno izjavo Franka, J. Kenwooda, ki jo je napisal leto prej. Leta 1912 je Kenwood delal v občinski elektrarni v Oklahomi in trdo kepo premoga, ki je bila prevelika za uporabo, razbil s kladivom. Ven je padel železen lonček.
-Kenwood je ugotovil, da je premog prišel iz wilburtonskih rudnikov, ki jim Zavod za geološke raziskave v Oklahomi pripisuje starost 312 mio let.
-Muzej je danes razpuščen in za železno skodelico se je izgubila vsaka sled.

PODPLAT ČEVLJA IZ NEVADE -Leta 1922 je v New York Sunday American izšel članek dr. W. H. Ballou-ja. V njem je pisalo, da je John T. Reid, rudarski inženir in geolog, iskal fosile v Nevadi, ko je našel kos kamnine z razločnim odtisom človeškega stopala. Ko je pobliže pogledal, je ugotovil, da je to v bistvu podplat čevlja, ki se je spremenil v kamen. -Sprednji del podplata je manjkal, ohranila pa se je kontura vsaj 2/3 čevlja. Okoli konture je jasno viden razpoznaven šiv sukanca, s katerim je bil rob čevlja prišit na podplat. Okrog sukanca je bila še ena šivana črta. V sredini odtisa je bila izdolbina, kakršno naredi petna kost ob pogosti uporabi. -Starost kamnine je min. 5 mio let. -Reid je primerek pokazal dr. Kempu, geologu z Univerze v Kolumbiji in še trem profesorjem iz Ameriškega prirodoslovnega muzeja (Osborn, Matthew in Hovey). Vsi štirje so prišli do istega zaključka: najdba je naravna imitacija umetnega predmeta in da je skalna formacija iz triade. Izdelovalvi čevljev so nasprotno soglašali, da je primerek na roke prišit podplat. -Dr. Matthew je v skopem poročilu napisal, da so na primerku opazne vse podrobnosti s čevljem, vendar je le "lusus naturae"-igra narave. Ameriški prirodoslovni muzej je na povpraševanje avtorja te knjige odvrnil, da tega poročila nimajo v arhivih. -Reid se je obrnil še na mikrofotografa in kemika analitika iz Rockefellerjevega instituta, ki je po 20x povečavi odtisa opazil, da se jasno vidijo upogibi in šivi sukanca. -Danes velja, da je obdobje triade trajalo od 213-248 mio let nazaj. http://www4.slikomat.com/13/0206/64p-Triass.jpg

človeka, še bolj pa človekinjo kar srh spreleti, ko berem sestavko o zamolčano zgodovini. Torej je vse že nekoč bilo.

Mogoče. Tudi jaz sem, kot avtorja, precej skeptična do najdb v tem zadnjem poglavju, ker niso dovolj natančno dokumentirane. Možno je, seveda, ampak človek z inteligenco današnjega človeka pred recimo 200 mio leti? Ne vem... Mogoče so pa vesoljčki prišli ali pa je v igri časovni stroj?:P

BETONSKI ZID IZ PREMOGOVNIKA V OKLAHOMI, ZDA
-Leta 1928 je Atlas Almon Mathis delal v premogovniku 32 km od Heavenerja. V rudniku z jaški, globokimi 3 km, je našel masiven zid iz blokov, sestavljen iz 30 cm gladkih in zbrušenih kock. 100-150 m naprej je drug rudar našel isti ali podoben zid.
-Premog iz tega rudnika je najbrž iz karbona (min. 286 mio let).
-Ko je vodstvo izvedelo za najdbo, so rudarje potegnili iz rovov in jim prepovedali govoriti o dogodku. Rudnik so kasneje istega leta zaprli, moštvo pa se je preselilo v rudnik v bližini Wilburtona. Rudarji v tem rudniku so našli masivni blok iz srebra v obliki soda, na katerem so bili vtiski od dog. Tukajšnji premog naj bi bil star 280-320 mio let.

-James Parson je leta 1868 s sinovoma izkopal skrilast zid v premogovniku v Ohiu. Zid se je razkril, ko je velika masa premoga odpadla z njega. Na njem so bili v debelem reliefu vklesani hieroglifi v več vrstah.

KOVINSKE CEVI V KREDI, FRANCIJA -Y. Druet in H. Salfati sta leta 1968 objavila, da sta v kretacejski kredi (min. 65 mio let) našla več kovinskih cevi enakih oblik, a različnih dimenzij. Pretehtala in izločila sta več možnih razlag in prišla do sklepa, da so pred 65 mio leti živela inteligentna bitja. -Najditelja sta primerke predala geomorfološkemu laboratoriju na Univerzi v Caenu. Avtorja knjige sta laboratoriju pisala za več informacij, a nista dobila odgovora. http://www4.slikomat.com/13/0206/hd3-prenos.jpg

ODTIS ČEVLJA V GLINASTEM SKRILAVCU IZ UTAHA, ZDA -Leta 1968 je William J. Meister (izdelovalec načrtov in amaterski zbiralec trilobitov) poročal, da je v Wheelerjevem skrilolomu našel odtis čevlja. http://www4.slikomat.com/13/0206/w1o-meiste.jpg -Ko je Meister razklal blok glinastega skrilavca, sta se pojavila čevlju podobna izboklina in njena matrica. V vtisku so bili jasno vidni vtiski trilobitov, izumrlih morskih členonožcev. http://www4.slikomat.com/13/0206/8y4-meiste.jpg http://www4.slikomat.com/13/0206/g5-meiste.jpg -Skrilavec naj bi bil iz kambrija: 505-590 mio let. -Meister je najdbo opisal v članku v časopisu Creation Research Society Quarterly: petni odtis je bil za 3 mm globje kot podplat in odtis je nedvomno od desnega stopala, ker so na desni strani pete obrabnine, značilne za ponošeno obuvalo. -Na najdišče sta skupaj z Meistrom odšla tudi dr. Coombs (Columbia Union kolidž) in Maurice Carlisle (dipl. geolog z Univerze Kolorado). Carlisle je naletel na glenaste plošče, kar priča o dejstvu, da je dotična formacija nekoč bila na površini in da so fosilne najdbe možne na tej lokaciji. -George F. Howe je avtorjema knjige dal na vpogled svojo osebno korespondenco, vendar je prosil, naj kritiki ostanejo anonimni. Rečeno je bilo, da je sled stopala čudna igra preperevanja, poneverba ali namerno popačenje dejstev in da je Meister kreacionist. -William Lee Stokes (biolog in geolog z Univerze v Utahu) je odtis preučil kmalu po odkritju, a ga ni sprejel kot odtis človeškega stopala, ker v bližini ni bilo drugih odgovarjajočih odtisov. Osnovni kriteriji za pravi odtis stopala naj bi bili: eden v nizu, z dokaj enakomernimi razmiki med levimi in desnimi odtisi, ki so enake velikosti in kažejo v eno smer. A leta 1969 je Scientific American objavil poročilo H. de Lumleya o enem samem odtisu človeku podobnega stopala iz starodavne naselbine v najdišču Terra Amata iz južne Francije. -Stokes je še rekel, da pravi odtis pusti sledi premikanja oz. izpodrivanja mehkega materiala, pri Meistrovem odtisu pa to ni bilo vidno. -Leta 1984 je Thompson (eden od avtorjev te knjige) podrobno preučil odtis in potrdil, da je pristen. Pri izpodrivanju mehkega materiala je veliko odvisno od čvrstosti materiala in narave predmeta, ki ga je iztisnil: boso, zaobljeno stopalo izpodrine več materiala kot ostri robovi podplata. -Stokes je rekel, da je Meistrov primerek nastal ob razplastenju, naravnem lomljenju kamna in da ima geološki oddelek Univerze v Utahu v zbirki več produktov razdrobljevanja, od katerih nekateri spominjajo na odtise stopal. A razplastenje se ponavadi zgodi na površini kamnin, Meistrov odtis pa je bil znotraj bloka glinastega skrilavca. Tekstura skrilavca je na območju odtisa bolj groba kot na drugih površinah istega bloka, torej se ni naključno razklal, ampak verjetno zaradi šibke linije, ki je tekla po ločnici med obema teksturama.

IZŽLEBLJANA KROGLA IZ JUŽNE AFRIKE -V zadnjih nekaj desetletjih so južnoafriški rudarji odkrili na stotine kovinskih krogel. V članku J. Jimisona piše, da so krogle dveh vrst: prve so iz masivne modrikaste kovine z belimi lisami, druge pa so votle krogle, napolnjene z belo spužvasto sredico. -Roelf Marx (konservator muzeja v Klerksdorpu, kjer hranijo nekaj teh kovinskih krogel) je avtorjema na poizvedovanje odpisal leta 1984. O kroglah naj ne bi bilo nobenegea znanstvenega poročila. Najdene naj bi bile v pirofilitu (precej mehek sekundarni mineral z vrednostjo samo treh enot na Mohsovi lestvici), ki se je izoblikoval med usedanjem pred 2,8 milijarde let nazaj. Za razliko od profilita so krogle zelo trde, ni jih mogoče zrazati, niti z jeklom. - https://sl.wikipedia.org/wiki/Mohsova_trdotna_lestvica Mohsova lestvica je imenovana po Friderichu Mohsu. Skladno z njo je najmehkejši material lojevec, najtrši pa diamant. -Marx je napisal, da je A. Bisschoff, prof. geologije trdil, da so krogle limonitni zrastki (limonit je vrsta železove rude). Zrastek pa je masivna, zaobljena kamnita gmota, ki nastane med lokaliziranim cementiranjem okoli jedra. -Pomanjkljivost te hipoteze: limonit ima na Mohsovi lestvici le 4-5,5 enot, medtem ko so najdene krogle zelo trdne. Limonitni zrastki so ponavadi v skupinah, kot skupek sprijetih milnih mehurčkov (kovinske krogle so bile najdene vsaksebi) in običajno nimajo vzporednih brazd-ena izmed najdenih krogel ima okoli "ekvatorja" tri vzporedne brazde. http://www4.slikomat.com/13/0209/xlw-prenos.jpg *moja opomba: O teh kroglah je več podatkov, kot o prejšnjih najdbah: https://en.wikipedia.org/wiki/Klerksdorp_sphere link 1 , http://www.theepochtimes.com/n3/704738-2-8-billion-year-old-spheres-found-in-south-africa-how-were-they-made/ link 2 , link 3.

7. ANOMALNI OSTANKI ČLOVEŠKIH OKOSTIJ
-V 19. in zgodnjem 20. stol. so znanstveniki v izjemno starih formacijah našli veliko kamenega orodja in drugih artefaktov ter ostanke okostij anatomsko modernega človeka. Te človeške kosti so v času odkritja požele veliko pozornost, danes pa so praktično neznane.
-Večina sedanje literature ustvarja vtis, da od odkritja prvega neandertalca v 50. letih 19. stol. do odkritja javanskega človeka 40 let kasneje, ni bilo pomembnejših najdb človeških okostij.

STEGNENICA IZ TRENTONA, NEW JERSEY, ZDA - https://en.wikipedia.org/wiki/Ernest_Volk Ernest Volk (zbiralec za muzej) je leta 1899 v sveže izkopanem železniškem predoru našel človeško stegnenico. Kost je bila na skalni polici, 2 m pod površino. 10 cm nad kostjo je bil prostor, enako velik kot kost-iz tam naj bi kost izpadla. -Volk je kost fotografiral in povedal, da plast daleč okoli kosti ni bila premaknjena in da je kost popolnoma fosilizirana. -Leta 1987 je Ron Witte iz Zavoda za geološke raziskave v New Jerseyu sklenil, da sklad, kjer je bila kost najdena, izhaja iz sangamonske medledene dobe (107.000 let). A standardna teorija pravi, da je človek v Ameriko prišel šele pred 30.000 leti. -Po enem tednu je Volk najdišče ponovno obiskal in tokrat nekaj metrov stran v isti plasti našel še dva odlomka človeške lobanje. Sklad nad in daleč naokoli ni bil premaknjen. -Zgornje plasti so rdeče in rumene, kosti pa bele in kredaste kot plast belega peska, kjer so bile najdene. -Ales Hrdlicka je povedal, da je stegnenica enaka stegnenici modernega človeka, zatorej je zagotovo mlada. Pri določanju starosti kosti se je torej treba opreti zgolj na geološko lego, a Hrdlicka ni našel nobene nepravilnosti v geološki legi, na katero bi se skliceval in potrdil, da je kost res mlada.

OKOSTJE IZ GALLEY HILLA, ANGLIJA
-Leta 1888 so delavci odkopavali usedline v Galley Hillu in razkrili kredno ležišče. V zgornjih plasteh, mešanice peska, ilovice in grušča ter debelih 3-3,5 m, so našli človeško okostje, čvrsto umeščeno v teh plasteh, 2,5 m pod površino in 0,5 m nad kredo. Pokazali so ga Robertu Elliotu, zbiratelju prazgodovinskih predmetov.
-Elliot je iz ležišča vzel lobanji, preostanek okostja pa je pustil nedotaknjeno. Okostje je bilo čvrsto umeščeno, v okolici pa ni bilo videti sledi zemeljskih premikanj. Elliot najdbo pokaže šolskemu ravnatelju M. H. Heysu, ki je potrdil, da je bilo okostje odloženo isti čas kot grušč.
-V Galley Hillu so našli tudi veliko količino kamenega orodja.
-Elliot je kosti predal E. T. Newtonu, ki je v poročilo zapisal, da so kosti zelo stare.

-Sodobni znanstveniki pravijo, da Galley Hill izvira iz holsteinske medeledene dobe (330.000 let) in da je anatomija najdenega okostja moderna. A večina znanstvenikov pravi, da je anatomsko moderni človek (homo sapiens sapiens) nastal v Afriki pred 100.000 leti, pred 30.000 leti pa je prišel v Evropo kot kromanjonec in izpodrinil neandertalca.

-K. P. Oakley in M. F. A. Montagu sta leta 1949 trdila, da je bilo Elliotovo okostje pred kratkim pokopano v srednjepleistocenskih usedlinah (kljub natančno opisani stratigrafski legi pol stoletja pred tem), da kosti niso fosilizirane in da so stare le nekaj 1000 let. Tako je mnenje tudi skoraj vseh današnjih antropologov.
-Oakley in Montagu sta se opirala na to, da imajo kosti iz Galley Hilla podobno vsebnost dušika kot relativno mlade kosti iz drugih angleških najdišč. Dušik je sestavni del beljakovin, ki se sčasoma razkrojijo. A poznamo tudi več primerov ohranjenih beljakovin v več mio let starih fosilih. Kosti iz Galley Hilla so bile najdene v glinini, glinasti usedlini, znani po ohranjanju beljakovin.
-Rekla sta tudi, da imajo te kosti podobno vsebnost fluora kot poznopleistocenske in holocenske kosti iz drugih najdišč. A je to lahko zelo nezanesljivo, ker kosti vsrkavajo fluor iz okolice in je vsebnost fluora lahko zelo različna pri enako starih kosteh.
-Raziskovalni laboratorij Britanskega muzeja je z radiokarbonsko datacijo določil starost kosti na 3310 let. A so uporabili metodo, ki danes velja za nezanesljivo. Zelo verjetno je tudi, da je kosti onesnažil mlad ogljik in je tako datacija pokazala premajhno starost.
-Oakley in Montagu sta imela še en pomislek: okostje je bilo po njuno relativno popolno in zato verjetno namensko pokopano. A v resnici so okostju manjkala skoraj vsa rebra, hrbtenica, podlahtnici, dlani in stopala. Pri Lucy (australopithecus afarensis) je bilo najdenega več okostja, a še nihče ni postavil hipoteze, da so avstralopiteki pokopavali svoje mrtve. Prav tako so odkrili dokaj popolne ostanke homoerektusov in homo habilisov, a se vsi paleoantropologi strinjajo, da pri tem ni šlo za namenski pokop. Torej je mogoče, da se ohrani relativno celo okostje človečnjaka, ki ni bil pokopan.

-Leta 1928 je sir Artur Keith rekel, da je bilo okostje iz Galley Hilla pokopano v času, ko je bilo gruščnato ležišče na zemeljski površini.

-Okoli starih kosti se stalno vnemajo polemike o starosti, pogosto pa ostanejo nerazrešene zaradi nezadostnih podatkov. V tem primeru poročilo Oakleya in Montagu-ja vzbuja dvom v pričevanje Ellliota in Heysa ter obratno.




*moja opomba: Enkrat je v knjigi napisano, da so bile kosti najdene v mešanici peska, ilovice in grušča, drugič pa da so bile najdene v glinini, glinasti usedlini. Je to isto?
Avtorja nista pojasnila, kje sta dobila podatek, da so bile kosti zelo verjetno onesnažene z mladim ogljikom in kako se je to zgodilo.
Nisem dobila občutka, da je poročilo Oakleya in Montagu-ja diskreditiralo najditelja kosti. Če držijo vsi pomisleki avtorjev (fluor odvisen od tal, radiokarbonska metoda je nezanesljiva, stare kosti z veliko dušika...), potem ni nobene dileme ali so kosti resnično precej starejše, kot se uradno trdi.

ČELJUSTNICA IZ MOULIN QUIGNONA, FRANCIJA -Leta 1863 je J. Boucher de Perthes v jami Moulin Quignon pri Abbevillu odkril čeljustnico anatomsko modernega človeka. Odstranil jo je iz plasti črnega peska in grušča, ki je 5 m pod površino jame. Na istem kraju so našli tudi kameno orodje acheulskega tipa. Acheulska najdišča pri Abbevillu so iz istega časa kot holsteinska medledena doba (330.000 let). -Najdišče je obiskala skupina uglednih britanskih geologov. Prvi vtis je bil dober, a ker so se razširile govorice, da so nekateri kameni predmeti potvorba, se je pojavil tudi dvom v verodostojnost čeljustnice. Zob, najden ob čeljustnici, so prerezali in ker je bil dobro ohranjen, se je dvom okrepil. A več antropologov je že ugotovilo, da se fosilni zobje pogosto dobro ohranijo. -Leta 1862 je skupina britanskih in francoskih geologov podala skupno izjavo, kjer so se strinjali, da je čeljustnica verodostojna. A dva člana sta imela pomisleke in sta potem sčasoma na svojo stran pridobila večino znanstvenikov. -Čeljustnica je imela "nekako umetno barvo, ki je šla zlahka stran od kosti". Nekateri so to videli kot dokaz potvorbe, a antropolog sir Arthur Keith pravi, da ta lastnost čeljustnice ne zanika njene pristnosti. -Keith je še povedal, da so francoski antropologi imeli čeljustnico za pristno do nekje 1880-90, potem pa so jo prenehali omenjati na seznamih z odkritji ostankov pračloveka. To se je začelo z uveljavitvijo teorije, da je bil neandertalec v pleistocenu neposreden prednik anatomsko modernega človeka. A čeprav ta teorija danes ni več modna, abbevillske čeljustnice še vedno ne priznavajo in jo obravnavajo kot brezvreden relikt. -Avtorja knjige pravita, da si je na podlagi znanih dejstev težko ustvariti dokončno mnenje o verodostojnosti te čeljustnice. Čeljustnica in kameno orodje so lahko tudi ponaredek, a še zdaleč ne edini. Leta 1912 so v prodnem ležišču blizu Piltdowna v Angliji našli lobanjo https://en.wikipedia.org/wiki/Piltdown_Man piltdownskega človeka -domnevnega pračloveka. Šele leta 1953 so ugotovili, da je bila najdba v bistvu ponaredek: lobanja je bila človeška, čeljust pa opičja.

DODATEK K PRIMERU MOULIN QUIGNON
-Pred kratkim sta avtorja našla novo gradivo o tem primeru. Ko se je polemika o najdbi čeljustnice v Abbevillu polegla, je Boucher de Perthes še vedno trdil, da so njegova odkritja verodostojna. Organiziral je dodatna raziskovanja pod najstrožjimi pogoji in vedno so morali biti prisotni izšolani znanstveni opazovalci. Tako so našli veliko število kosti anatomsko modernega človeka, kostnih odlomkov in zob.
-Ta odkritja so v angleško govorečem svetu ostala neopažena, čeprav so to pomembna pričevanja o obstoju evropskega človeka v srednjem pleistocenu (več kot 300.000 let nazaj) in potrjujejo verodostojnost prve čeljustnice iz Moulin Quignon.
-Tukaj so te najdbe le na kratko omenjene, a so predmet bodoče knjige Crema.

OKOSTJE IZ CLICHYJA, FRANCIJA
-Leta 1868 je Eugene Bertrand poročal, da so v kamnolomu na Clichyjski aveniji, 5,25 m pod površino, odkrili dele človeške lobanje, stegnenico, golenico in nekaj stopalnih kosti. Globina odkritja govori zoper možnost nedavnega pokopa.
-Sir Arthur Keith je ocenil, da je plast s človeškimi kostmi enako stara kot plast z okostjem v Galley Hillu, torej 330.000 let.
-Gabriel de Mortillet je trdil, da mu je neki delavec priznal, da je sam skril okostje v jamo. A tudi po tem je več znanstvenikov ohranilo zaupanje v verodostojnost.
-Prof. E. T. Hamyje povedal, da to odkritje ni prvo. Na istem mestu, na istem predelu, skoraj enako globoko (4,2 m) je g. Reboux tudi odkril človeške kosti.
-Keith je v poročilu zapisal, da so na začetku skoraj vsi francoski strokovnjaki trdili, da je clichyjsko okostje enako staro kot plast, kjer so ga našli. Po uveljavitvi teorije, da je neandertalec pleistocenski prednik modernega človeka, pa francoski antropologi tega okostja niso več omenjali. Neandertalec naj bi živel od 30.000-150.000 let nazaj, okostje iz Clichyja pa je staro več kot 300.000 let. Domnevni prednik človeka pač ne more biti mlajši kot predstavnik modernega človeka.

-Bertrand je Antropološkemu društvu kot dokaz velike starosti okostja povedal tudi, da je v istem skladu, kjer je našel preostale kosti, našel tudi človeško podlahtnico. A ko jo je hotel vzeti iz kamnine, se je zdrobila v prah. To naj bi bil dokaz, da clichyjsko okostje res izhaja iz plasti, kjer je bilo najdeno. Bertrand je verjetno sklepal, da delavec ni mogel vzeti kosti iz vrhnjih plasti in dati v nižjo, ker bi bile pri tem uničene.


*moja opomba: Obstaja manjša hipotetična možnost, da je delavec res dal mlajše kosti (tiste, ki so se ohranile, ko jih je Bertrand premaknil) v jamo in to na isto mesto, kjer je že bila precej starejša podlahtnica.

ODLOMKI LOBANJE IZ LA DENISA, FRANCIJA
-V 40. letih 19. stol. so sredi vulkanskih skladov v najdišču La Denise odkrili odlomke človeških kosti.
-Za čelno kost človeške lobanje je sir A. Keith rekel, da se v ničemer bistvenem ne razlikuje od čelne kosti moderne lobanje.
-Čelnica je bila najdena v usedlinah, odloženih med dvema plastema lave: nižja plast je iz pliocena, višja pa iz poznega pleistocena, kar ji pripisuje starost od nekaj tisoč do 2 mio let.
-Kost ima približno enako vsebnost dušika in fluora kot kosti iz drugih poznopleistocenskih najdišč v Franciji, kar ni najbolj merodajno, ker je vsebnost obeh elementov v veliki meri odvisna od vrste usedline, temperature in dotoka vode.
-Prava starost je torej neznana, a sta jo avtorja v to knjigo vseeno uvrstila, ker obstaja možnost, da je stara celo 2 mio let.

OKOSTJE IZ IPSWICHA, ANGLIJA
-Leta 1911 je J. Reid Moir pod plastjo ledeniške balvanske gline pri Ipswichu našel okostje anatomsko modernega človeka.
-Najdeno je bilo v globini 1,4 m, med plastjo balvanske gline in spodnjo plastjo ledeniškega peska, tako bi starost lahko bila celo 400.000 let. Moir je potrdil, da sklad ni bil premaknjen ali prelomljen.
-Sir Artur Keith je rekel, da so kosti v podobnem stanju kot fosili pleistocenskih živali, najdenih v ledeniškem pesku na drugih mestih.
-Odkritje je vzbudilo močan dvom, Keith pa je rekel, da nihče ne bi dvomil o starosti, če bi bilo okostje primitivno.

-Moir je nekaj časa zagovarjal veliko starost kosti, a si je potem premislil. Blizu najdišča je v isti ravnini našel tudi nekaj kamenih predmetov, podobnih aurignaškemu orodju, kar ustreza starosti 30.000 let. Plast balvanske gline nad okostjem se je torej po Moirovo formirala približno v tem času iz glenastih ostankov prvotnih usedlin balvanske gline, nastalih več 100.000 let prej.
-Avtorja se z Moirom ne strinjata. Po vsem svetu je bilo najdeno umetelno orodje, podobno aurignaškemu tipu, a iz časovno precej odmaknjenih obdobij. V 60. letih 20. stol. so tako odkrili orodje v več kot 200.000 let starih skladih Hueytlaca (starost je bila določena z uransko datacijo), v 19. stol. so našli fino obdelane kamene predmete v prodnih ležiščih kalifornijskih zlatokopov (možna starost katerih je celo iz eocena). Po njuno torej odkritje finoobdelanega orodja v isti ravnini kot ipswichško okostje ni dovoljšen razlog za ovržbo velike starosti.
-Moir tudi ni navedel nobenega razloga, da je balvanska glina mlada usedlina glena, torej preostane le najpreprostejša razlaga: tamkajšna usedlina je nedotaknjena balvanska glina, kot je Moir prvotno trdil in kot je označil tudi Zavod za geološke raziskave Velike Britanije.

-Glede na stratigrafsko lego je bil ledeniški pesek z ipswichškim okostjem odložen med nastopom anglijanske poledenitve pred 400.000 leti in pred nastopom hoxnijske medledene dobe pred 330.000 leti, torej je okostje staro med 330.000-400.000 leti. Nekateri strokovnjaki pravijo, da je mindelska poledenitev, ki je ustrezna anglijanski, nastopila celo pred 600.000 leti, torej je možno, da je okostje tudi starejše od 400.000 let.

-Po splošnem mnenju je bil moderen človek v Zahodni Evropi prisoten šele pred največ 30.000 leti.

TERRA AMATA, FRANCIJA
-Francoski antropolog Henry de Lumley je v poznih 60. letih 20. stol našel ovalne odtise lukenj od kolov in kamene kroge. To priča o človečnjakih, ki so pred 400.000 leti postavljali začasna bivališča in ognjišča. Našel je tudi kostno orodje, med njimi pripomoček v obliki šila-najbrž za šivanje kož in kamene predmete, med njimi tudi ost metalnega orožja iz vulkanske kamnine (nahajališča tega kamna so 50 km stran). Vtiski na tleh pričajo o tem, da so človečnjaki sedeli ali spali na kožah.
-Našli pa niso nobenega človeškega fosila.
-Leta 1969 je de Lumley v poročilu v reviji Scientific American napisal, da je našel 23 cm dolg odtis desnega stopala. Ohranjen je bil v sipinskem pesku. Glede na razpoložljiva poročila sta avtorja knjige ocenila, da se ne razlikuje od stopal anatomsko modernega človeka.
-Najden odtis podkrepi najdbe človeških okostij iz srednjepleistocenskih najdišč, ki so bile do sedaj opisane v tej knjigi.

Ne bi se raj ti mal dol dala in kakšen šampanjček po grlu spustila, ne pa da moriš tukaj?

Moriš ti. Če te tema moti, naredi obvoz, nihče te ne sili v branje, kaj šele komentiranje.