Napad na Veliko Mosejo in ponovni vzpon wahabizma
Druzina je zivela v Meki, muslimanskem svetem mestu in kraju. Nemuslimanom vstop v Meko ni dovoljen. Vsak musliman na tem svetu naj bi vsaj enkrat v zivljenju romal v Meko. Romanje v Meko je eden od petih stebrov islama.
V Meki je Velika Moseja, oz. Sveta Moseja. Sredi zidov je veliko okroglo dvorisce in sredi tega stoji crna granitna kocka ali Kaaba (the Cube v anglescini - isti izvor besede?). Kocka naj bi bila prva moseja, ki jo je zgradil Ibrahim (Abraham), kjer se je njegov prvorojeni sin Ismael priklonil Bogovemu ukazu. Ta crna Kocka je najsvetejsi kraj islama, in ob molitvi kjerkoli na svetu, mora biti vsak vernik obrnjen proti Kocki. Na romanju mora vsak musliman 7x obkroziti Kocko v smeri proti urinemu kazalcu. Med krozenjem se slisijo molitve in vzkliki Allahu. Romanje traja 5 dni in velik poudarek je na cistosti, brezmadeznosti. Celo obleke odrazajo brezmadeznost. Moski si ovijejo dve poli/ rjuhi belega blaga, ki ne sme imeti nobenih sivov, eno okoli pasu, drugo cez rame. Ena rama mora biti odkrita (rimska toga?). Tudi zenske so v belem in nosijo preprosto belo pokrivalo.
Kljub cistosti je bila Kaaba leta 1979, leta, ko se je rodila Manal, prizorisce najbolj necistih pobojev ljudi. Ocenjuje se, da je pod streli in sabljami umrlo od 270 do preko 1000 ljudi, povecini nedolznih romarjev.
Ker je ena molitev na tem najsvetejsem kraju vredna 100 000 molitev kjerkoli drugje, romarji na krozenje okoli Kocke vcasih pripeljejo tudi krste svojih pokojnikov, da so se oni delezni Allahove dobrote. (v knjigi ni jasno ali so pokojniki dejansko v krstah). In prav krste so uporabili napadalci, da so v mosejo pritihotapili orozje.
Situacija v Moseji ni bila jasna, saj kocko in mosejo obdajajo visoki zidovi. Vedelo se je le, da je vecja skupina napadalcev, po danasnje teroristov, zasegla mosejo in marsikdo je domneval, da so bili to Americani. Zato so oblasti poslale ameriskega pilota helikopterja, da je dvakrat preletel mosejo in poslikal dogajanja. Ker nemuslimani ne smejo v Meko, je morala pred poletom celotna posadka helikopterja prestopiti v muslimansko vero z besedami „ Ni boga razen Allaha in Mohamed je njegov poslanec.“ Sele nato so lahko poleteli nad mosejo.
S pomocjo slik, ki so jih posneli s helikopterja, so razumeli, da je napad organiziral Juhayman, beduin in salafist, ki je ocitav savdski kraljevi druzini, da se prevec klanjajo zahodnjakom in da so zasli s prave poti islama. Kralj je odlocil, da bodo napadli Sveto Mosejo, vendar so morali napad najprej upraviciti z novo fatwo (islamskim zakonom), ki jo je napisal kasnejsi veliki iman Bin Baz, sele nato so s pomocjo francoskih komandosov napadli Mosejo. Vse skupaj je trajalo 2 tedna. V tem casu je vlada uvedla popoln medijski molk in nihce, razen vpletenih, ni vedel, kaj se dogaja.
Po zavzetju moseje so obglavili Juhaymana in preko 60 drugih teroristov. Juhayman je bil salafist. Njihovo gibanje seze v 18. stoletje. Takrat je Muhammad Ibn Abdel Wahhab pridigal, da se je islam pokvaril, da je zacel prevec spominjari na poganstvo in de se je prevec priblizal evropskemu razmisljanju. Ocital je, da so ljudje postali prevec razvajeni, da so jim denar in okrasje postali prevec pomembni, da ustvarjajo glasbo in plesejo. Zahteval je, da se islam vrne k svojemu bistvu. (Mene to precej spominja na Martina Lutra v Nemciji 200 let prej). Vendar je Wahhab sel se dlje. Zahteval je, da se dosledno izvaja vsak, se tako malenkosten detajl prvotnega, originalnega islamskega zakona. Tako je postal vodja veje najbolj konzervativne veje islama, vahabitov. Zaveznika je nasel v Muhammadu bin Saudu, voditelju enega od arabskih plemen. Skupaj sta sirila svoj pogled na vero, Wahhab s pridiganjem, Saud s sabljo. 2 stoletji kasneje so Saudovi potomci premagali vsa druga plemena v boju za prestol in tako je wahabizem nasel pot v drzavne zakone Savdske Arabije.
Ceprav so Juhaymana obglavili, njegove ideologije niso obglavili. Eden od romarjem med napadom na Sveto Mosejo se je navdusil nad njegovimi idejami in z njimi navdusil svojega brata, oficirja v egiptovski vojski, ki je leto in pol kasneje izvedel atentat na egiptovskega predsednika Anwarja Sadata. Juhaymanove ideje so prevzeli tudi bin Ladnova Al Kaeda, ISIS in nigerijski Boko Haram. Do napada na mosejo se je Savdska Arabija sicer pocasi, a vztrajno modernizirala. Po napadu je wahabizem dobil nov zagon in vlada je ideologiji ustregla z novimi zakoni. Wahabizem je nasel pot v savdske sole. Veliki iman Bin Aziz je odlocil, da je jihad proti Sovjetom v Afganistanu dolznost vsakega muslimana. In ta poziv je slisal Osama bin Laden.
Se kasneje, leta 1993, je isti veliki iman Bin Baz, ki je postal veliki mufti, napisal, ’Odvratnost vodi v obtozbe nedolznih in cistih zensk, ki jih obtozijo nespodobnosti. Alah je dolocil najstrozje kazni za nespodobnosti, da bi zascitil druzbo pred odvratnostjo. Zenske, ki vozijo avtomobile, so en od vzrokov, ki vodijo v odvratnost.’ Po drugi strani je Bin Baz zagovarjal uporabo tujih vojaskih sil v Savdski Arabiji in zato ga nekateri fundamentalisti oznacujejo za kafirja (nevernika) in izdajalca islama.
Napad na Sveto Mosejo je imel posledice tudi v tujini, poleg ze omenjenega atentata v Egiptu. Razjarjeni ljudje so napadli ameriski ambasadi v Pakistanu in Libiji zaradi govoric, da so napad Svete Moseje organizirali Americani.
poslano v temi :: Berem knjigo Daring to drive Pozor! Graficen opis obrezovanja. Preskocite, ce ne zelite brati.
Ko je bilo Manal 6 let, ji je 12-letni sosedov fant rekel, naj se slece do nagega. Kasneje je isto zahteval od njene sestre in ta ga je zatozila mami. Po pravilu bi se s tem moral ukvarjati oce, a mama je vrgla svojo abajo cez glavo in odvihrala k sosedom, kjer je fantu zagrozila, da ce se samo dotakne njenih hcera, mu bo odrezala penis in moda in mu jih obesila okoli vratu. Se isti dan se je mama zaobljubila Allahu, da se bo postila vsak ponedeljek in cetrtek do konca svojega zivljenja, ker je devistvo njenih dveh hcera ostalo nedotaknjeno.
Po tem dogodku dekleti nista nikoli vec smeli iz hise, tudi ko so se preselili. Dekleti sta bili zdolgocaseni in sta obcasno kaksno uspicili. Kazen je bila tepezkanje, nakar je vedno sledila groznja, da ju bodo obrezali, ce ne bosta pridni.
In tako se je zgodilo, da sta nekega dne, ko je bilo Manal 6 let in sestri olokli 8 ali 9 let, prisli v hiso 2 zenski v crnem, ki sta izvajali faraonsko obrezovanje (razlaga sledi kasneje v tem postu). Oce ju je vljudno odslovil, a mama je vztrajala, da obrezeta hcerki. Tokrat je zmagal oce.
Vendar 2 leti kasneje, med poletnimi pocitnicami, ko je Manal koncala 2. razred osnovne sole, in ji je bilo 8 let, so se na vratih pojavili 3 ljudje: ocetov brivec, njegov sin in neznana zenska zavita v crno. Manalina sestra se je skrila, Manal se je drzala oceta. Potem se je zavedla, da so jo prisli obrezat. Brivcev sin jo je zgrabil za ramena in jo polozil na mizo, zenska ji je razprla noge in Manal je zacela histericno jokatti. Oce ji je zagrozil, da jo bo pretepel s cevjo za vodo, ce takoj ne utihne.
Brivec je uporabil skarje. Vendar skarje so bile stare in tope, zato je brivec odstranil le del klitorisa. V nekaj sekundah je bil gotov, kri je lila po njenih nogah in oce jo je spiral s cevjo za vodo. Nato so sli na lov za sestro. Zanjo je brivec uporabil ostro britvico in jo popolnoma obrezal. Deklici sta se pocutili ponizani. V bolecinah sta se zavili v odejo in zaspali.
Cez nekaj casa je Manal zacutila roko na svojih spolovilih. Bil je brivec, ki jo je prisel namazat s kremo. V strahu je pobegnila, rana se je odprla in kri je spet tekla, dokler se ni zgrudila nezavestna. Ko se je zbudila, je krvavela se 3 dni, vendar je niso peljali k zdravniku. Ceprav obrezovanje ni bilo uradno prepovedano, so ga zdravniki v nekaterih bolnicah obravnavale kot zlocin in brivec bi bil lahko obtozen. Sestra si je dokaj hitro opomogla. Potem se je brivec vrnil in narocil Manalini sestri, naj prinese sukanec in sivanko iz maminega sivalnega stroja. Sestra je rekla, da igle ni, zato je brivec z nitjo zvezal posamezne dele, ki so krvaveli.
Obe sestri sta ostali pohabljeni. Sele takrat sta se zavedli, da sta prvi dve zenski obrezovalki, ki sta prisli 2 leti prej, izvajali tako imenovano faraonsko obrezovanje, proti cemur je bilo njuno malenkost. Pri starem faraonskem nacinu so deklicam odrezali klitoris in sramne ustne, vhod v noznico so zasili in pustili le majhno odprtino za menstrualno kri. Ta obicaj izhaja, kot ime pove, se iz faraonskih casov in se se vedno izvaja v 27 afriskih drzavah, v Jemnu, Savdski Arabiji in delih iraskega Kurdistana. Obrezovanje v Savdski Arabiji ni pogosto, a v zadnjih letih narasca. Uradno ni ne prepovedano, ne zapovedano. Prerok Mohamed svojih hcera ni dal obrezati. Danes obrezovanje zagovarjajo, ces da obrezana dekleta ne zapadejo v deviantno obnasanje in da nimajo zelje po seksu. Opravicujejo ga tudi z zgodbo o zenski v Medini, ki je za casa preroka Mohameda obrezovala deklice, a ji Mohamed tega ni prepovedal.
Se nadaljuje cez kaksen dan.
poslano v temi :: Berem knjigo Daring to drive Druzina je zivela zelo skromno. Ceprav so ziveli v slabem koncu mesta, niso imeli dovolj denarja za najemnino za vecje stanovanje. Selitev v boljso sosesko, bi dvignila najemnino 2 do 3x. Ponavadi so ziveli v stanovanju s kuhinjo, sobo in hodnikom. Soba je sluzila kot jedilnica, sprejemanju gostov, gledanju televizije, ucenju, pisanju domacih nalog, zvecer pa se je prelevila v spalnico. V tej sobi so imeli tudi posteljo, na kateri je spal oce. Drugi druzinski clani so spali na vzmetnicah na tleh, ki so jih cez dan prislonili ob steno. Otroci v sobi, mama v hodniku. Tudi kasneje, v vecjem stanovanju z eno dodatno sobo, so spali podobno. Mama se vedno v hodniku, oce na postelji v dnevni sobi, brat in Manal v dnevni sobi na tleh, se vedno na vzmetnicah. Oce je imel edini privilegij, da je spal na postelji.
Kljub utesnjenosti, so imeli veliko prostora v primerjavi z drugimi druzinami. Ocetov brat je zivel v blizini. Stel se je za bolj premoznega, a je kljub temu vseh njegovih 9 otrok spalo skupaj. Otroci si sploh niso mogli predstavljati, da v resnici obstojajo kraji, kjer ima vsak svojo sobo, kot so videli v filmih.
Mnoge druzine so zivele se slabse, zlasti druzine priseljencev. Priseljenci so se delili na stare, ki so ziveli v Savdski Arabiji ze nekaj rodov, in na nove. Stari in novi so si bili pogosto v sorodu, a so le stari imeli drzavljanstvo, ker so ga imeli ze njihovi starsi ali stari starsi. Novi priseljenci niso imeli moznosti, da bi pridobili drzavljanstvo. To so bili ljudje vse od Nigerije do Indonezije. Nekateri so ostali v drzavi po romanju, druge so se vrnili kasneje. Dosti jih je zivelo v drzavi na crno. Da bi prihranili na stroskih, se je v eni hisi stiskalo tudi do 40 sorodnikov. (Me ne preseneca. Nekateri narodi imajo tudi tu podobno prakso - po 2, 3 ali celo 4 druzine v eni hisi). Ti priseljenci so delali skoraj zastonj. Kasneje, ko si je druzina financno opomogla, so najeli Nigerijko, ki jim je cistila in prala in likala za okoli 105 dolarjev na mesec. Druge Nigerijke so prodajale posusena semena, ki so jih hranile v velikih turbanih na svojih glavah.
Zivljenje je bilo preprosto. Mamo je skrbelo, da bo ulica pokvarila otroke, zato niso smeli ven. Igrali so se na strehi hise, v kateri so ziveli. Tam so brcali zogo, se lovili ali risali in brali. Samo brat je smel v trgovino in takoj nazaj, in se takrat je mama vsa zivcna stala ob oknu in cakala, da se vrne domov.
Mame ocetovi sorodniki niso nikoli sprejeli, ker je bila tujka. En stric je zivel takoj cez cesto, a je le redko kdo iz njegove druzine prisel na obisk. Je pa redno prisel po mamin egipcanski kuskus, kajti mama je bila odlicna kuharica. Le ena ocetova sestra je mamo sprejela, a ji pred drugimi sorodniki ni upala pokazati naklonjenosti.
Ce je otroka ali odraslega kdo vprasal, kdo je, je vprasani vedno odgovoril, da je sin ali hci tega in tega moskega. Kot najvecja zaljivka se je stelo, ce so za nekoga rekli, da je sin ali hci neke zenske. Bratranci in sestricne so se navzeli odklonilnega odnosa do Manaline mame, Manal in njenega brata in sestre. Mama je po svojih libanonskih prednikih podedovala zelo svetlo polt, prav tako Manalina sestra, zato sta izstopali iz lokalnega prebivalstva. pogosto je kdo vprasal, kdo je Manalina sestra in sestricne so odgovorile, „Od Egipcanke,“, kar je bila dvojna zaljivka - deklico so oznacili za hci zenske in tujke.
Pomemben del njenega otrostva je bil Ramadan, 29 do 30-dnevni post cez dan. Ne zaradi posta, ampak zaradi Eida. Eid so bili dnevi po Ramadanu, ko so ljudje spet smeli jesti cez dan. Takrat so trgovci po ulicah postavili cele vrste stojnic, ki so se sibile pod sladkarijami. Tudi mama je pekla piskote z orescki ma’moul in ghureeba, piskote iz masla. Otroci so po molitvah dobili vrecke dobrot. Samo v Meki se vedno praznujejo konec Ramadana z 21 streli iz topov, ceprav to ne sodi v ortodoksni islam, ampak je obicaj iz Otomanskega imperija, ki se je ohranil do danes. Obisk Velike Moseje, cilj vseh romarjev, je bil obvezen. Drzina je zivela le 5 minut z avtom stran. Po obisku moseje, je mama pripravila kroznik halawe s tursko kavo in podarila nekaj sladic sosedom. Nato je druzina obiskala ocetove sorodnike, a k nekaterim sorodnikom mama ni smela zraven. Kot otroci so se pogosto druzili s tetinimi otroci, vendar, ko je bilo Manal 12 let, ni vec smela videti svojih bratrancev.
Savdske druzine imajo poseben zivljenski stil: kombinacijo izjemne intimnosti in izjemne segregacije. Spijo skupaj, se redno obiskujejo nenajavljeni, po drugi strani imajo okna vedno zagrnjena, so pogosteje sploh nimajo oken, ki bi gedala na ulico. V marsikaterem gospodinjstvo zenske in moski zivijo vsak na svojem koncu hise. Zenske kukajo na ulico. Hise imajo pogosto balkone, ker so arhitekti pogosto imigranti iz Mediteranskih dezel, in ne razumejo, da se v puscavi ljudje ne druzijo na balkonih.
poslano v temi :: Berem knjigo Daring to drive Brez tocnega casa rojstva se z astrologijo tega ne da videti. Da se le povedati osnovni karakter in nekaj malenkosti.
Ni nujno, da bo Mesec sestavljal vlado. Jasno je le, da mu bo na splosno lazje kot Sarcu. Lahko se nanasa na zasebno zivljenje, cesar brez tocnega cas ne morem povedat.
poslano v temi :: Ajoooj, Marjan Šarec (Vsakic, ko v knjigi omeni propheta Mohameda, doda Peace be Upon Him (naj mu bo mir)).
Manal izhaja iz ortodoksne muslimanske druzine, a njena starsa sta bila rojena v ekonomsko nasprotnih druzinah. Njena mama je bila po rodu Libanonka, vendar je bila rojena v Egiptu, kamor je Manalin ded presell svojo druzino. Manalin ded je izhajal iz bogate druzine, katere clani so si za casa Otomanskega (turskega ) imperija nagrabili ogromno premozenja. Imeli so nepremicnine vse od Libije do Egipta. Manalina mama je odrascala v udobju, vsaki njeni muhi je stregla sluzincad. Ni pa imela ljubezni, saj je njena mama, to je Manalina stara mama umrla, ko je bilo njeni hcerki, Manalini materi, komaj 4 leta. Manalina mati je kljub vsemu bogastvu v solo hodila samo 4 leta. V Egiptu so bile sole namrec co-ed, to je fantje in dekleta skupaj, cesar Manalin ded ni odobraval, zato je pri 10 letih Manalina mama morala zakljuciti solanje. Zelo mlada se je porocila in rodila sina. Sinu je bilo 4 leta, ko je njen zakon razpadel in se je vrnila domov k ocetu, a brez sina, saj ji oce sina ni dovolil pripeljati v hiso.
Manalin oce Massoud ima prav tako premozne in vplivne prednike, a se je sam rodil v revni druzini. Nikoli ni poznal svojega oceta in nikoli ni prestopil solskega praga. Bil je nepismen, ceprav ga je Manal kasneje veckrat poskusila nauciti pisati. Rodil se je blizu Meke. Manalin oce ob rojstvu ni bil registriran - njegovo rojstvo ni bilo prijavljeno oblastem. In takih ljudi je v Savdski Arabiji ogromno. Ko ti ljudje potrebujejo uraden dokument - v primeru Manalinega oceta je bilo to voznisko dovoljenje- jim drzava doloci datum rojstva kot prvi dan meseca Rajab nekega izmisljenega leta. (To me spominja na ilegalce iz let 2015/ 16, ki so bili rojeni 1. januarja). Savdska Arabija sledi muslimanskemu koledarju, ki temelji na luni in ne na soncu, kot nas koledar. Zato je vsako njihovo leto krajse za okoli 11, 12 dni kot nase in meseci se spreminjajo glede na nase mesece. Letos je prvi dan meseca Rajab padel na 19. Maj.
Manalin oce je postal taksist in se je specializiral na voznjo muslimanov, ki hodijo v Meko na romanje. Nekega dne je na romanje v Meko prisla s svojo druzino mlada lepotica. Za Manalinega oceta je bila to ljubezen na prvi pogled. Ko se je druzina vrnila v Egipt, je Manalin oce skocil na letalo v Aleksandrijo, in zaprosil lepoticinega oceta za njegovo hci v zakon. Oce je privolil. Lepotica ni bila zaljubljena, je pa zelela pobegniti od svoje zlobne macehe in tako se je v 70ih letih prejsnjega stoletja porocila z revnim Massoudom.
Preskok iz hise s sluzincadjo v koco brez vode in telefona v revnem delu Meke, kjer je na ulici vladal primitivizem in so bili pretepanje, umori z mecem ali drugim orozjem ustaljen nacin resevanja sporov, je bil zanjo sok. Na ulici je vladalo nasilje, najstniki so se opijali s kononjsko vodo namesto z alkoholom, droga bila dostopna na vsakem koraku. V naselju ni bilo sol, le pouk korana.
Manalina mama nikakor ni mogla sprejeti savdskega nacina zivljenja, kjer je bila zenska cele dni zaprta v hisi. Zato je hodila ven, na sprehode in celo v trgovino sama, brez skrbnika. Da bi se zamotila, je zacela sivati za svoje otroke in zase in kmalu je dobila narocila za sivanje od znancev in tako prispevala k druzinskemu proracunu. Poskrbela je, da so bili otroci cepljeni in da so hodili v solo. Sama jih je vpisala v solo, kar je bilo nezaslisano, saj tega naj zenske ne bi pocele. Ko jih je sla vpisat, ji solski varnostnik ni dovolil vstopa na solsko dvorisce brez moskega skrbnika. Mama je naredila tak halo, da je prisel ven pomocnik ravnatelja, ki ji je povedal, da brez moza ne more vpisati otrok v solo. Mama se ni dala odgnati. Pomocnik ravnatelja jo je zaradi tega tako spostoval, da je 25 let kasneje prisel na njen pogreb. Ko je Manalinemu bratu na pogrebu povedal, da ima izobrazbo samo zaradi svoje mame, se je njen brat zjokal. Brat je postal geolog za nafto, sestra je zdravnica, Manal pa je racunalnicarka.
V drugih pogledih se je mama prilagodila zivljenju v Savdski Arabiji. odlozila je svoja pisana in vesela oblacila razvajene Egipcanke in si nadela crno abayo - crno, brezoblicno haljo, ki jo nosijo savdske zenske. Sprejela je tudi redno nasilje svojega moza. Bambusna palica je po njej pela skoraj vsak dan do leta 2012, ko je bil v drzavi sprejet zakon o nasilju v druzini. Palico je oce zamenjal za novo, in jo okrasil s pisanimi trakovi, vsako jesen, ko se je zacelo novo solsko leto. Tudi otroci so okusili bambus. Vsi trije otroci so bili odlicnjaki, najboljsi v soli, zato Manal nikoli ni ugotovila, zakaj so pravzaprav tepeni. Tudi mama jih je tepla. Z golo roko ali pa jih je scipala po notranji strani stegen. Ce so bili predalec za tepezkanje, jim je v glavo metala vse od copat do skarij. V spomin se danes nosijo brazgotine.
Mama je rodila 5 otrok, a so rojstvo preziveli le trije. Manal je najmlajsa. Rodila se je leta 1978, doma, ker oceta ob njenem rojstvu ni bilo doma, da bi mamo peljal v porodnisnico. Porodnisnice namrec niso sprejemale porodnic brez skrbnika. Tako je mami pomagala Manalina 2 ali 3-letna sestrica.
poslano v temi :: Berem knjigo Daring to drive Cindy, kaksen je ta clovek? Velja kaj zgoraj napisanega? Ali ga drugace vidis?
poslano v temi :: Ajoooj, Marjan Šarec In energije ima. Res veliko energije. Jupiter njegov je v 7. slovenski hisi. Tujina. Njegova ideologija (Jupiter) bo prisla od drugje, retorika (Merkur) bo slovenski.
poslano v temi :: Ajoooj, Marjan Šarec |
poslano v temi :: Berem knjigo Daring to drive