Pa bodo temu tunelu kdaj dodali stranska tunela, da bo cesta skozenj nemoteno peljala normalno siroka?
poslano v temi :: Kako se lahko zruši viadukt? Cene kruha nikjer ne omenja. Pravi, da je oce dal mami na leto 50 riyalov, da je za hceri kupila obleko za vsako po dve obleki na leto. V naslednjem poglavju omeni, da je placala najetemu soferju 200 riyalov za hrano in zivljenjske stroske. Torej so dnevni stroski zelo nizki - vsaj v svetu nizjih slojev.
poslano v temi :: Berem knjigo Daring to drive na uro v sportni trgovini dobila 10 riyalov, oziroma 10 dolarjev To je narobe. 10 riyalov, oz. okoli 2,5 dolarja.
poslano v temi :: Berem knjigo Daring to drive Avtor: https://www.cvek123.com/clani/wicked-witch/ WiCkEd WiTcH Praviš, da je bilo slabo plačana (2500 dolarjev?). Koliko pa potem stanejo vsakdanji izdelki, kot je kruh?
Dvoličnosti je pa res precej v represivnih družbah. Tudi pri Manal, ko je hotela prepovedan satelitski krožnik, a ne glasbenih programov. Zakaj se pa ženske ne zakrivajo z nikabom v tujini? Samo v domovini tako zahteva mož oz. samo v domovini je "tako prav"?poslano v temi :: Berem knjigo Daring to drive A jaz prav vidim, da na zgornji sliki desni odstavni pas pelje direkt v zid? In zakaj je en pas bel? A je samo levi vozen?
poslano v temi :: Kako se lahko zruši viadukt? Avtor: https://www.cvek123.com/clani/fox/ Fox Avtor: https://www.cvek123.com/clani/cindy/ Cindy Avtor: https://www.cvek123.com/clani/fox/ Fox Avtor: https://www.cvek123.com/clani/cindy/ Cindy Ksko teta? Čist si nas fascinirala z njeno lepoto, pametjo.poslano v temi :: Maria se mi pridruzis Manal dobi sluzbo
Po diplomi je Manal zacela iskati sluzbo. Lahko bi delala kot instruktorica na kaksni soli, a tako delo je bilo zelo slabo placano. Na pomoc ji je spet priskocila sestra. Nasla ji je delo v bolnici, kjer je delala sama. Na razgovor jo je sprejel prijazen zdravnik iz Pakistana, v dolgi beli arabski halji, in bil presenecen nad njenim znanjem anglescine, saj na drzavnih solah, ki jih je obiskovala Manal, ucije le osnove osnov. Manal se je anglescino naucila sama. Ves cas razgovora je gledala v tla, saj je bil njen sogovornik prvi moski, s katerim je govorila v zivljenju. Sprejeli sojo na IT (informacijska tehnologija) oddelek in ji na mesec obljubili 1000 riyalov (okoli $ 2500). Placa je bila nizka, a za zacetek bo slo, si je mislila.
Do takrat je Manal vedno v javnosti zakrivala obraz. Le na univerzi, znotraj zenskih stavb ni nosila niqaba. Ce je sla ven z mamo ali ocetom, si je obraz obvezno zakrila z niqabom. Ena teta nikoli ni videla obraza svoje babice, ker je bil vedno zakrit. Tetina hci je tudi doma nosila niqab. Delo v bolnici, kjer so bili bolj sprosceni, je zahtevalo veliko prilagajanja. Moski so bili zanjo tabu, zdaj pa jih je srecevala na vsakem koraku. Ze po nekaj dneh se je zagledala v enega. Vedela je, kako se oblaci, noben detajl ji ni usel, od gumbov do cevljev. Naslednji teden se je zagledala v drugega. Zaljubljala se je tedensko. Po 2 mesecih se je delo koncalo. Pricakovanega placila ni dobila, le potrdilo, da ima 2 meseca delovnih izkusenj.
Abaya, crna halja je se danes zapovedana za zenske, ko zapustijo hiso. Niqab ni zapovedan, vendar so leta salafizma med odrascanjem pustila svoj pecat. Zenske so razdeljene v dve skupini: tiste, ki nosijo hijab (z ruto zaviejo glavo, a obraz je odkrit) in tiste, ki si obraz se vedno pokrijejo z niqabom. Te druge to delajo iz treh razlogov: ker to od njih zahteva moz, zaradi pritiska druzbe ali ker so jih prepricali, da je tako edino prav. Nobena od njih ne nosi niqaba, ko odpotuje iz drzave.
Na Amal je nekoc naredila mocan vtis deklica, stara 10 let, ki je na letalu med Damma in Jeddo sedela poleg nje. Deklica je imela zakrit obraz. Manal je vprasala,„ Si nevernica?“
„Zakaj bi bila nevernica?“ je rekla Manal.
„ Ker si ne pokrivas obraza,“ je odgovorila puncka.
Manal je imela do svojega 20. leta dve zenitni ponudbi. Prvo je dobila od svoje uciteljice v srednji soli. V zakon je ponudila svojega brata. Mama je rekla, da se njena hci ne bo porocila, dokler ne zakljuci solanja. Drugic jo je zasnubil pri 21ih bratranec Sultan. Vendar tega ni naredil osebno, ampak je s ponudbo prisla njegova mama, kar je pri savdih normalen obicaj. Manal ni za obisk imela nobene ustrezne formalne obleke, zato si jo je spoosdila od sestricne. Manal jo Sultanovo mamo postregla s kavo in kolaci. Po obicaju je bila Manal povsem tiho. Nato se je Sultanova mama dogovorila za datum, ko bo Sultanov oce prisel na pogovor z manalinim ocetom. Ocetu je povedala, da se ne zeli porociti. „Zakaj“, je zahteval oce. „Ker ste me dali obrezati. Tega vam neikoli ne odpustim in zaradi tega se nikoli ne bom mogla porociti.“ Snubec je odpadel in po tem razgovoru je oci nikoli vec ni silil v poroko.
Takoj po diplomi ji je kolegica povedala, da ima Aramco (savdska naftna firma) razpis za prakso za studente. Delo bi bilo dobro placano, 4000 riyalov na mesec. Vendar je spet potrebovala podpis skrbnika. Tokrat je oce z veseljem podpisal. „Cast je pripadati Aramcu, “ je rekel z nasmehom na obrazu.
Prvic v zivljenju bo popolnoma sama in odvisna od sebe. Delo je bilo v mestu Dammam na vzhodu drzave. Na letalisce jo je prisel iskat Aramcov sofer, ki jo je odpeljav v privatno Aramcovo mesto. Mesto je bilo cisto nasprotje revnega in zanemarjenega naselja v Meki, kjer je odrascala. Ulice so bile ciste in urejene, med njimi so bili zeleni parki z vodnjaki. Hise so bile grajene v ameriskem stilu brez resetk na oknih, kot je bila navada drugje. Namesto visokih arabskih zidov, so tu hise obdajali lepo negovani vrtovi. Mimo je pripeljal avto in za volanom je sedela zenska z odkritim obrazom in s soncnimi ocali. Videla je zenske v zahodnjaskih oblekah brez zapovedane abaye, nekatere so celo vozile kolo. „Sva res v Savdski Arabiji?“ je vprasala soferja. On se je samo nasmehnil. Dobila je kljuce od hise, ki si jo je delila s studentkama stomatologije in se eno IT studentko. Hisa je bila popremljena s fantasticnim luksuzom: avtomaticnim pralni strojem in pomivalcem posode. Pipe so imele celo rocke za mrzlo in za vroco vodo. Ceprav to v drzavi ni bilo redko, je bilo novo za Manal. Doma so imeli tank za vodo, ki je zadoscal za 3 dni; preostanek meseca so zdrzali brez tekoce vode. Uporabljali so plastenke, iz katerih so si natocili minimum vode. Postala je obsedena z vodo. Kopala se je zjutraj in zvecer in se v kadi namakala vec ur.
Delo je bilo zelo dobro organizirano in vse je teklo, kot je treba. Za prvo placo je starsema kupila uri. Mami Rado uro z drobnimi diamanti in mama jo je do smrti nosila okoli vratu; oce nosi svojo se zdaj. Na koncu prakse ji je nadzorni predlagal, naj odda prosnjo za redno zaposlitev, ker odpirajo nov racunalniski oddelek. Imela je dva razgovora. Vsi razen nje so diplomirali na ameriskih univerzah, a je bila vseeno sprejeta za nedolocen cas, kar je bilo za vse presenecenje. Sele kasneje je razumela, da s pogodbo za eno leto nimas nobenih pravic. Odpustijo te lahko iz danes na jutri in nimas zdravstvenega zavarovanja. Redne sluzbe so bile zelo redke. Tudi placa je bila neverjetna. 8000 riyalov plus 400, ker je diplomirala z visokimi ocenami. To je bilo 2x vec, kot je pricakovala.
Bil je samo en problem: kot zenska usluzbenka ni smela ziveti v Aramcovem mestu. Izven tega privatnega raja zenske prav tako niso mogle najeti stanovanje. Najeti ga je moral moski, ceprav je zenska placevala najemnino. Tudi v hotelu kot zenska ni smela najeti sobe. Pomagal ji je njen novi sef, ki je zanjo najel sobo v hotelu, a jo je posvaril naj pazi, kajti, ce verska policija ugotovi, da je v hotelu sama, bo imela velike tezave. Neko dekle ji je obljubilo, da ji bo njen sorodnik pomagal najti stanovanje. Sorodnik pa jo je le osvajal. Ko ga je vsa prestrasena zavrnila, se je potuhnil in ni vec zelel pomagati. Koncno ji je po enem tednu ponudila sodelovka, da nekaj noci prespi pri njej, nato pa bodo tudi njo vrgli iz Aramcovega stanovanja. Potem sta skupaj iskali stanovanje in ga koncno nasli. Sodelavkin oce je priletel v mesto in podpisal stanovanjsko pogodbo za „obe svoji hcerki“ in da garantira, da se bosta obe spodobno obnasali.
Tudi Aramco je izvajal diskriminacijo. Nesavdske usluzbenke so morali biti samske, sicer jih niso vzeli v sluzbo, ne glede na kvalifikacije. Manalina soseda, Indijka, je bila ze 30 let porocena, a je skrivala to dejstvo. Usluzbenke niso smele stopiti na avtobuse, ki so povezovali razlicne poslovne Aramcove pisarne. To je bilo dovoljeno le moskim. Zenske so smele le na rekreacijske avtobuse, ki so vozili v blagovnice. Zenske so lahko vozile avto znotraj Aramcovega mesta, niso pa smele delati avtomobilskih tecajev in niso smele voziti Aramcovih avtomobilov. Pred nastopom sluzbe so zenske morali iti na test nosecnosti. Niso jim dajali posojil za hiso, niso dobili subsidirane najemnine in niso dobile stipendije za studij v tujini. Vse to je bilo moskim omogoceno. Zenske ne smejo delati na naftnih poljih in sploh nobenega dela. Smejo delati le v pisarnah. Zenske, ki rodijo, dobijo 6 tednov porodniskega dopusta. Cepraav zakon doloca, da mora vsaka firma z vsaj 50 zenskimi usluzbenkami organizirati vrtec, Aramco tega ni naredil.
Z delom je zacela oktobra 2002. Ta cas je najemodajalec porusil hiso, v kateri sta stanovala njena starsa, in zacel graditi boljsa in drazja stanovanja. Manal je svoji prvi dve placi porabila za to, da je starsema nasla novo stanovanje in placala njuno najemnino.
poslano v temi :: Berem knjigo Daring to drive Televizijo so v Savdski Arabiji uvedli leta 1964. Kmalu so imeli dva programa, ki pa sta bila zelo konservativna in zato zelo dolgocasna. Predvajali so ogromno verskih programov, porocila in nekaj malega drugih, kot je bil Sesame Street, poucno-zabavni program za otroke v 80ih letih.
Porocila so bila v stilu:
„Njegova Visokost je sprejela gosta.“
„Njegova visokost je gostu pomagala v slovo.“
Zato televizija ni bila popularna, dokler niso izumili satelitskih kroznikov. (ha ha, kaksna hecna beseda - kroznik -sem mislila, da se rece satelitska posoda). Problem je bil le, da so bili satelitski krozniki prepovedani, saj bi s tujimi programi lahko vnesli nemir in pohujsanje med domace prebivalstvo. A kar je prepovedano, je najslajse. Kmalu se je razvil crni trg za satelitske kroznike. Zato so bili dragi in v Manalinem naselju si jih je redkokdo privoscil. In kdor si je, je satelitsko anteno zakamufliral. Poleg tega je Meka najbolj konzervativen del Savdske Arabije, kjer je salafizem najbolj mocan.
Pri Manal doma so imeli le savdska programa. Sele na univerzi je zvedela, kaksne programe gledajo bogata dekleta. Zelo priljubljena je bila mehiska nadaljevanka Guadalupe, prav tako kanal za novice, Al Jazeera. Zato si je zazelela, da bi satelitsko televizijo imeli tudi doma, a njen oce ne bi tega nikoli dovolil. Kljub temu je zapravila svojo drzavno stipendijo in kupila anteno. Da se ne bi pohujsali, je najprej izbrisala vse kanale z glasbo, da ne bi slucajno kdo od domacih zasel v greh. Mami je pogosto potocila sentimentalne solze ob starih egipcanskih filmih. Satelitsko televizijo so imeli lep cas, preden je oce odkril kabel, speljan v hiso. Ko se mu je posvetilo, za kaj se gre, ji je grozece rekel, „Zdajle te odpeljem na univerzo, zvecer se bova pa pomenila o tem.“ Vendar se nista nikoli pomenila. Oce je zacel gledati porocila na Al Jazeeri in kmalu sprejel gresni kroznik na strehi.
Glasbo je namerno prvic poslusala leta 1999, in sicer bratove kasete, ki jih je se par kratkih let prej tako vehementno unicevala. Zdaj ji je bila glasba zelo vsec, a je pri poslusanju imela mocan obcutek krivde, saj so jim vse zivljenje vbijali v glavo, da je vsa glasba, razen verske, greh.
Okoli tistega casa so tudi TV programi zaceli predvajati glasbo. Vsak dan se je zacel z drzavno himno in nekateri programi so imeli v ozadju tiho glasbo. Na sploh je bilo veliko dvolicnosti. Fotografija je bila haram (prepovedana), a kraljeve fotografije so visele povsod. Rokovanje moskih in zensk je bilo prepovedano, a na televiziji so videli kralja, kako se rokuje z moskimi in zenskimi clani tujih delegacij. Manal je bila v precepu, saj ni vedela, kako naj zdruzi prijetno z zapovedanim.
Manal je zelela studirati fiziko, ki pa je bil zelo nepriljubljen predmet. Samo 6 studentk jo je studiralo in sluzbe so bile redke. Zato se je po 3 semestrih splosnega studija prijavila na racunalnistvo, ki je bilo izredno popularno. Prijavilo se je 1500 deklet, sprejeli so jih 200. Za vpis so morale pisati sprejemni izpit, le pescica najboljsih studentk je bila sprejeta na studij brez sprejemnega izpita. In Manal je bila med njimi. Studij je bil naporen, in osip visok. Od 200 sprejetih jih je diplomiralo le 60.
Ko je v dezelo prisel internet, je Manal upala, da bo oce kupil racunalnik. A ni imela te srece. Imam je pridigal o nevarnostih interneta. Svoje pridige proti internetu je celo posnel na kasete in jih delil ljudem. Ob omembi racunalnika je ove dal Manal eno od imamovih kaset in s tem je bila stvar zanj zakljucena. Podobno je bilo s prenosnimi telefoni, ki so jih prekupcevalci na veliko svercali v drzavo, a jih je policija dosti uspesno lovila z ultrazvokom.
Internet je bil takrat se na telefonsko linijo, ki je dema niso imeli, odkar je oce v navalu besa prerezal linijo. Za novo linijo si potreboval pogodbo o najemu stanovanja, ki jo je imel oce. Vedeli sta, da oce ne bo odobril. Zato je mama kupila (domnevam - ni jasno) ponarejeno najemno pogodbo, na podlagi katere so ponovno dobili telefon. Od tu je bil le se korak do racunalnika.
Manal je zacela prebirati internetne clanke. Najprej take, ki so castili salafizem, sele kasneje vcasih tudi druge. Bila je sokirana, ko je videla, da so v tujini struje, ki mocno kritizirajo savdsko trdo roko in salafizem. Od vseh vplivov na spremembo njenega razmisljanja je imel najvecjo moc internet. Sele z internetom je spoznala, kako so jim, zlasti mladini, prali mozgane.
Bili so navajeni gledati prelivanje krvi v muslimanskih drzavah kot so Afganistan, Bosna (!), Cecnya in Irak. Ko sta se letali zaleteli v nemuslimanski njujorski stolpnici, je bil za njo sok. Ni mogla verjeti, da bi Bog dovolil pobijati nedolzne ljudi. Mnenja o napadu so bila sicer med savdi nasprotna. Kmalu zatem je umrla njena ljuba teta Zein in Manal je sla v dolgo obdobje zalovanja.
Leta 2000 je en od verskih sejkov v fatwi dolocil, da je osebna izkaznica za zenske s sliko gnusobno dejanje proti sariji in bo vodila v veliko versko, moralno in socialno zlo. Kljub fatwi so leta 2001 uvedli zakon, ki je dovoljeval (ne zahteval !) osebno izkaznico s sliko za vse zenske nad 22 let, pod pogojem, da jo dovoli njihov skrbnik. Manal je rasvno dopolnila 22 let, zato je prosila Abouyo za dovoljenje. Abouya je po arabsko oce. Tedne in tedne je trajalo, da se je omehcal in na uradu podpisal dovoljenje. Manalina osebna izkaznica je imela stevilko 1 091, kar pomeni, da je od milijonov zensk do takrat dobilo izkaznico le 1090.
Manalin oce je kmalu opustil svoj taxi in se redno zaposlil. Ceprav je mama rekla, da oce dobro zasluzi, je druzina se vedno zivela zelo skromno. Pohistvoo so kupili rabljeno, igrac so imeli otroci zelo malo in se te je mama kupila z denarjem za zajtrk. Obe hcerki sta imeli vsaka po 2 obleki za solo. Oce je od svoje dobre place domov prinesel le del, kolikor so potrebovali za golo prezivetje, ostalo je hranil pri svojem delodajalcu. Ko je bila Manal v srednji soli, je bil oce odpuscen. S kovckom je sel v sluzbo po denar, ki ga je vsa leta hranil njegov sef. A vse kar je dobil, je bila brca in loputanje vrat. Ocetu ni preostalo drugega, kot da spet postane taxist. Druzina je od vlade dobila zastonj kos zemlje, kjer je oce nameraval s prihranki zgraditi hiso, a zdaj so njegovi nacrti padli v vodo. (Vlada da vsaki savdski druzini zemljo, ne pa tudi priseljencem).
poslano v temi :: Berem knjigo Daring to drive |
poslano v temi :: Jutri je Velika Gospa