porajkel :: 14.08.2018 ob 18:53
Ne vem, ali so sole zastonj. Teg anikjer ne pove. Donevam da so, ali pa je solnina pokrita z drzavno stipendijo. Vem da drzavi zelo primanjkuje domacih kvalitetnih izobrazencev in da zato zelo spodbujajo izobrazevanje v tehnicnih smereh. Salafizem je uvedel sarijo, torej je zakon povsod. Ampak ponekod so ljudje bolj dovzetni zanj, zlasti v konzervativnih klasicnih muslimanskih lokacijah, kot je Meka, ki je rojstni kraj slama, drugje, kjer je vec vplivov iz tujine se bolj odpirajo. Pristaniska mesta kot je Jedda, so povsod bolj odprta za "novotarije".

poslano v temi :: Berem knjigo Daring to drive
porajkel :: 14.08.2018 ob 8:22
Avtor: https://www.cvek123.com/clani/druzinska-terapevtka-dr-maria/ Druzinska terapevtka dr. Maria
Avtor: koliko že
Ti Maria? Kdaj pa si zamenjala begunce z migranti? Koliko jih imaš ti že doma?
Migranti bodo v moji hiši (hiši staršev) s septembrom!
Torej bos vojna dobickarica.

poslano v temi :: Migranti so v Sloveniji obravnavani kot kralji
porajkel :: 13.08.2018 ob 23:16
Avtor: https://www.cvek123.com/clani/druzinska-terapevtka-dr-maria/ Druzinska terapevtka dr. Maria
Avtor: https://www.cvek123.com/clani/car-prestiznega-balkona/ Car prestižnega Balkona
Avtor: https://www.cvek123.com/clani/druzinska-terapevtka-dr-maria/ Druzinska terapevtka dr. Maria
Avtor: to je noro
Avtor: https://www.cvek123.com/clani/druzinska-terapevtka-dr-maria/ Druzinska terapevtka dr. Maria
Avtor: https://www.cvek123.com/clani/porajkel/ porajkel
Avtor: https://www.cvek123.com/clani/druzinska-terapevtka-dr-maria/ Druzinska terapevtka dr. Maria
Tile počitniški domovi so primerljivi kvečjemu z vrtnimi lopami, ne pa s hoteli. Prostora v njih je za dva nezahtevna skromna in suha človeka. Koliko bi bilo pa migrantov na dom? 4, 6, 8?
Pises, kot da sama zivis v palaci. Naj ti bo zivljenje srecno v zgornjem 1% bogatasev.
Pišem kot nekdo, ki je bil in delal tam. Da se tiste improvizirane kočice primerja s Kempinskih in hoteli - je demagogija in izmišljotina prve klase. To je počitniško naselje - s počitniškimi objekti, ki izven sezone samevajo in propadajo. Gre pa za ZELO neluksuzne, pravzaprav za cenovno izjemno dostopne objekte. V katerih si pač tisti teden ali deset dni, ker je ravno dopust, za živet pa tam ni.
Te hišice so namenjene policiji. Slabo plačanim policajem, ki si ne morejo privoščit počitnic v hotelu ali najeti aparmaja. Kam naj sedaj gredo s svojimi družinami? Kam Maria? Na morje pač ne morejo več.
Kam pa naj gredo migranti, ki nimajo NIČ? V Postojnsko jamo? Se delamo, da jih ni?
Matično državo, te čolne namesto v Italijo, Španijo in bog ve kam vse usmeriti v Libijo, Tunizijo ipd. Avstralci so problem z migranti rešili zelo učinkovito, jaz bi kopiral njihovo metodo.
S tem ne rešiš migrantske krize, zgolj preusmeriš jo drugam. Migranti še vedno so in migrantska kriza nastane nekje drugje.
Z naseljevanje dela sposobnih moskih v tujih pocitniskih kapacitetah prav tako ne resis migrantske krize. Samo sporocas se drugim, naj sledijo prvim in da bodo tudi oni delezni teh, sicer cenovno zelo dostopnih, stanovanj. Pol Afrike se zeli izseliti, velik del Bliznjega vzhoda, del Azije. Bos pospeseno gradila kapacitete nizkega cenovnega razreda in odpirala vrsto novih kuharskih sol, da bos resevala migrantsko krizo?

poslano v temi :: Migranti so v Sloveniji obravnavani kot kralji
porajkel :: 13.08.2018 ob 23:07
Avtor: https://www.cvek123.com/clani/druzinska-terapevtka-dr-maria/ Druzinska terapevtka dr. Maria
Avtor: https://www.cvek123.com/clani/porajkel/ porajkel
Mogoce nimajo zdaj nic. A ce so imeli denar, da so placali svercerje, prej niso imeli nic. In v njihovih izvornih drzavah bi si za placila svercerjem lahko marsikaj privoscili.
Ti govoriš o preteklosti, ki nima nobene veze s sedanjostjo in prihodnostjo. Nehaj biti vpeta v nekaj kar se je zgodilo, bodi vpeta v to kar se dogaja in se bo dogajalo. Če za migrante lahko poskrbimo, zakaj ne bi? Če zanje lahko poskrbi Čad ali Niger ali Uganda, potem mi ne reči, da Kanada ali Slovenija tega ne zmoreta?
Kako da nima nobene zveze s sedanjostjo in prihodnostjo? Ce ne bi bili placali svercerjev, jih ne bi bilo tukaj. In tukaj je sedanjost. Cause & consequence, get it? Nisem vedela, da so neznani tuji odrasli moski pri 25ih, 30ih isto kot sosolci in prijatelji tvojih otrok.

poslano v temi :: Migranti so v Sloveniji obravnavani kot kralji
porajkel :: 13.08.2018 ob 22:47
Mogoce nimajo zdaj nic. A ce so imeli denar, da so placali svercerje, prej niso imeli nic. In v njihovih izvornih drzavah bi si za placila svercerjem lahko marsikaj privoscili. In kako ti? Takim migrantom, ki na skrivaj, za tvojim hrbtom, vstopajo v tvojo hiso tudi postrezes z njim prilagojeno hrano?

poslano v temi :: Migranti so v Sloveniji obravnavani kot kralji
porajkel :: 13.08.2018 ob 22:00
Avtor: https://www.cvek123.com/clani/druzinska-terapevtka-dr-maria/ Druzinska terapevtka dr. Maria
Tile počitniški domovi so primerljivi kvečjemu z vrtnimi lopami, ne pa s hoteli. Prostora v njih je za dva nezahtevna skromna in suha človeka. Koliko bi bilo pa migrantov na dom? 4, 6, 8?
Pises, kot da sama zivis v palaci. Naj ti bo zivljenje srecno v zgornjem 1% bogatasev.

poslano v temi :: Migranti so v Sloveniji obravnavani kot kralji
porajkel :: 13.08.2018 ob 21:58
Sem prebrala, da je vesel in zadovoljen z delom. Kaksna razlika od neke trgovke, ki je samo kritizirala delo v trgovini. Le tako naprej, Hrast.

poslano v temi :: Hrast je začel delati v Mercatorju
porajkel :: 13.08.2018 ob 21:56
Manal je prisla iz revnega dela Meke, zato je tezko razumela pogovore bogatih studentk o dizajnerskih ocalih, oblekah, cevljih, nakitu in o potovanjih v Zenevo in London. Te studentke so vsak dan vozili na univerzo najeti soferji v luksuznih vozilih. Manalin oce je vozil Toyoto Corollo s pokvarjeno klimo. Avto je kupil rabljen. Corolla je bila, kot vsi taxiji, pobarvano rumeno, zato je Manal do nje sla na skrivaj, da ji ne bi bilo treba naslednji dan poslusati pomilovalnih ali ponizujocih opazk bogatih studentk. Drzava je vsakemu studentu, ne glede na spol, mesecno dajala 1000 riyalov, oz. 800 na umetniskem oddelku. Ta denar je bil ogromna pomoc. Poleg tega je med studijem delala v sportni trgovini za 10 riyalov na uro ($ 2.60), in na mesec je tako zasluzila do dodatnih 500 riyalov. Za povrh je risala in slikala in slike prodajala studentkam za 35 do 70 riyalov. Ob eni priloznosti je dobila narocilo za sliko 2x 3 metre in z njo zasluzila 1500 riyalov. Za ta denar je ocetu kupila nov televisor in VHS player. Njeni zasluzki so jo osvobodili. Prvic v zivljenju je ugotovila, da lahko tudi sama odloca o kaksnih stvareh, ne da bi vprasala oceta za dovoljenje. In prvic v zivljenju se je zavedala, da je do tedaj zivela v pomanjkanju, ne da bi se tega zavedala. V Savdski Arabiji je sport za zenske prepovedan. Univerza King Abdulaziz v Jeddi je glede tega izjema. Tu so zenske lahko igrale kosarko, odbojko, badminton, namoizni tenis, biljard, nogomet, lahko so trenirale karate, kolesarile in tekle. Doma ni povedala, da se je vclanila v sportni klub. Kljub vsem zaposlitvam in sportu je ostajala v vrhu pri akademskem delu, saj ni hotela razocarati mame. Ker so zenske segregirane od moskih, se je med njimi razvila subkultura mozacastih zensk. Zanje se uporablja izraz boya, angleska beseda boy za fanta z zensko koncnico a. Boyat (t za mnozino) so prevzele moski stil oblacenja, disav in frizur. Manal je pogosto studirala skupaj s prijateljico Rano, ki je bila prav tako iz Meke. Nekega dne je nekdo vrgel opazko, da sta lezbijki. Homoseksualnost je v Savdski Arabiji prepovedana in kazen zanjo je smrt. Manal se je ustrasila in s prijateljico ni spregovorila vec niti besede. Sele leta kasneje jo je spet srecala, se ji opravicila in razlozila, zakaj jo je odsekala. Prijateljica je razumela in se vedno prijateljujeta. Manal je imela tudi prijateljico Saro, do vseh prijazno dekle. Nekega dne jo je Manal videla, da zapusca univerzitetno poslopje brez niqaba, z razgaljeenim obrazom. Manal je bila sokirana. Bila je v precepu, kaj naj naredi. Po notranjih borbah se je odlocila, da jo bo obdrzala za prijateljico, a da ji bo pridigala o Allahu in islamu. Vendar na Saro njene pridige niso imele vpliva. Sara se ni spremenila. Spreminjati se je zacela Manal.

poslano v temi :: Berem knjigo Daring to drive
porajkel :: 13.08.2018 ob 21:53
Na Univerzi Za savdsko zensko se je pricakovalo, da obvlada vsa gospodinjska dela in da se ukvarja z otroci. Manalina mama je imela do svojih dveh hcera drugacna pricakovanja, in sicer enaka, kot za njunega brata. Mama je izhajala iz druzine samih izobrazencev; v njenem sorodstvu sta bili le 2 neizobrazeni osebi. Ena od njiju je bila Manalina mama s samo 4 razredi osnovne sole. Zato je od svojih hcera zahtevala izobrazbo. Ni zelela, da dekleti doma delata v gospodinjstvu. Za te stvari je najela, cim je imela zadosti denarja, ilegalno imigrantko iz Nigerije. Dekleti sta morali biti najboljsi v soli. In to sta tudi bili. Savdska vlada je nudila nagrado najboljsim ucencem v Meki in Manal je ze sanjala, kaj vse bo kupila za dom: nov pralni stroj in nov stedilnik.Vendar je bila nagrada 5 000 riyalov prav v letu Manaline mature ukinjena. V soli so imeli znanstvene predmete, vendar so se ucili samo teorijo, saj kot dekliska sola niso bili prejemniki denarja za laboratorij in drugo opremo. Savdske izobrazenke so imele povecini na voljo 3 poklice: uciteljica, medicinska sestra in zdravnica. Manal je zelela postati inzenirka. Odlocala se je med 3 univerzami. V najblizji je cvetel salafizem, univerza Jeddi pa je imela med prebivalci Meke slab renome, saj je dovolila studentkam, da imajo odkrit obraz in je nudila celo posamezna predavanja, ki so bila skupna za moske in zenske. Na drugih univerzah so bili loceni moski in zenski oddelki ali pa so se zenske izobrazevale na daljavo. Jedda nasploh velja za najbolj liberalno in odprto savdsko mesto, ker vanj prihajajo mnozice romarjev s celega sveta. Jedda je bila od Meke oddaljena uro voznje in oce je rekel, da ne bodovolil, da bi bivala v Jeddi, ampak se bo morala vsak dan voziti od doma. Tretja moznost je bil College of Education. Za vpis na univerzo so mlade, a polnoletne zenske potrebovale podpis skrbnika. Oce je takoj privolil, saj sta studirala tudi sestra in brat. Manal se je odlocila za salafisticno univerzo v blizini doma, a je bila razocarana ze takoj na zacetku. Dekleta so obravnavali kot credo zivine. Na njih so vpili, jih ponizevali in posiljali sem ter tja brez razloga. Zato si je premislila in se vpisala na College of Education. Na Collegu niso nudili fizike, zato se je dolocila, da postane uciteljica. mama je bila razocarana. Upala je, da bo tudi Manal, kot njena starejsa sestra Muna, postala zdravnica. Zaradi maminih solz si je ponovno premislila in se odlocila za Univerzo King Abdulaziz v Jeddi. Prepricati bi morala samo se oceta, da ji da potrebni podpis. Do takrat, ko ga je dobila, je bil vpis na univerzo zakljucen. Sestra jo je nekako spravila na cakalno listo, sama pa je vsak dan klicala dekana za vpis. Sla je tudi do univerze, a ji niso dovolili vstopa. Bila je obupana, saj bo zgubila celo leto. Nato je nepricakovano dobila pismo, v katerem so ji z univere sporocili, da ji bodo zaradi njenega izjemnega spricevala dovolili naknadni vpis. Na univerzi so bila poslopja za fante locena od poslopij za dekleta. Dobila je tudi identifikacijsko izkaznico, ki jo je studentom izdala univerza. Bila je posnosna, saj je postala clovek. V Savdski Arabiji so imeli osebne izkaznice le moski. Dobili so jih, ko so dopolnili 15 let. Zenske so bile odvisne od moskih, zato niso imele osebne izkaznic. Njihova imena so bila lahko dodana brez slik na dokument, ki se je imenoval druzinska osebna izkaznica. V predavalnici ni bilo profesorjev. Ti so predavali fantom v drugih zgradbah. Njihova predavanja so bila snemana in predvajana zenskim studentkam po closed-circuit televiziji. Zato dekleta tudi niso mogla sodelovati v debatah ali vprasati dodatnih vprasanj. Lahko pa so jih ob nadzoru zenske nadzornice poklicale po telefonu in jih vprasale, ce jim kaj ni bilo jasno. Le na studiju medicine so dovolili, da zenske studentke sedijo v predavalnici s profesorjem. Na univerzi je odkrila, da imajo nekateri studentje in studentke skrivne ljubezenske zveze. Vendar te zveze so ponavadi pomenile vecmesecne pogovore po telefonu, ne da bi se zaljubljenca v zivo sploh kdaj srecala, razen prvega stika, ko je fant dekletu spustil v solsko torbo listek s telefonsko stevilko ali ji jo je sporocil po smsu. Manal je bila se vedno toliko salafistke, da se ji je to zdelo nesprejemljivo. Prav tako ni hotela razocarati oceta. Njenega oceta jo je bilo strah zaradi vseh pretepanj. Po drugi strani ga je spostovala. Oce ni nikoli zapustil druzine, delal je po 7 dni na teden in tudi ko je bil bolan. Vsako jutro je pustil na mizi denar za solsko malico. In dolgih 5 let je vsako jurtro je zbudil Manal in njeno sestro in ju peljal 1 uro dalec v eno smer na univerzo in vsak vecer prisel ponju, vse to poleg njegovega dela kot taksist. Ker dekleta niso smela kupiti solskih knjig na univerzi, saj je bila univerzitetna knjigarna na moski strani ograje, je to za obe naredil oce. Bogate studentke so po nakup solskih knjig poslale svoje soferje.

poslano v temi :: Berem knjigo Daring to drive
porajkel :: 13.08.2018 ob 21:53
Ja, da jih ne bi unicila. Tam je bilo vse prepovedano.

poslano v temi :: Berem knjigo Daring to drive
Cvek123.com © 2014-2026