CLERMONT-FERRAND, FRANCIJA
-Konec 19. stol. v muzej dodajo nov artefakt: stegensko kost, ki ima na površini brazde. Našli so jo v sladkovodnem apnencu, kjer so našli tudi fosile živali, tipične za srednji miocen.
-Nekateri so trdili, da so brazde posledice živalskih ugrizov. De Mortillet je trdil, da so posledica geoloških pritiskov.
-Kost je zarezana pri koncu stegnenice, blizu spojenih površin. De Mortillet jih je sam opisal: "vzporedne brazde, bolj ali manj neenakomerno razporejene". Binford trdi, da so zareze na tistem mestu, kjer se najdejo klavne zareze, z gibi kot pri žaganju, kratke, pogosto mnogokratne in približno vzporedne.
-Konec 19. stol. v muzej dodajo nov artefakt: stegensko kost, ki ima na površini brazde. Našli so jo v sladkovodnem apnencu, kjer so našli tudi fosile živali, tipične za srednji miocen.
-Nekateri so trdili, da so brazde posledice živalskih ugrizov. De Mortillet je trdil, da so posledica geoloških pritiskov.
-Kost je zarezana pri koncu stegnenice, blizu spojenih površin. De Mortillet jih je sam opisal: "vzporedne brazde, bolj ali manj neenakomerno razporejene". Binford trdi, da so zareze na tistem mestu, kjer se najdejo klavne zareze, z gibi kot pri žaganju, kratke, pogosto mnogokratne in približno vzporedne.
0
IZREZLJANA ŠKOLJKA IZ RDEČEGA KRAGA V ANGLIJI
-Leta 1881 H. Stopes poroča o školjki, na površini katere je rezbarija, ki naj bi razodevala človekov obraz. Našli so jo v plastovitih usedlinah rdečega kraga (starost: 2-2,5 mio let).
-Njegova hči Marie C. Stopes je leta 1912 trdila, da školjka ni ponaredek. Rezbarija je enake barve kot ostala površina školjke (če školjko iz rdečega kraga popraskaš danes, se spodaj razkrije originalna bela barva školjke) in najdena školjka naj bi bila preveč krhka ter bi se zdrobila ob vsakem poskusu praskanja po njej.
-Uradno se tovrstne umetnine pojavijo šele v času povsem modernega kromanjonca iz poznega pleistocena (30. 000 let nazaj).
-Leta 1881 H. Stopes poroča o školjki, na površini katere je rezbarija, ki naj bi razodevala človekov obraz. Našli so jo v plastovitih usedlinah rdečega kraga (starost: 2-2,5 mio let).
-Njegova hči Marie C. Stopes je leta 1912 trdila, da školjka ni ponaredek. Rezbarija je enake barve kot ostala površina školjke (če školjko iz rdečega kraga popraskaš danes, se spodaj razkrije originalna bela barva školjke) in najdena školjka naj bi bila preveč krhka ter bi se zdrobila ob vsakem poskusu praskanja po njej.
-Uradno se tovrstne umetnine pojavijo šele v času povsem modernega kromanjonca iz poznega pleistocena (30. 000 let nazaj).
0
KOSTNO ORODJE POD RDEČIM KRAGOM V ANGLIJI
-Na začetku 20. stol. J. Reid Moir opiše serijo primitivnega kostnega orodja najdenega pod osnovo rdečega školjčnega in koralnega kraga v Suffolku. Rdeči krag je star 2-2,5 mio let, koralni krag pa 2,5-3 mio let, melišča pod kragoma, kjer so našli orodje, pa bi lahko bilo staro od 2-55 mio let.
-Ena skupina orodij je trikotne oblike iz širokih, tankih kosov kosti (verjetno reber), zlomljenih v razločno obliko.
-Zarezane kosti in orodje so našli tudi v vseh ravneh ležišča Cromer Forest. Njegovo starost so ocenili na 0,4-0,8 mio let, danes pa mu nekateri strokovnjaki pripisujejo starost celo 1,75 mio let.
-Moir je opisal tudi primerek, ki ga je našel Whincopp v Suffolku: kos fosilne rebrne kosti, na obeh straneh je delno nažagana.
-S. A. Notcutt je v Cromer Forestu našel kos odžaganega lesa, ki naj bi bil star 0,4-0,5 mio let.
-Glede na geološko starost Cromer Foresta bi tam morali najti kvečjemu primerke homoerektusa, a glede na tehnološki razvoj orodja je bil to lahko le razviti sapiens. Kremenasto ali kameno orodje takega žaganja, kot je bilo storjeno pri zgornjem primeru odžaganega lesa) ne bi zmoglo, ker je prekrhko. To bi zmogla le kovinska žaga, kar pa se ne sklada z uradno teorijo.
-Te najdbe se zelo redko omenjajo v standardnih učbenikih.
-Na začetku 20. stol. J. Reid Moir opiše serijo primitivnega kostnega orodja najdenega pod osnovo rdečega školjčnega in koralnega kraga v Suffolku. Rdeči krag je star 2-2,5 mio let, koralni krag pa 2,5-3 mio let, melišča pod kragoma, kjer so našli orodje, pa bi lahko bilo staro od 2-55 mio let.
-Ena skupina orodij je trikotne oblike iz širokih, tankih kosov kosti (verjetno reber), zlomljenih v razločno obliko.
-Zarezane kosti in orodje so našli tudi v vseh ravneh ležišča Cromer Forest. Njegovo starost so ocenili na 0,4-0,8 mio let, danes pa mu nekateri strokovnjaki pripisujejo starost celo 1,75 mio let.
-Moir je opisal tudi primerek, ki ga je našel Whincopp v Suffolku: kos fosilne rebrne kosti, na obeh straneh je delno nažagana.
-S. A. Notcutt je v Cromer Forestu našel kos odžaganega lesa, ki naj bi bil star 0,4-0,5 mio let.
-Glede na geološko starost Cromer Foresta bi tam morali najti kvečjemu primerke homoerektusa, a glede na tehnološki razvoj orodja je bil to lahko le razviti sapiens. Kremenasto ali kameno orodje takega žaganja, kot je bilo storjeno pri zgornjem primeru odžaganega lesa) ne bi zmoglo, ker je prekrhko. To bi zmogla le kovinska žaga, kar pa se ne sklada z uradno teorijo.
-Te najdbe se zelo redko omenjajo v standardnih učbenikih.
0
SLONJI JAREK V DEWLISHU, ANGLIJA
-Osmond Fisher odkrije jarek v pokrajini Dorsetshire. Jarek je bil izkopan v kredi, globok je 4 m, ni na naravni prelomnici, kremenasti ležišči na obeh straneh se lepo ujemata. Tri stranice jarka so navpične, ena pa je diagonalna (tukaj naj bi sloni šli v past).
-V jarku je bilo precej ostankov južnega slona, ki je živel od 1,2-3,5 mio let nazaj, ostankov drugih živali pa ni bilo.
-Osmond Fisher odkrije jarek v pokrajini Dorsetshire. Jarek je bil izkopan v kredi, globok je 4 m, ni na naravni prelomnici, kremenasti ležišči na obeh straneh se lepo ujemata. Tri stranice jarka so navpične, ena pa je diagonalna (tukaj naj bi sloni šli v past).
-V jarku je bilo precej ostankov južnega slona, ki je živel od 1,2-3,5 mio let nazaj, ostankov drugih živali pa ni bilo.
0
SKLEPNA BESEDA O UMETNO MODIFICIRANIH KOSTEH
V drugi polovici 19. stol. in na začetku 20. stol. je ogromno resnih znanstvenikov neodvisno drug od drugega poročalo o zarezanih kosteh in školjkah iz miocenskih, pliocenskih in zgodnje pleistocenskih skladov, ki so bile po njihovem mnenju človekovo delo.
Danes se takih kosti skoraj ne najde več. Mogoče zato, ker se znanstveniki niti ne ukvarjajo z razlogom za zareze na precej starih kosteh, ker uradno niti ne bi mogle biti delo človeških rok.
V drugi polovici 19. stol. in na začetku 20. stol. je ogromno resnih znanstvenikov neodvisno drug od drugega poročalo o zarezanih kosteh in školjkah iz miocenskih, pliocenskih in zgodnje pleistocenskih skladov, ki so bile po njihovem mnenju človekovo delo.
Danes se takih kosti skoraj ne najde več. Mogoče zato, ker se znanstveniki niti ne ukvarjajo z razlogom za zareze na precej starih kosteh, ker uradno niti ne bi mogle biti delo človeških rok.
0
pridno bereš knjigo, čeprav je debela in opisuje teme, katerim vsi nasprotujejo.
Pohvalno.
Srečno novo leto in veliko branja ti želim. (Oči se "špara" z branjem ob sveči in ne z ležanjem in mižanjem)
Pohvalno.
Srečno novo leto in veliko branja ti želim. (Oči se "špara" z branjem ob sveči in ne z ležanjem in mižanjem)
0
3. EOLITI: KAMNI SPOTIKE
-Znanstveniki so v 19. stol. našli veliko kamenega orodja in orožja v zgodnjepleistocenskih, pliocenskih, miocenskih in še starejših skladih. Objavljali so poročila v uglednih znanstvenih revijah in razpravljali na znanstvenih kongresih, a je danes le malokdo slišal za ta odkritja. V tem poglavju bo govora o eolitih, grobo obdelanih paleolitih, fino obdelanih paleolitih in o neolitih.
-Eoliti: po definiciji nekaterih strokovnjakov so to robati kamni (neobdelani ali malo obdelani), ki so naravno pripravni za različna dela. Izvedenci so postavili kriterije, po katerih se prepozna znake človekove obdelave in rabe.
-Grobo obdelani paleoliti: pri teh so znaki človeka že bolj očitni. Cel kamen se zlahka prepozna kot oblika orodja ali orožja. Debate glede teh paleolitov se v glavnem vrtijo okoli časa nastanka.
-Fino obdelani paleoliti in neoliti: to je zelo fino okrušeno oz. gladko zbrušeno kameno orodje ali orožje.
-Večina raziskovalcev uporablja izraze glede na starost artefaktov (najstarejši so eoliti, potem paleoliti, najmlajši pa neoliti), v tej knjigi pa se uporablja izraze glede na stopnjo obdelanosti, ker je kamenemu orodju nemogoče pripisati starost glede na njegovo obliko.
-Znanstveniki so v 19. stol. našli veliko kamenega orodja in orožja v zgodnjepleistocenskih, pliocenskih, miocenskih in še starejših skladih. Objavljali so poročila v uglednih znanstvenih revijah in razpravljali na znanstvenih kongresih, a je danes le malokdo slišal za ta odkritja. V tem poglavju bo govora o eolitih, grobo obdelanih paleolitih, fino obdelanih paleolitih in o neolitih.
-Eoliti: po definiciji nekaterih strokovnjakov so to robati kamni (neobdelani ali malo obdelani), ki so naravno pripravni za različna dela. Izvedenci so postavili kriterije, po katerih se prepozna znake človekove obdelave in rabe.
-Grobo obdelani paleoliti: pri teh so znaki človeka že bolj očitni. Cel kamen se zlahka prepozna kot oblika orodja ali orožja. Debate glede teh paleolitov se v glavnem vrtijo okoli časa nastanka.
-Fino obdelani paleoliti in neoliti: to je zelo fino okrušeno oz. gladko zbrušeno kameno orodje ali orožje.
-Večina raziskovalcev uporablja izraze glede na starost artefaktov (najstarejši so eoliti, potem paleoliti, najmlajši pa neoliti), v tej knjigi pa se uporablja izraze glede na stopnjo obdelanosti, ker je kamenemu orodju nemogoče pripisati starost glede na njegovo obliko.
0
EOLITI S KENTSKE PLANOTE V ANGLIJI
-Benjamin Harrison iz Ighthama je v viktorijanski dobi redno iskal kremenasto orodje. Vse najdbe je katagoliziral in kartografiral. Tesno je sodeloval s sir Johnom Prestwichem, angleškim geologom, redno si je dopisoval tudi z drugimi paleoantropologi.
-Njegove prve najdbe so bili neoliti, ki so bili raztreseni okoli Ighthama. Danes za neolitske kulture velja, da so stare max. 10.000 let in so povezane s poljedelstvom in lončarstvom.
-Paleolite je našel v rečnih prodiščih. Harrison in Prestwich sta trdila, da so iz pliocena, prav tako so ocenili tudi sodobni znanstveniki. Pliocen je bil od 2-4 mio let nazaj, najstarejše priznano orodje v Angliji pa je staro 0,4 mio let.
-Med paleoliti je Harrison našel tudi veliko eolitov-naravni kremenovi okruški, malo obdelani na robovih. Tako orodje še danes uporabljajo primitivna plemena. In ker so eoliti tako podobni orodju in orožju današnjih primitivnih plemen, bi bili lahko delo povsem modernega človeka.
-Kritiki so trdili, da so eoliti le zlomljeni kosi kremena.
- Konec 20. stol. je več znanstvenikov potrdilo pristnost artefaktov. Leland W. Patterson (današnji strokovnjak za kameno orodje) pravi, da bi delovanje naključne sile kamen težko okrušilo enotno, enosmerno vzdolž celotne dolžine.
-Kasneje so kritiki spremenili svoja prepričanja in trdili, da eoliti so delo človeških rok, a ne iz pliocena. V pliocenski prod naj bi zdrsnili šele pred kratkim.
-Takrat je Britansko združenje za razvoj znanosti financiralo izkopavanja, da bi preverili trditve obeh strani glede starosti. Zanimalo jih je ali so eoliti le na površju ali tudi https://en.wikipedia.org/wiki/In_situ in situ . Harrison naj bi že našel nekaj eolitov in situ, izkopavanje pa naj bi to le potrdilo. Kmalu so pod nadzorom Harrisona res našli veliko eolitov in situ.
-Harrisonovi eoliti so sprožili veliko razprav. Oboji, kritiki in podporniki, so bili znani in ugledni strokovnjaki na več področjih. Po smrti Harrisona leta 1921 pa se debatiranje končalo.
-Razlog za prikrivanje takih najdb je verjetno odkritje javanskega človeka opice, ki ga je odkril Eugene Dubois v 90. letih 20. stol. Zraven niso našli nobenega orodja. Mnogi so ga priznali za človekovega prednika in ker so ga našli v srednjepleistocenskih skladih, se niso več zanimali za najdbe povezane s človečnjaki z orodjem iz pliocena ali miocena.
0
ODKRITJA J. REID MOIRA V VZHODNI ANGLIJI
-J. Reid Moir je bil član Kraljevega antropološkega inštituta in predstojnik Predzgodovinskega društva vzhodne Anglije. Moir je zbiral kremenasto orodje od leta 1909 v plasteh rdečega in koralnega kraga.
-Formacija rdečega kraga je iz školjkovitega proda morja. Na nekaterih mestih pod rdečim kragom pa se nahaja tudi koralni krag. Sodobna geološka poročila trdijo, da je rdeči krag star od 2-2,5 mio let, koralni krag pod njim pa je še starejši. Pod njima so še starejša meliščna ležišča, imenovana tudi kostna ležišča zaradi vsebovanja mešanice peska, proda, lupinic in kosti.
-Moir je v meliščnih ležiščih našel kameno orodje, ki bi bilo lahko tudi iz eocena, zato je trdil, da bi bila lahko človeška evolucija še starejša, kot naj bi bilo uradno priznano. Rekel je, da bi bilo lahko orodje delo zgodnjega človeka ali celo homo sapiensa sapiensa, ker današnja plemena (h. s. sapiensi) uporabljajo podobno orodje.
-Orodje je iz najmanj poznega pliocena, a trenutno veljavna teorija pravi, da to ni mogoče, ker bi bilo tako orodje staro 2-3 mio let.
-Kritiki so trdili, da so najdbe delo naravnih sil.
-Kar nekaj znanih geologov, paleoantropologov pa je zagovarjalo teorijo, da so kremenove najdbe delo človeških rok. Eden izmed njih, sir Ray Lankester (upravnik Britanskega muzeja), je med Moirovimi primerki analiziral primerek , najden pri Norwichu pod rdečim kragom, za katerega je ocenil, da je iz miocena.
-Moir je raziskoval tudi v Foxhallu, kjer je sredi poznoplicenske formacije rdečega kraga našel kameno orodje: kladivasti kamni, kameni strženi, od katerih so bile odbite kremenove iveri, dokončano orodje, št. okruški, kalcinirano kamenje, ki priča o prižiganju ognja na tem mestu...
-V Foxhallu so našli tudi čeljustnico, a je danes žal ostala le njena slika. Čeljustnica se po ničemer ne razlikuje od h. s. sapiensove čeljustnice, torej bi lahko najdeno orodje pripadalo tudi njemu.
-Ameriški paleontolog Henry Fairfield Osborn je trdil, da je orodje iz Foxhalla iz pliocena, kar naj bi bil neovrgljiv dokaz o obstoju inteligentnega človeka, ki izdeluje kameno orodje in kuri ogenj, pred koncem pliocenske dobe in pred prvo poledenitvijo.
-Hugo Obermeier, ki je bil prej glasni nasprotnik eolitskih odkritij, je zdaj trdil, da so izkopavanja v Foxhallu dokaz za obstoj terciarnega človeka (terciar: od eocena do konca pliocena).
-Moir je izkopaval tudi v Cromer Forestu v Norfolku. Starost tistih najdb naj bila 0,4-0,8 mio let.
-Kritiki so trdili, da so najdbe delo naravnih sil. Eden izmed njih, S. Hazzledine Warren, je trdil, da so geološki pritiski kose kremena drobili ob trdna kredna ležišča. Kot dokaz je navedel okrušeno kamenje iz ležišča Bullhead (eocen). Najdeni kosi kamenja iz Bullheada, ki so zelo podobni Moirovim najdbam, ne morejo biti orodje, ker bi bilo prestaro. Nekaj primerkov je Moir našel sredi ležišč terciarnih usedlin in ne neposredno na kredi.
-Spor glede starosti Moirovih najdb so dali v presojo mednarodni komisiji znanstvenikov, v kateri je bilo 8 uglednih antropologov, geologov in arheologov. Člani komisije so opravili štiri izkope v meliščnem ležišču pod rdečim kragom in našli pet tipičnih vzorcev, ki bi lahko bili stari od 2,5-55 mio let. Sklenili so, da kremen iz osnove rdečega kraga izhaja iz nepremaknjenih plasti, je minimalno iz pliocena in da je delo človeka.
-Po poročilu komisije so se kritiki še vedno pojavljali, tudi Warren je še vedno trdil, da so kremen okrušili geološki pritiski. Tokrat je trdil, da so za to zaslužne ledene gore, ki so trle kamen ob oceansko dno vzdolž obale. Še nihče pa ni pokazal, kako bi ledena gora to zmogla in primerki so bili najdeni sredi usedlin in ne na trdi skalnati podlagi.
-Polemika se je polegla, ker so verjetno spoznali, da je molk o neki zadevi boljši kot glasno nestrinjanje in bodo tako ljudje hitreje pozabili.
-Danes pravimo, da je izhodišče evolucije človeka v centralni Afriki v zgodnjem pleistocenu, torej ni smiselno spodbijati najdb, ki pričajo o obljudenosti Anglije v pliocenu.
-Večina sodobnih strokovnjakov Moirovih odkritij niti ne omenja. Redki, ki to storijo, pa jih označijo kot naravne produkte.
-J. Reid Moir je bil član Kraljevega antropološkega inštituta in predstojnik Predzgodovinskega društva vzhodne Anglije. Moir je zbiral kremenasto orodje od leta 1909 v plasteh rdečega in koralnega kraga.
-Formacija rdečega kraga je iz školjkovitega proda morja. Na nekaterih mestih pod rdečim kragom pa se nahaja tudi koralni krag. Sodobna geološka poročila trdijo, da je rdeči krag star od 2-2,5 mio let, koralni krag pod njim pa je še starejši. Pod njima so še starejša meliščna ležišča, imenovana tudi kostna ležišča zaradi vsebovanja mešanice peska, proda, lupinic in kosti.
-Moir je v meliščnih ležiščih našel kameno orodje, ki bi bilo lahko tudi iz eocena, zato je trdil, da bi bila lahko človeška evolucija še starejša, kot naj bi bilo uradno priznano. Rekel je, da bi bilo lahko orodje delo zgodnjega človeka ali celo homo sapiensa sapiensa, ker današnja plemena (h. s. sapiensi) uporabljajo podobno orodje.
-Orodje je iz najmanj poznega pliocena, a trenutno veljavna teorija pravi, da to ni mogoče, ker bi bilo tako orodje staro 2-3 mio let.
-Kritiki so trdili, da so najdbe delo naravnih sil.
-Kar nekaj znanih geologov, paleoantropologov pa je zagovarjalo teorijo, da so kremenove najdbe delo človeških rok. Eden izmed njih, sir Ray Lankester (upravnik Britanskega muzeja), je med Moirovimi primerki analiziral primerek , najden pri Norwichu pod rdečim kragom, za katerega je ocenil, da je iz miocena.
-Moir je raziskoval tudi v Foxhallu, kjer je sredi poznoplicenske formacije rdečega kraga našel kameno orodje: kladivasti kamni, kameni strženi, od katerih so bile odbite kremenove iveri, dokončano orodje, št. okruški, kalcinirano kamenje, ki priča o prižiganju ognja na tem mestu...
-V Foxhallu so našli tudi čeljustnico, a je danes žal ostala le njena slika. Čeljustnica se po ničemer ne razlikuje od h. s. sapiensove čeljustnice, torej bi lahko najdeno orodje pripadalo tudi njemu.
-Ameriški paleontolog Henry Fairfield Osborn je trdil, da je orodje iz Foxhalla iz pliocena, kar naj bi bil neovrgljiv dokaz o obstoju inteligentnega človeka, ki izdeluje kameno orodje in kuri ogenj, pred koncem pliocenske dobe in pred prvo poledenitvijo.
-Hugo Obermeier, ki je bil prej glasni nasprotnik eolitskih odkritij, je zdaj trdil, da so izkopavanja v Foxhallu dokaz za obstoj terciarnega človeka (terciar: od eocena do konca pliocena).
-Moir je izkopaval tudi v Cromer Forestu v Norfolku. Starost tistih najdb naj bila 0,4-0,8 mio let.
-Kritiki so trdili, da so najdbe delo naravnih sil. Eden izmed njih, S. Hazzledine Warren, je trdil, da so geološki pritiski kose kremena drobili ob trdna kredna ležišča. Kot dokaz je navedel okrušeno kamenje iz ležišča Bullhead (eocen). Najdeni kosi kamenja iz Bullheada, ki so zelo podobni Moirovim najdbam, ne morejo biti orodje, ker bi bilo prestaro. Nekaj primerkov je Moir našel sredi ležišč terciarnih usedlin in ne neposredno na kredi.
-Spor glede starosti Moirovih najdb so dali v presojo mednarodni komisiji znanstvenikov, v kateri je bilo 8 uglednih antropologov, geologov in arheologov. Člani komisije so opravili štiri izkope v meliščnem ležišču pod rdečim kragom in našli pet tipičnih vzorcev, ki bi lahko bili stari od 2,5-55 mio let. Sklenili so, da kremen iz osnove rdečega kraga izhaja iz nepremaknjenih plasti, je minimalno iz pliocena in da je delo človeka.
-Po poročilu komisije so se kritiki še vedno pojavljali, tudi Warren je še vedno trdil, da so kremen okrušili geološki pritiski. Tokrat je trdil, da so za to zaslužne ledene gore, ki so trle kamen ob oceansko dno vzdolž obale. Še nihče pa ni pokazal, kako bi ledena gora to zmogla in primerki so bili najdeni sredi usedlin in ne na trdi skalnati podlagi.
-Polemika se je polegla, ker so verjetno spoznali, da je molk o neki zadevi boljši kot glasno nestrinjanje in bodo tako ljudje hitreje pozabili.
-Danes pravimo, da je izhodišče evolucije človeka v centralni Afriki v zgodnjem pleistocenu, torej ni smiselno spodbijati najdb, ki pričajo o obljudenosti Anglije v pliocenu.
-Večina sodobnih strokovnjakov Moirovih odkritij niti ne omenja. Redki, ki to storijo, pa jih označijo kot naravne produkte.
0
Avtor: Micka
0
Avtor: joj no
Avtor: Micka
0
Avtor: http://www.cvek123.com/clani/wicked-witch/ WiCkEd WiTcH
Avtor: joj no
Avtor: Micka
0
Avtor: joj no
Avtor: http://www.cvek123.com/clani/wicked-witch/ WiCkEd WiTcH
Avtor: joj no
Avtor: Micka
0
Avtor: Micka
Avtor: joj no
Avtor: http://www.cvek123.com/clani/wicked-witch/ WiCkEd WiTcH
Avtor: joj no
Avtor: Micka
0
Avtor: joj no
Avtor: Micka
Avtor: joj no
Avtor: http://www.cvek123.com/clani/wicked-witch/ WiCkEd WiTcH
Avtor: joj no
Avtor: Micka
0
Ti pametuješ sama s seboj. Nihče te ne prosi, da govoriš - pišeš oslarije.
0
Avtor: Micka
Avtor: joj no
Avtor: Micka
Avtor: joj no
Avtor: http://www.cvek123.com/clani/wicked-witch/ WiCkEd WiTcH
Avtor: joj no
Avtor: Micka
0
sodelovanje zanimivi in širijo znanje in vedenje o temi.
Medtem, ko osebno zmerjanje ne pelje naprej.
Medtem, ko osebno zmerjanje ne pelje naprej.
0
Avtor: Micka ne na pamet
Avtor: Micka
Avtor: joj no
Avtor: Micka
Avtor: joj no
Avtor: http://www.cvek123.com/clani/wicked-witch/ WiCkEd WiTcH
Avtor: joj no
Avtor: Micka
0
Avtor: Mani so pripombe in
sodelovanje zanimivi in širijo znanje in vedenje o temi. Medtem, ko osebno zmerjanje ne pelje naprej.
Se popolnoma strinjam.
Ja, tema je res začeta kot neko predavanje, saj je le obnova knjige, ampak debate o temi pa ne bom zavirala. Je celo dobrodošla, če se nas le najde dovolj, ki jih zadeva zanima.
0
Torej, kaj mislite? Vas je knjiga do zdaj prepričala, da se nekaj skriva?
Jaz sem knjigo začela brati zelo skeptično, počasi me prepričuje, sploh po 3. poglavju, ko so zadeve malo bolj razložene.
Kot je v nekem delu bilo zapisano: paleoantropologija (in podobne vede) ni natančna znanost, vedno se dogajajo napake. Pri neki najdbi so z nekim datiranjem prišli do starosti 200.000 let, z drugim pa do 750.000 let. Kdo garantira, da tretje datiranje ne bi pokazalo starosti 10.000 let ali 5 mio let? In katero je potem pravilno?
V drugem poglavju me nekatere najdbe sploh niso prepričale, imajo nasprotniki lahko celo prav. V tretjem pa sta (zaenkrat) dva najditelja in njuna izkopavanja bolj podrobno opisana, tudi trditve nasprotnikov so logično zavrnjene.
Nikakor se pa ne strinjam s tem, da bi se katerakoli najdba (sploh če so jo v preteklosti že priznali ugledni strokovnjaki) zanikala, zavrgla in ne bi omenjala samo zato, ker ni "prave" starosti. Res mi nikakor ni jasno, kako je to danes sploh mogoče. Gojim pa upanje (potrdit tega ne morem, ker ne poznam nikogar, ki bi se gibal v teh vodah), da so današnje generacije malo bolj samoiniciativne in si upajo kaj še sami raziskovati (no, saj morajo) in ne da poznajo samo "dejstva", ki so se jih naučili v šolah.
Jaz sem knjigo začela brati zelo skeptično, počasi me prepričuje, sploh po 3. poglavju, ko so zadeve malo bolj razložene.
Kot je v nekem delu bilo zapisano: paleoantropologija (in podobne vede) ni natančna znanost, vedno se dogajajo napake. Pri neki najdbi so z nekim datiranjem prišli do starosti 200.000 let, z drugim pa do 750.000 let. Kdo garantira, da tretje datiranje ne bi pokazalo starosti 10.000 let ali 5 mio let? In katero je potem pravilno?
V drugem poglavju me nekatere najdbe sploh niso prepričale, imajo nasprotniki lahko celo prav. V tretjem pa sta (zaenkrat) dva najditelja in njuna izkopavanja bolj podrobno opisana, tudi trditve nasprotnikov so logično zavrnjene.
Nikakor se pa ne strinjam s tem, da bi se katerakoli najdba (sploh če so jo v preteklosti že priznali ugledni strokovnjaki) zanikala, zavrgla in ne bi omenjala samo zato, ker ni "prave" starosti. Res mi nikakor ni jasno, kako je to danes sploh mogoče. Gojim pa upanje (potrdit tega ne morem, ker ne poznam nikogar, ki bi se gibal v teh vodah), da so današnje generacije malo bolj samoiniciativne in si upajo kaj še sami raziskovati (no, saj morajo) in ne da poznajo samo "dejstva", ki so se jih naučili v šolah.
0
Ne bodi tako kritična do datiranja. Tehnologija za dateranje in metode se razvijajo z nesluteno hitrostjo.
Tudi na novo daterane arheološke najdbe po novih metodah so bolj verjetne od oni starih, ko so še iskali letnice na lončenini. Od nekdaj so znanstveniki previdni pri dateranjju. Če niso sigurni to tudi zabeležijo. Ali shranijo kot nedaterano. Pri nas v Sloveniji se razmeroma malo odkopava prav zaradi tega ker današnje metode še niso izpopolnjene. Arheologi se ukvarjajo samo z nujnimi zadevami. pri gradnjah hiš in prometniv. Drugo pustijo "zakopano" za zanamce, ki bodo znali še bolje ceniti in ocenjevati našo dediščino.
Meni je tema všeč. Vredna si vseh pohval, ker nam pišeš in nas seznanjaš z zadnjimi arheološkimi dosežki.
Če te take tematike zanimajo, vzemi v roke knjige o davni preteklosti naše izvrstne zgodovinarke in pisateljice Fani Okič. Berite in čudite se kakšne velikane premoremo slovenci
https://sl.wikipedia.org/wiki/Fani_Oki%C4%8D Fani Okič
0
Avtor: http://www.cvek123.com/clani/wicked-witch/ WiCkEd WiTcH
Avtor: Mani so pripombe in
sodelovanje zanimivi in širijo znanje in vedenje o temi.
Medtem, ko osebno zmerjanje ne pelje naprej.
0
ne meri vseh nas s svojimi vatli. Če imaš ti prazen lonec na vratu, ga nekateri nimajo.
0
Avtor: Čarolija
Ne bodi tako kritična do datiranja. Tehnologija za dateranje in metode se razvijajo z nesluteno hitrostjo.
Avtor: Čarolija
Pri nas v Sloveniji se razmeroma malo odkopava prav zaradi tega ker današnje metode še niso izpopolnjene. Arheologi se ukvarjajo samo z nujnimi zadevami. pri gradnjah hiš in prometniv. Drugo pustijo "zakopano" za zanamce, ki bodo znali še bolje ceniti in ocenjevati našo dediščino.
Avtor: Čarolija
Meni je tema všeč. Vredna si vseh pohval, ker nam pišeš in nas seznanjaš z zadnjimi arheološkimi dosežki.
Avtor: Čarolija
Če te take tematike zanimajo, vzemi v roke knjige o davni preteklosti naše izvrstne zgodovinarke in pisateljice Fani Okič. Berite in čudite se kakšne velikane premoremo slovenci
https://sl.wikipedia.org/wiki/Fani_Oki%C4%8D Fani Okič
0
Ni čisto tako. Avtorja pišeta kot znanstvenika. Za njiju je značilno, da ničesar dokončno ne trdita. Verjemi mi, da so datacije zelo točne. Tako stare artifakte ocenjujeno na podlagi ležišča, najdišča. Za sedimente, usdline in nalage točno vedo kdaj so nastale. Prav zato lahko govorijo dokaj točno o starosti najdnin. Pri kamnitem orodju je stvar še bolj preseneljiva, ker je orodje prinešeno od drugod in ni del sedimentnine. Ker govorita o zamolčani zgodovini, je čas iz katerega zvirajo posamezne najdbe osnova njunega pričevanja.
Toloko v razlago in obrambo obeh znanstvenikov. Znanstvene knjige so puste, če niso pisane za množice.
Toloko v razlago in obrambo obeh znanstvenikov. Znanstvene knjige so puste, če niso pisane za množice.
0
Avtor: Čarolija
Ni čisto tako. Avtorja pišeta kot znanstvenika. Za njiju je značilno, da ničesar dokončno ne trdita. Verjemi mi, da so datacije zelo točne. Tako stare artifakte ocenjujeno na podlagi ležišča, najdišča. Za sedimente, usdline in nalage točno vedo kdaj so nastale. Prav zato lahko govorijo dokaj točno o starosti najdnin. Pri kamnitem orodju je stvar še bolj preseneljiva, ker je orodje prinešeno od drugod in ni del sedimentnine. Ker govorita o zamolčani zgodovini, je čas iz katerega zvirajo posamezne najdbe osnova njunega pričevanja. Toloko v razlago in obrambo obeh znanstvenikov. Znanstvene knjige so puste, če niso pisane za množice.
Kaj pa material, ki že desetletja ali stoletja leži po depojih in zbirkah?
0
Poleg briljatnega znaja in daru pripovednice so njene knjige napisane tekoče in zanimovo, kot kriminalke. Bere s z lahkoto in niso zdolgočasene.
0
Fani Okič mora biti pa zanimiva gospa.
Tudi sama poznam ljudi, ki imajo preko Trsta v sebi kri iz drugega dela sveta. Zanimive zgodbe so, kako je potem človek to začutil v svoji pradomovini in šel raziskovat rodovno deblo.
In še o gospe Fani
Njena povezava s kulturo Inkov prihaja iz njenih prednikov. Ko so v 16.stol. Španci vdrli v Peru, so vdrli tudi v svetišče tako imenovanih sončnih devic, starih med 12 in 22 let. V tem obdobju jih noben moški zunaj svetišča ni smel videti. To so bile izbrane princese, osupljivo lepe in zelo inteligentne – pa ne le po zahodnem pojmovanju inteligence. Pred nasilneži jih je veliko skočilo v brezno, nekatere pa so ujeli in posilili. Posiljena dekleta so ugrabili in odpeljali v Španijo, med njimi je bila vnukinja 10. Inka Turac Yupanquita. Po spletu okoliščin so potomci ene od ugrabljenih deklet med tridesetletno vojno prišli v Trst, od koder izhaja mama Fani Okič. Tako je rodovno izročilo Inkov ostalo živo.
Tudi sama poznam ljudi, ki imajo preko Trsta v sebi kri iz drugega dela sveta. Zanimive zgodbe so, kako je potem človek to začutil v svoji pradomovini in šel raziskovat rodovno deblo.
In še o gospe Fani
Njena povezava s kulturo Inkov prihaja iz njenih prednikov. Ko so v 16.stol. Španci vdrli v Peru, so vdrli tudi v svetišče tako imenovanih sončnih devic, starih med 12 in 22 let. V tem obdobju jih noben moški zunaj svetišča ni smel videti. To so bile izbrane princese, osupljivo lepe in zelo inteligentne – pa ne le po zahodnem pojmovanju inteligence. Pred nasilneži jih je veliko skočilo v brezno, nekatere pa so ujeli in posilili. Posiljena dekleta so ugrabili in odpeljali v Španijo, med njimi je bila vnukinja 10. Inka Turac Yupanquita. Po spletu okoliščin so potomci ene od ugrabljenih deklet med tridesetletno vojno prišli v Trst, od koder izhaja mama Fani Okič. Tako je rodovno izročilo Inkov ostalo živo.
0
DVA SLAVNA SPODKOPOVALCA EOLITOV
-V paleoantropologiji se ves čas pojavljajo spodkopovalna poročila-poročila, ki jih navajajo, da bi razvrednotili določene najdbe. Pri evropskih eolitih se pojavljata dva klasična primera: referat H. Breuila in razprava A. S. Barnesa.
-Leta 1910 je Henri Breuil napisal raziskavo o eolitih. V tanetski formaciji pri Belle-Assise blizu Clermonta v Franciji je našel kremene, ki so bili podobni orodju. Tanetska formacija je iz zgodnjega eocena (50-55 mio let). Našel je kose kremena z odlomljenimi okruški ob njih, nekateri okruški so imeli izbokline od tolčenja, drugi so bili okrušeni, kot bi jih obdelal človek. Ker so bili kremenovi predmeti najdeni v tako stari formaciji, je Breuil na podlagi tega zaključil, da niso delo človeka, ampak posledica geoloških pritiskov.
-Leland W. Patterson, sodobni strokovnjak za kameno orodje, trdi, da so najdeni kremenovi predmeti delo človeka. Geološki pritisk naj bi zelo redko kamen tako obrabil, da bi nastale izbokline kot od tolčenja.
-Breuil je kot potrditev svoje teorije navajal dejstvo, da je okruške kremena našel ob matičnih kosih-tistih kosih kremena, od katerih naj bi se okrušili. Vendar so bili ti kosi kremena le del njegove najdbe. Našel je še t. i. psevdoeolite, ki so bili manj grobo obdelani kot drugi eoliti, prav tako pa ob njih ni našel matičnih kosov kremena.
-Breuil je en predmet iz svoje zbirke sam označil kot identičen aziliénsko-tardenoiškim strgalom, ki so bila orodje poznopleistocenskega h. s. sapiensa v Evropi. Drugi predmet je prav tako sam označil kot podobnega orodju najdenega v poznopleistocenskega najdišča Les Eyzies. Oba predmeta sta bila najdena v eocenskih plasteh in zato označena kot delo narave.
-Breuilovo delo je bilo objavljeno pred večino odkritij J. Reid Moira. Breuil je šel sam v Anglijo preverit Moirove najdbe in jih celo podpre-rekel je, da je orodje iz pliocenskega rdečega kraga v Foxhallu verodostojno. Kasneje pa je postal bolj zadržan, ker v posthumni izdaji njegove knjige Ljudje stare kamene dobe iz leta 1965 piše samo, da se lahko prizna le določeno št. okruškov, pri katerih je kot odloma neustrezen. O predmetih, ki jih je Breuil prej enačil s klasičnim kremenovim orodjem pa ni govora.
-Referat še vedno navajajo kot dokaz, da so eoliti naravnega in ne umetnega izvora, a le redki znanstveniki poiščejo originalno delo in si sami ustvarijo mnenje o smiselnosti.
-V 20. letih 20.stol je Alfred S. Barnes napisal študijo, v kateri je zagovarjal test kotne ravnine.S tem testom naj bi lahko razlikovali med naravnimi in umetnimi okrušninami na predzgodovinskih kremenastih predmetih. V študiji je obravnaval Moirova odkritja in kameno orodje iz Francije, Portugalske, Belgije in Argentine. Barnes je Moira na začetku podpiral, a kasneje mu je začel nasprotovati.
-Zagovorniki eolitov običajno trdijo, da naravne sile ne morejo povzročiti okrušnin, opaznih na obravnavanih predmetih. Barnes je želel na izmerljiv način to dokazati. Izbral je kot med ravnino oz. površino, od katerega se je pod silo (naravno ali umetno) odbil okrušek ter okrušnino ali poškodbo na mestu odbitega okruška. Pri človeškem delu naj bi bil kot oster, pri naravnem lomu pa top.
-Ker avtorja knjige nista bila prepričana točno kateri kot je Barnes mislil, sta o tem povprašala Ruth D. Simpson in druge strokovnjake za kameno orodje v Okrožnem muzeju San Bernardino v Kaliforniji. Tudi oni niso bili prepričani.
-Metoda je uspešna, če se meritve opravijo na velikem vzorcu primerkov iz obravnavane industrije. Najdbo lahko označimo za človeško delo, če je manj kot 25% kotov ravnina-okrušnina topih (90 st. ali več).
-Barnes študijo zaključi z rezultatom, da noben izmed izmerjenih vzorcev ni človeškega izvora. Moir, ki je poznal Barnesove kriterije, pa je trdil, da so vsi njegovi vzorci znotraj zahtevanega obsega.
-S to študijo je bila za Barnesa in skoraj vse ostale znanstvenike kontroverza končana.
-Barnesovo poročilo se še danes uporablja, ko želijo kontrirati kakšni novi najdbi, ki se ne sklada s splošno priznano teorijo.
-Antropolog Alan Lyle Bryan je leta 1986 rekel, da se geofakte in artefakte še danes težko razlikuje, ker Barnesova statistična metoda ni uporabna pri vseh problemih razlikovanja. Pri tej trditvi se opira na odkritje poznopleistocenskega orodja v Avstraliji, ki ne ustreza Barnesovim specifikacijam.
-Lois Leakley govori o še enem primeru, ki ga ne moremo pojasniti z Barnesovo metodo. Predmeti iz Oldowana iz nižjih ravni Olduvai Gorga so podobni Moirovim primerkom, a niso bili nikoli vprašljivi, ker govorijo v prid hipotezi o afriškem izvoru človeka.
-V paleoantropologiji se ves čas pojavljajo spodkopovalna poročila-poročila, ki jih navajajo, da bi razvrednotili določene najdbe. Pri evropskih eolitih se pojavljata dva klasična primera: referat H. Breuila in razprava A. S. Barnesa.
-Leta 1910 je Henri Breuil napisal raziskavo o eolitih. V tanetski formaciji pri Belle-Assise blizu Clermonta v Franciji je našel kremene, ki so bili podobni orodju. Tanetska formacija je iz zgodnjega eocena (50-55 mio let). Našel je kose kremena z odlomljenimi okruški ob njih, nekateri okruški so imeli izbokline od tolčenja, drugi so bili okrušeni, kot bi jih obdelal človek. Ker so bili kremenovi predmeti najdeni v tako stari formaciji, je Breuil na podlagi tega zaključil, da niso delo človeka, ampak posledica geoloških pritiskov.
-Leland W. Patterson, sodobni strokovnjak za kameno orodje, trdi, da so najdeni kremenovi predmeti delo človeka. Geološki pritisk naj bi zelo redko kamen tako obrabil, da bi nastale izbokline kot od tolčenja.
-Breuil je kot potrditev svoje teorije navajal dejstvo, da je okruške kremena našel ob matičnih kosih-tistih kosih kremena, od katerih naj bi se okrušili. Vendar so bili ti kosi kremena le del njegove najdbe. Našel je še t. i. psevdoeolite, ki so bili manj grobo obdelani kot drugi eoliti, prav tako pa ob njih ni našel matičnih kosov kremena.
-Breuil je en predmet iz svoje zbirke sam označil kot identičen aziliénsko-tardenoiškim strgalom, ki so bila orodje poznopleistocenskega h. s. sapiensa v Evropi. Drugi predmet je prav tako sam označil kot podobnega orodju najdenega v poznopleistocenskega najdišča Les Eyzies. Oba predmeta sta bila najdena v eocenskih plasteh in zato označena kot delo narave.
-Breuilovo delo je bilo objavljeno pred večino odkritij J. Reid Moira. Breuil je šel sam v Anglijo preverit Moirove najdbe in jih celo podpre-rekel je, da je orodje iz pliocenskega rdečega kraga v Foxhallu verodostojno. Kasneje pa je postal bolj zadržan, ker v posthumni izdaji njegove knjige Ljudje stare kamene dobe iz leta 1965 piše samo, da se lahko prizna le določeno št. okruškov, pri katerih je kot odloma neustrezen. O predmetih, ki jih je Breuil prej enačil s klasičnim kremenovim orodjem pa ni govora.
-Referat še vedno navajajo kot dokaz, da so eoliti naravnega in ne umetnega izvora, a le redki znanstveniki poiščejo originalno delo in si sami ustvarijo mnenje o smiselnosti.
-V 20. letih 20.stol je Alfred S. Barnes napisal študijo, v kateri je zagovarjal test kotne ravnine.S tem testom naj bi lahko razlikovali med naravnimi in umetnimi okrušninami na predzgodovinskih kremenastih predmetih. V študiji je obravnaval Moirova odkritja in kameno orodje iz Francije, Portugalske, Belgije in Argentine. Barnes je Moira na začetku podpiral, a kasneje mu je začel nasprotovati.
-Zagovorniki eolitov običajno trdijo, da naravne sile ne morejo povzročiti okrušnin, opaznih na obravnavanih predmetih. Barnes je želel na izmerljiv način to dokazati. Izbral je kot med ravnino oz. površino, od katerega se je pod silo (naravno ali umetno) odbil okrušek ter okrušnino ali poškodbo na mestu odbitega okruška. Pri človeškem delu naj bi bil kot oster, pri naravnem lomu pa top.
-Ker avtorja knjige nista bila prepričana točno kateri kot je Barnes mislil, sta o tem povprašala Ruth D. Simpson in druge strokovnjake za kameno orodje v Okrožnem muzeju San Bernardino v Kaliforniji. Tudi oni niso bili prepričani.
-Metoda je uspešna, če se meritve opravijo na velikem vzorcu primerkov iz obravnavane industrije. Najdbo lahko označimo za človeško delo, če je manj kot 25% kotov ravnina-okrušnina topih (90 st. ali več).
-Barnes študijo zaključi z rezultatom, da noben izmed izmerjenih vzorcev ni človeškega izvora. Moir, ki je poznal Barnesove kriterije, pa je trdil, da so vsi njegovi vzorci znotraj zahtevanega obsega.
-S to študijo je bila za Barnesa in skoraj vse ostale znanstvenike kontroverza končana.
-Barnesovo poročilo se še danes uporablja, ko želijo kontrirati kakšni novi najdbi, ki se ne sklada s splošno priznano teorijo.
-Antropolog Alan Lyle Bryan je leta 1986 rekel, da se geofakte in artefakte še danes težko razlikuje, ker Barnesova statistična metoda ni uporabna pri vseh problemih razlikovanja. Pri tej trditvi se opira na odkritje poznopleistocenskega orodja v Avstraliji, ki ne ustreza Barnesovim specifikacijam.
-Lois Leakley govori o še enem primeru, ki ga ne moremo pojasniti z Barnesovo metodo. Predmeti iz Oldowana iz nižjih ravni Olduvai Gorga so podobni Moirovim primerkom, a niso bili nikoli vprašljivi, ker govorijo v prid hipotezi o afriškem izvoru človeka.
0
NEDAVNA ODKRITJA EOLITSKEGA ORODJA V AMERIKI
-Večina arheologov meni, da so sibirski lovci prišli na Aljasko prek zemeljskega mostu, ki je nastal, ko se je ob zadnji poledenitvi znižala raven morske gladine. V tem obdobju je kanadska ledena plošča preprečevala selitev proti jugu-do okoli 12.000 let nazaj. Ob takratni otoplitvi je v ledu nastal prehod in na področje današnjih ZDA so prišli prvi ameriški priseljenci, t. i. cloviški lovci. Ti so bili znani po značilnih suličnih osteh, primerljivih z razvitim kamenim orodjem iz evropskega poznega paleolitika.
-V mnogih ameriških najdiščih so našli ostanke ljudi, starih 30.000 let (El Cedral v S Mehiki, otok Santa Barbara ob Kaliforniji, Boquierão do Sitio da Pedra Furada v S Braziliji) in druge ostanke, ki so še starejši od 30.000 let.
-Večina arheologov meni, da so sibirski lovci prišli na Aljasko prek zemeljskega mostu, ki je nastal, ko se je ob zadnji poledenitvi znižala raven morske gladine. V tem obdobju je kanadska ledena plošča preprečevala selitev proti jugu-do okoli 12.000 let nazaj. Ob takratni otoplitvi je v ledu nastal prehod in na področje današnjih ZDA so prišli prvi ameriški priseljenci, t. i. cloviški lovci. Ti so bili znani po značilnih suličnih osteh, primerljivih z razvitim kamenim orodjem iz evropskega poznega paleolitika.
-V mnogih ameriških najdiščih so našli ostanke ljudi, starih 30.000 let (El Cedral v S Mehiki, otok Santa Barbara ob Kaliforniji, Boquierão do Sitio da Pedra Furada v S Braziliji) in druge ostanke, ki so še starejši od 30.000 let.
0
GEORGE CARTER IN NAJDIŠČE TEXAS STREET
-V 50. letih je George Carter pregledoval najdišče Texas Street v San Diegu. Našel je ognjišča in grobo obdelano kameno orodje, staro od 80-90.000 let.
-Kritiki so trdili, da je orodje delo narave. Posmehljivo so ga imenovali kartefakti.
-Carter je podal jasne kriterije za razlikovanje med njegovimi najdbami in naravno lomljenimi kamni. Strokovnjaki za litografijo (med njimi tudi John Witthoft) ga podprejo.
-Carter se leta 1973 loti še obširnejših izkopavanj v Texas Streetu. Povabil je številne arheologe, a se skoraj nihče ni odzval, niti lokalna državna univerza v San Diegu.
-Leta 1960 je urednik revije Science prosil Carterja za članek o zgodnjem človeku v Ameriki. Dva učenjaka sta ga pred objavo zavrnila in Carter je uredniku pojasnil o polemiki. Povedal mu je tudi o ljudeh (anonimni so želeli ostati iz očitnih razlogov), ki so na lastne oči videli zakopavanje in prikrivanje dokazov, ki ne govorijo v prid uradni teoriji.
-V 50. letih je George Carter pregledoval najdišče Texas Street v San Diegu. Našel je ognjišča in grobo obdelano kameno orodje, staro od 80-90.000 let.
-Kritiki so trdili, da je orodje delo narave. Posmehljivo so ga imenovali kartefakti.
-Carter je podal jasne kriterije za razlikovanje med njegovimi najdbami in naravno lomljenimi kamni. Strokovnjaki za litografijo (med njimi tudi John Witthoft) ga podprejo.
-Carter se leta 1973 loti še obširnejših izkopavanj v Texas Streetu. Povabil je številne arheologe, a se skoraj nihče ni odzval, niti lokalna državna univerza v San Diegu.
-Leta 1960 je urednik revije Science prosil Carterja za članek o zgodnjem človeku v Ameriki. Dva učenjaka sta ga pred objavo zavrnila in Carter je uredniku pojasnil o polemiki. Povedal mu je tudi o ljudeh (anonimni so želeli ostati iz očitnih razlogov), ki so na lastne oči videli zakopavanje in prikrivanje dokazov, ki ne govorijo v prid uradni teoriji.
0
Čeprav sem knjigo prebrala so mi tvoji povzetki zanimivi.
Morda je zadnji stavek še najbolj podoben ravnanju današnjim paleolitskim ravnanjem najinih sodobnikov.
"Povedal mu je tudi o ljudeh (anonimni so želeli ostati iz očitnih razlogov), ki so na lastne oči videli zakopavanje in prikrivanje dokazov, ki ne govorijo v prid uradni teoriji."
V imenu Čveka hvala ti za tvoje prispevke.
Morda je zadnji stavek še najbolj podoben ravnanju današnjim paleolitskim ravnanjem najinih sodobnikov.
"Povedal mu je tudi o ljudeh (anonimni so želeli ostati iz očitnih razlogov), ki so na lastne oči videli zakopavanje in prikrivanje dokazov, ki ne govorijo v prid uradni teoriji."
V imenu Čveka hvala ti za tvoje prispevke.
0
LOUIS LEAKLEY IN NAJDIŠČE CALICO
-Louis Leakley je kasneje postal znan po svojih odkritjih v afriškem Olduvai Gorgu.
-Že na začetku kariere je gojil radikalne predstave o starosti človeka v Ameriki. Takrat so znanstveniki menili, da so sibirski lovci vstopili v Ameriko šele pred 5000 leti.
-Leta 1929/30 je kot asistent predaval v Cambridgu, da je človek v Ameriki že vsaj 15.000 let, vendar za to ni imel nobenih otipljivih dokazov. Opiral se je na to, da je Amerika obljudena od severa do juga, v njej je ogromno različnih jezikov, najmanj dve civilizaciji in da je torej nemogoče, da bi človek tukaj obstajal samo nekaj tisoč let.
-Leta 1964 je v puščavi Mojave raziskoval najdišče Calico ob bregu nekdanjega pleistocenskega jezera Manix. Raziskovanja je 18 let vodila Ruth D. Simpson. V številnih ravneh so našli 11.400 eolitskih artefaktov. Najstarejši ravni z artefakti so z uransko datacijo določili starost 200.000 let.
-Artefakte iz Calica zavrnejo kot produkte narave in popularna arheološka dela jih nikoli ne omenjajo.
-Med zagovorniki je bil tudi Philip Tobias (sodelavec Raymonda Darta, ki je odkril avstrolopiteka), ki je trdil, da nekateri, če ne vsi, artefakti kažejo znake človeškega dela. Ruth D. Simpson je rekla, da bi tako veliko št. primerkov težko naredila narava-enoobrazno in enosmerno okrušeno kremenasto orodje je tipično za evropske eolite (podobne so našli tudi v oldowanskih industrijah v V Afriki).
-Louis Leakley je kasneje postal znan po svojih odkritjih v afriškem Olduvai Gorgu.
-Že na začetku kariere je gojil radikalne predstave o starosti človeka v Ameriki. Takrat so znanstveniki menili, da so sibirski lovci vstopili v Ameriko šele pred 5000 leti.
-Leta 1929/30 je kot asistent predaval v Cambridgu, da je človek v Ameriki že vsaj 15.000 let, vendar za to ni imel nobenih otipljivih dokazov. Opiral se je na to, da je Amerika obljudena od severa do juga, v njej je ogromno različnih jezikov, najmanj dve civilizaciji in da je torej nemogoče, da bi človek tukaj obstajal samo nekaj tisoč let.
-Leta 1964 je v puščavi Mojave raziskoval najdišče Calico ob bregu nekdanjega pleistocenskega jezera Manix. Raziskovanja je 18 let vodila Ruth D. Simpson. V številnih ravneh so našli 11.400 eolitskih artefaktov. Najstarejši ravni z artefakti so z uransko datacijo določili starost 200.000 let.
-Artefakte iz Calica zavrnejo kot produkte narave in popularna arheološka dela jih nikoli ne omenjajo.
-Med zagovorniki je bil tudi Philip Tobias (sodelavec Raymonda Darta, ki je odkril avstrolopiteka), ki je trdil, da nekateri, če ne vsi, artefakti kažejo znake človeškega dela. Ruth D. Simpson je rekla, da bi tako veliko št. primerkov težko naredila narava-enoobrazno in enosmerno okrušeno kremenasto orodje je tipično za evropske eolite (podobne so našli tudi v oldowanskih industrijah v V Afriki).
0
TOCA A ESPERANCA, BRAZILIJA
-Verodostojnost orodja v Calicu podpre novo odkritje v Braziliji. Leta 1982 je Maria Beltrao v zvezni državi Bahia našla več votlin s stenskimi slikarijami. V naslednjih letih so vsekali jarek v Votlino upanja in našli surovo kameno orodje in ostanke pleistocenskih sesalcev. Uranska datacija je pokazala, da so najdbe stare od 200.000 do 295.000 let. Orodje je bilo izdelano iz kvarčnih prodnikov in spominja na orodje v Olduvai Gorgu. Najbližji vir kvarčnih prodnikov je od votline oddaljen cca. 10 km.
-Odkritje je predstavil francoski arheolog Henry de Lumley. Pračlovek naj bi bil v Ameriki veliko prej kot se na splošno misli in s to najdbo naj bi se lažje pojasnilo predmete iz najdišča Calico. Po Lumleyevem mnenju naj bi ljudje in človeški predniki iz S Azije večkrat vstopili v obe Ameriki. Uradno naj bi orodje v brazilski votlini naredil homoerektus, kar je skladno s splošno sprejeto teorijo, vendar bi ga lahko izdelal tudi anatomsko moderni človek.
-Verodostojnost orodja v Calicu podpre novo odkritje v Braziliji. Leta 1982 je Maria Beltrao v zvezni državi Bahia našla več votlin s stenskimi slikarijami. V naslednjih letih so vsekali jarek v Votlino upanja in našli surovo kameno orodje in ostanke pleistocenskih sesalcev. Uranska datacija je pokazala, da so najdbe stare od 200.000 do 295.000 let. Orodje je bilo izdelano iz kvarčnih prodnikov in spominja na orodje v Olduvai Gorgu. Najbližji vir kvarčnih prodnikov je od votline oddaljen cca. 10 km.
-Odkritje je predstavil francoski arheolog Henry de Lumley. Pračlovek naj bi bil v Ameriki veliko prej kot se na splošno misli in s to najdbo naj bi se lažje pojasnilo predmete iz najdišča Calico. Po Lumleyevem mnenju naj bi ljudje in človeški predniki iz S Azije večkrat vstopili v obe Ameriki. Uradno naj bi orodje v brazilski votlini naredil homoerektus, kar je skladno s splošno sprejeto teorijo, vendar bi ga lahko izdelal tudi anatomsko moderni človek.
0
MONTE VERDE, ČILE
-Najdišče, ki naj bi bilo staro 12.500 do 13.500 let, prvi razišče arheolog Tom Dillehay leta 1976. Najdbe tam izpodbijajo teorijo o cloviških lovcih. Ljudje iz Monte Verda so naredili nekaj fino obdelanih dvoobraznih pripomočkov, večina pa je minimalno prikrojenega kremenovega orodja.
-Kameno orodje so dobili tako, da so nabrali naravno razklane prodnike. Nekateri so imeli le znake obrabe, drugi pa so kazali znake umetne obdelave in so močno spominjali na evropske eolite.
-Najdišče se nahaja na šotastem področju, kjer se ohranijo tudi ostanki neobstojnih živalskih in rastlinskih snovi (usnje, les...). Našli so dve kremenasti orodji na lesenem držalu, 12 arhitektonskih temeljev iz narezanih desk, skupna ognjišča, odtis stopala od 8-10 let starega otroka v glini, tri grobo obdelane lesene možnarje, podprte z lesenimi količki, mlevske kavne in ostanke hrane.
-Tukaj so se artefakti na srečo ohranili po naključju in lahko vidimo razvitost kulture, ki je uporabljala le zelo grobo obdelane pripomočke. Na podlagi tega se lahko sklepa o življenju milijone let starih kultur, ki so uporabljale podobno kameno orodje.
-Najdišče, ki naj bi bilo staro 12.500 do 13.500 let, prvi razišče arheolog Tom Dillehay leta 1976. Najdbe tam izpodbijajo teorijo o cloviških lovcih. Ljudje iz Monte Verda so naredili nekaj fino obdelanih dvoobraznih pripomočkov, večina pa je minimalno prikrojenega kremenovega orodja.
-Kameno orodje so dobili tako, da so nabrali naravno razklane prodnike. Nekateri so imeli le znake obrabe, drugi pa so kazali znake umetne obdelave in so močno spominjali na evropske eolite.
-Najdišče se nahaja na šotastem področju, kjer se ohranijo tudi ostanki neobstojnih živalskih in rastlinskih snovi (usnje, les...). Našli so dve kremenasti orodji na lesenem držalu, 12 arhitektonskih temeljev iz narezanih desk, skupna ognjišča, odtis stopala od 8-10 let starega otroka v glini, tri grobo obdelane lesene možnarje, podprte z lesenimi količki, mlevske kavne in ostanke hrane.
-Tukaj so se artefakti na srečo ohranili po naključju in lahko vidimo razvitost kulture, ki je uporabljala le zelo grobo obdelane pripomočke. Na podlagi tega se lahko sklepa o življenju milijone let starih kultur, ki so uporabljale podobno kameno orodje.
0
torej je "bog" imel več časa za izdelavo sveta. V zadnjih sedmih dneg je samo finalizal izdelke.
Hvala za poučno branje. Prosim, nadaljuj v veselje vseh nas.
Hvala za poučno branje. Prosim, nadaljuj v veselje vseh nas.
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 40 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
19.12.2016 ob 14:11