Locitev Po poroki je pred njegovimi sorodniki skrivala, da dela v Aramcu in vprico njega je vedno nosila niqab. Vendar med njima se je stanje iz dneva v dan slabsalo. Prej je bila njegova tarca samo Manal, daj se je lotil se njene druzine. Manal se je posmehoval, ker je bila mama Libanonka in ker je bil oce taxist. Tocno je vedel, kje mora vsekati, da bo najbolj bolelo. Po drugi strani so ji prijateljice govorile, da je vendar Manalino pleme eno najbolj spostovanih in je pravzaprav K. s poroko dvignil svoj status. (Ocitno jim je zelo pomembno iz katerega plemena izhajas). On ji je govoril, „ Moji prijatelji vedno pravijo, da si zenska iz Hejazija zenska ( regija iz katere izhaja njeno pleme. Hejazi pomeni obrobje.), in da ce je ne bom ponizeval, me bo Hejazi zenska izkoristila. Tudi njegova sestra je Manal stalno opominjala na pokorscino mozu. Po uradnem praznovanju avgusta se je preselila k njegovi druzini. Njegova mama jo je imela rada in je bila dobra do nje, ceprav je bila zaradi vseh problemov razburjena. Mama se je pomirjala s pogostimi molitvami. Oktobra 2005 se je rodil njun sin Abdalla, po domace Aboudi. Ime je dobil po pokojnem tastu. NI nameravala roditi v Jeddi, a z mozem sta se spet udarila, ko je bila v 9. mesecu, zato je sedla na avion in se odpeljala k starsem v Jeddo. Imela je majhen trebuh, zato so jo spustili na letalo (pod abayo se verjetno ni kaj dosti videlo). Naslednje jutro je rodila. (Jedda je na zahodni obali, Amal je zivela na vzhodni obali. Razdalja med krajema je okoli 1400 km). Moz ji je tudi ocital, ker so njegovi prijatelji dobili otroke ze prvo leto po poroki, on pa ne. (Je bil res otrocji). Bil je cas Ramadana, zato je bilo tezko dobiti avionske karte. Moz je vozil 18 ur, da je obiskal sina v porodnisnici. In Manal se je spet stopila. Manal je nosila niqab, glede sluzbe se je uspesno upirala in je se vedno delala. Po rojtvu sina je moz pritisk nanjo, da opusti sluzbo, povecal. Moz jo je se naprej obsipal z zaljivkami. Po 2 letih ji je prekipelo in mu je zacela vracati z zaljenjem njegove druzine. Moz ji je odgovoril tako, da jo je pretepel vprico otroka. Pretepel jo je ze prej, a tokrat prvic pred otrokom. Vedela je, da otrok dozivlja isto, kot ona, ko je gledala, kako je oce tepel mamo. „Pretepi me b najini spalnici, da otrok ne vidi!“ je vpila. Manal pravi, da ve, da ljudje izven Savdske Arabije tezko razumejo, zakaj se zenske podredijo in trpijo fizicno nasilje. Vendar so posledice, ce se uprejo, se hujse. Za primer navede 17-letno dekle iz njene ulice. Dekle je hotelo studirati, vendar ji oce tega ni dovolil. Ideja, da bi hci studirala, ga je tako razjarila, da jo je hudo pretepel. Ko je hci prisla k sebi, je pobegnia z doma. Minili so dnevi in nihce ni vedel, kje je. V Savdski Arabiji ni zavetisc za pretepene zenske, zato se je dekle zateklo na policijsko postajo. Policija jo je vrgla v jeco za mladoletnike. Po vec tednih iskanja jo je tam nasla teta in jo je vzela k sebi. Dekle je kasneje pobegnilo v tujino studirat. Savdska vlada ji je odvzela pravico do vrnitve, ker je sla v tujino brez dovoljenja skrbnika. Vecina zensk ima slabso usodo. Zenske brez poklica in izobrazbe nimajo skoraj nobene moznosti, da prezivijo same. Veliko je zgodb o zenskah, ki jih mozje stradajo, zakoljejo, zazgejo, vrzejo iz hise, celo dajo zapreti v norisnico. Nekatere so zrtve umorov iz casti. Te ubijejo moski sorodniki, bratje, ocetje ali strici, samo zato, ker jih sumijo, da se dobivajo z moskim in tako prinesejo sramoto na druzino. (Pri nas je bil najbolj znan primer druzine Shafia, kjer so ubili 3 hcere v eni druzini plus prvo zeno, ker je bila dobra do njih). Bilo je poletje, ko je prosila svojega brata, naj jo spremlja na potovanje v Evropo, da bo lahko v miru razmislila o svojem zakonu. Moz ni dovolil, da s seboj vzame sina. Po vrnitvi je zahtevala locitev. Moz ni privolil. Najprej jo je ignoriral, nato jo je nadrl in na koncu jo je pretepel. In za tem je zahteval, da jo njen oce pride poslihtat. Doma ni nikomur povedal o pretepanju, o vpitju in drugem nasilju. Tokrat je ocetu povedala. Odgovoril ji je, da si ga je sama izbrala in mu rodila otroka, zato mora biti potrpezljiva. Oce se je vrnil v Jeddo, reprican, da jo je poslihtal, a Manal je bila odlocena. Moz se je boril, da jo obdrzi, samo takrat, ko je zagrozila, da bo odsla. Ko je bil sin se dojencek, jo je enkrat celo vrgel iz hise. Takrat je brat na hitro uporabil druzinsko osebno izkaznico, da je za Manal lahko najel stanovanje. Manal se je cutila ponizano. Na cesti je cutila oci, ki so govorile, lej zensko, samo z otrokom. Zato se je mozu opravicila, da se je lahko vrnila k njemu. Potem je Aramco leta 2006 dovolil zenskam, da zivijo znotraj njihovega naselja. Naslednje leto oktobra, med Ramadanom, je spakirala 2 kovcka, vzela otroka in odsla za vedno. Cez nekaj dni je obiskala konferenco racunalniskih strokovnjakov. Govorci so bili predstavniki Microsofta, Amazona in Yahoo!ja. Manal je bila zastopnica zenskih usluzbenk v Aramcu. Prvic po svojem 13. letu starosti se je v javnosti pojavila brez abaye. (V Savdski Arabiji morajo abayo nsoiti vse zenske in dekleta od 13. leta naprej. Niqab ni obvezen. V Aramcovem naselju so pravila ohlapnejsa). Med konferenco je dobila sms od moza. „Locena si. Dokumentacijo lahko dvignes na sodiscu v Khobarju.“ Kot se je porocila brez svoje prisotnosti, se je tudi locila tako. Za Manal se je svet podrl. Se vedno je ljubila moza.

poslano v temi :: Berem knjigo Daring to drive

Manal se zaljubi Cez nekaj casa je odkrila, da pri Aramcu dela se nekaj zensk, vendar nobena na tehnicnem podrocju. Z njimi se je obcasno druzila. Nekega dne, ko je bila med malico v pisarni pri eni od teh zensk, je v pisarno stopil moski z zasanjanim pogledom. In Manal se je zaljubila. Rada bi sla spet h kolegici v pisarno, da bi mogoce spet srecala moskega, a brez tehtnega razloga se ni smela sprehajati po drugih pisarnah. Nato jo je on prisel obiskat v pisarno. Po nekaj obiskih je zenska iz njegove pisarne Manal pokazala otroka. „To je njegov sin,“ ji je povedala. Savdski mocki ponavadi ne nosijo porocnega prstana. Amal se je opravicila, da ni vedela, da je porocen. Nato ji je zenska priznala, da sta z moskim igrala trik na Manal. Precej kasneje je Amal zvedela, da moski prihaja iz zelo konzervativne druzine, in da se ne bi porocil z zensko, ki dela za Aramco. To je dokoncno unicilo vse njene upe. Kmalu zatem jo je poklical na dom. Njeno stevilko mu je dal prijatelj, ki je delal pri telefonski firmi. Dolgo sta si pisala sms-e in si telofonarila. Koncno sta se zmenila, da se dobita na plazi drugega Aramcovega naselja. Aramco ima svoja naselja povsod po Savdski Arabiji, kjer ima vecje operacije. Med Aramcovimi naselji so vozili avtobusi, na katerega so smele stopiti tudi zenske. Problem je bil le, da zenska ni smela govoriti z moskim, kaj sele biti sama z njim, dokler nista bila zarocena. A ljubezen je bila premocna. Prva je prisla na njun zmenek in ga cakala na klopi. Kmalu je prisedel, se bolj sramezljiv kot ona. Prijel jo je za roko in tako sta sedela na klopci. Sledili so meseci telefonskih pogovorov in samsov, v katerih ji je K. povedal, da od nje pricakuje, da se bo znotraj Savdske Arabije drzala vseh konzervativnih nacel korana. Skregala sta se zaradi niqaba, saj Mohamedove spremljevalke niso nosile niqabov. Druga sporna tema je bila delo pri Aramcu. On bi smel, ona ne. Njegova razlaga je bila, „ Jaz sem moski. In moskemu nobena stvar ne prinese sramote.“ Manal je bila v precepu. Bila je prepricana, da ce se porocita, bo od nje zahteval, da zapusti sluzbo in da si obraz pokrije z niqabom. Hkrati se je pocutila krivo, ker ne sledi veri. Poleg tega so se na zenskem oddelku (kjer je spoznala K.ja), zacele siriti govorice o njima in se zlasti zlonamerne govorice o Manal, ces da siri govorice o drugi usluzbenci, da bi bila pozornost ljudi preusmerjena z Manal na njo. V tem stilu se je nadaljevalo, dokler ni prisla na obisk Manalina mama. Ta je bila navdusena nad moskim, ki ji e izdal boarding pas, on pa nad Manal. Aramco je imel svoja letalisca, zato je Manal lahko sama prisla po mamo na letalisce. Naslednji dan je klicala K. jeva mama, da zeli imeti sestanek z Manalino mamo. Manal si je tako zelela, da bi se opravljanje v sluzbi koncalo,ceprav so ji v glavi se vedno zvenele K.jeve besede, da bo na dan poroke morala pustiti sluzbi in si nadeti niqab in kako ga je sram, da je njegova bodoca zena razgaljena (brez niqaba) in da dela z moskimi. Sodelovka jo je posvarila, da K. ni primerna izbira, da je zelo aroganten. Prisel je dan zaroke. Manalina starsa sta spoznala K.ja in oce je Manal prvic v zivljenju mirno, brez vpitja, dal svoje mnenje: „Moja hci, mislim, da ta moski ne sodi k nam. Zelo visoko misli o sebi, kar je razumljivo, saj je edini sin. Zato se ga bos kmalu navelicala.“ Navelicana ga je bila ze sedaj. Dolocili so dan poroke. Na dobre dni ga je strastno ljubila, na slabe dni ga je strastno sovrazila. Vendar poti nazaj ni bilo. Pred poroko je celo sla na operacijo, da so ji nekoliko popravili, kar so ji pohabili, ko je bila obrezana. Kar je slo lahko narobe, je slo narobe. Tudi sorodniki so bili proti poroki, ker se je nameravala porociti izven svojega plemena Ashraf. Tudi K. ni vec govoril z njo. Poroka je bila v Veliki Moseji v Meki. Med poroko je bila Manal v lepotnem salonu, 100 km stran, v Jeddi, kjer se je dala nalepoticit za vecerno porocno slavje. Poroko so opravili moski: Manalin moz K., oce, stric kot prica in verski sejk. Njene besede itak niso imele nobene veljave. Ko so se mozje po poroki s porocno pogodbo pripeljali v Jaddo, so bile mozeve (K.) prve besede:„ Zdaj si moja zena.Od jutri naprej ti ne bom vec dovolil, da si odkrijes obraz.“ Poroka je bila 1. aprila, uradna zabava naj bi bila 26. avgusta (po nasem koledarju). Moz ji je dovolil, da do takrat se dela pri Aramcu. Njen moz je vedel, da financno pomaga druzini, da placuje pol najemnine za stanovanje starsev, da je vzela kredit, da je bratu kupila rabljen avto in ocetu nov taxi. Zato je nujno potrebovala sluzbo. Z mozem se je pogajala. Ko se je po poroki in kratkem dopustu vrnila na delo, je nosila niqab. Dobila je cestitke v smislu, „Cestitam, ker si se odlocila za pravo pot.“ Prava pot je bil niqab. Niqab je imel nanjo nepricakovan efekt. Nekdaj ambiciozna in glasna Manal se je zacela vedno bolj zapirati vase. V debatah ni vec upala sodelovati. S seboj je imela 2 karti, eno z veselim in eno z zalostnim obrazom, da je ljudem lahko pokazala kaj cuti. Moz je s svojimi zahtevami sel se dlje. Ni smela hoditi tako hitro kot moski, ni smela biti tako glasna kot moski, s sodelavci ni smela govoriti o nicemer, razen o delu. Na naslednje poslovno potovanje v Hanover v Nemciji ni smela sama, ampak v spremstvu svojega brata. Nekega dne se je pogovarjala v svoji pisarni s sodelavcem o filmu, ki ga je z mozem videla za vikend v Bahrainu, ko je mimo prisel K. Mimo je prisel K. in ponorel. „Ven iz moje pisarne, 🤐,“ je vpil. Manal mu je rekla, da ze zeli, naj se loci od nje. On pa je samo rjovel. Cez nekaj dni ji je poslal sms in se ji opravicil. Nato jo je poklicala K. jeva sestra, ki je bila profesorica na univerzi. Njen nasvet je bil:„ Ce se zenska poroci, je njena dolznost, da spremeni svojo osebnost in jo prilagodi z mozevo.“ Manal je razglasila za krivo, ker je govorila z moskim o stvareh, ki se niso tikale dela. „ Moske ljubosumnosti ne smemo podcenjevati.“ je dodala. To je Manal spomnilo na verske ucne ure v soli in na hadithe, ki so zahtevali, da zenska uboga moskega. Pocutila se je zelo krivo. Do uradnega praznovanja sta morala zakonca ziveti loceno. En dan jo je poklical, d jo caka pod blokom in da jo se vedno ljubi. Polna upanja si je nadela abayo in tekla k njemu.

poslano v temi :: Berem knjigo Daring to drive

Manal se popravi. Stanovanje je starsema nasla sestra. Zdaj je delala kot zdravnica v Jeddi in zato je preselila oba starsa iz Meke v Jeddo. Placala jima je tudi najemnino za prvih 6 mesecev, po tem casu pa sta najemnino sestra in Manal placevali vsaka pol. Manal jima je opremila stanovanje in s sestro sta zaceli dajati nekaj denarja mami in bratu Muhammadu. (Ne vem, kaj se je z njim dogajalo, ker ga po tistem, ko ga je oce vrgel iz stanovanja, ne omenja vec). Vsi ti stroski so bili velik zalogaj, zato je Manal zmanjkalo denarja za opremo svojega stanovanja. Kljub temu je zadovoljna, da sta starsa tako vesela lazjega zivljenja. Zdaj imata starsa vse; tudi tekoco vodo, avtomatski pralni stroj. Oce je na obe hceri strasno ponosen. Kot receno, Manal ni smela uporabljati avtobusa v Aramcovem naselju Dhahran tik zraven mesta Dammam na vzhodni obali Savdske Arabije. Voziti se je smela le s shuttle avtobusom med pisarnami. Na avtobus od svojega najetega stanovanja do sluzbe pa ne. Naselje je bilo dokaj veliko, saj je imelo okoli 10 000 prebivalcev. Da se ne sme voziti z avtobusom, je zvedela, ko ji sofer ni dovolil vstopa v avtobus. Zato sta s sodelavko Lamio, s katero si je delila stanovanje, sklenili, da kupita avto. KIA je imela najbolj ugodne cene. Naslednji korak je bil sofer, ki bi mu placevali mesecno placo. Tu je bila spet ovira, kajti zenske ne smejo najeti usluzbencev. Ampak najprej sta morali najti soferja, kar se je izkazalo za tezko nalogo. Noben od taksistov in avtobusnih voznikov ni bil zainteresiran. Nekdo jima je predlagal mladega Pakistanca, fanta po imenu Mumtaz. Fant je bil za, vendar ni imel vozniskega dovoljenja. Zato sta mu ponudili 1200 riyalov na mesec plus 200 riyalov za stanovanje in zivljenjske stroske. Najprej pa sta mu placali vozniski izpit. In fant, v zgodnjih 20ih letih, ni znal Arabsko. Ne le to, ni poznal ulic v mestu in ni uposteval prometnih predpisov. Manal je prosila pakistanskega sodelavca, naj mu razlozi prometne predpise. Njegova voznja se je le rahlo izboljsala. Fant tudi ni poznal higiene, dekleti sta bili navelicani njegovega smradu, zato sta ga zalozili z milom, samponom in drugimi higienskimi priporocki. Potem sta se morali lotiti le se njegovega odnosa do njiju. Fant je meed voznjo bolj opazoval njiju kot cesto. Ko ju je zacel se ogovarjati, ga je Lamia nadrla. In koncno sta dobili kolikor toliko v redu soferja. Fant si ju ni vec upal pogledati. Manal je bila na delu tako uspesna, da je kmalu postala vodja projekta. Takrat jo je stisnilo v grlu. Ni vedela, ce bo nalogo znala dobro opraviti. Vodje projekta so morali dobro znati anglescino. Manal je vedela, da vsaj to ne bo problem, saj je bila njena anglescina odlicna. Kmalu se je izkazalo, da ni tako. Imala je tezave pri e-mailih in drugem poslovnem dopisovanju. Zvedela je za 6-mesecni jutranji tecaj anglescine, ki so ga nudili v sluzbi, vendar ji sef ni dovolil, da manjka prvo uro sluzbe. Na srecu ji je sodelavec Amro ponudil pomoc pri ucenju anglescine. Na oddelku je bila dolgo casa edina zenska. Kasneje so najeli se eno zensko, a ta je bila le prevajalka za anglescino. Ni vedela, kako naj se obnasa med moskimi, saj ji je njena vzgoja narekovala, da se mora pred njimi skrivati. In ce je malico jedla skupaj s tujima sodelavcema, Juznim Africanom in Novim Zelandcanom, jo je domaci sodelavec kritiziral, zakaj se druzi z neverniki. Nato jo je starejsi savdski sodelavec pokaral z besedami:„ Te ne skrbi, kaj se bo zgodilo tvojemu ugledu, ce bos jedla v jedilnici?“ Zato je pisala upravi njihove skupine za razjasnitev, ali sme ali ne jesti skupaj z drugimi v jedilnici. Odgovora ni bilo. Iz tega je sklepala, da v jedilnici ni zazeljena. Poselj je pojedla sendvic v pisarni in glavni obrok doma zvecer po sluzbi. Tudi doma so bili problemi. Oba starsa sta bila pod takim pritiskom od sorodnikov, da kaj njina hci dela sama dalec od doma, da sta zacela lagati, da dela kot uciteljica. Ko pritiski niso ponehali, sta lagala, da jo redno obiskujeta za dlje casa in jo na licu mesta nadzorujeta. Celo na letalu je dozivela obtozbo sopotnice, ker je zivela sama dalec od starsev. Kljub vsemu se je odlocila, da bo v pisarni nehala nositi abayo, crno haljo od glave do peta. In prav hitro so padli ocitki. Zato si je abayo spet nadela in po nekaj dneh je na svoji mizi nasla anonimno pismo z zahvalo, ker se spet drzi kode oblacenja. Po pismu je bila samo se bolj odlocena, da se bo upirala. Tudi usluzbenci, ki jih je imela za napredne, so se izkazali, da se v veliki meri drzijo tradicije in salafisticnih zakonov. Njihove zene niso smele vedeti, da mozje delajo z zensko. Svojih zena niso klicali po imenu, tudi na telefonu ne, ampak po imenu sina. Ce je bilo najstarejsemu sinu ime Bilal, zeni pa Amal, zeni nikoli niso rekli, Amal, danes pridem domov malo kasneje, ampak so svoji zeni rekli, Umm Bilal (Bilalova mama), danes pridem domov kasneje. Podobno je mama klicala Manal z bratovim imenom, ko sta sli skupaj na trznico. Ze kmalu na zacetku njene kariere pri Aramcu, so imeli probleme kompjuterskim virusom. Zato so za usluzbence organizirali obvezen 3 stopenjski varnostni tecaj. V ponedeljek, ko se je tecaj zacel, ni bilo nikogar tam, samo Manal. Zvedela je, da je tecaj v drugem kraju, v Khobarju, izven Aramcovega naselja. Tekla je po soferja, da jo odpelje na tecaj, a ji je vodilni povedal, da kot zenska tecaja ne more obiskovati. Vlozila je uradno pritozbo, in dobila odgovor, da Notranje misnistrstvo ne dovoli, da bi zenska sedela v predavalnici skupaj z moskimi. Le ce ji Guverner province da posebno dovoljenje, ki ga mora potrditi drzavno MInistrstvo za notranje zadeve, sme na tecaj izven Aramcovega naselja. Verjetnost, da bi se to zgodilo, je bila prakticno 0. Predlagala je, da napisejo peticijo Guvernerju, a je bila zavrnjena. Na koncu si je sposodila knjige od kolegov, ni pa imela dostopa do specializiranega kompjuterskega laboratorija. Zato je na prvem izpitu padla. Zato je sefu predlagala, da jo posljejo v tujino na enak tecaj, ki pa je bil gresno drag. Zgodba se je zakljucila tako, da ji je instruktor dal nekaj dodatnih lekcij, vendar je mora sama najti ustrezen prostor in opremo. Uspelo ji je in izpit je opravila. To je bilo leta 2004, 2 leti po nastopu dela za Aramco.

poslano v temi :: Berem knjigo Daring to drive

Danes je se hujsa grozljivka. Meteorologi pravijo, da je nad nami cisto modro nebo in soncno. Vse kar vidimo, je sivo-rumeno-oranzno nebo od horizona do horizona. Ni videti, kje bi bilo lahko sonce, ker je vse enako. In kot rumeno siva megla. Zunaj je kot zvecer, ko se mraci, notri je skoraj tako temno, kot sredi noci. In nobene sape, kar pomeni, da se ta dim zlepa ne bo premaknil. In kasljamo veselo. Gozdovi gorijo nekaj 100 km od nas. Si ne predstavljam, kako mora biti sele tam.

poslano v temi :: kako zgleda sonce?

Moj oce je imel pred mnogimi, mnogimi leti naroceno neko tehnicno revijo. V tisti reviji je bil enkrat clanek o napredku na podrocju bivanja, gospodinjstev, prometa. In so napisali, da bodo tak avto imeli vsi ljudje do leta 2000. In to brez propelerjev. In da bodo pristajali na strehah svojih his. Zgleda, da imajo nekaj zamude. In to je sele prvi.

poslano v temi :: "Leteči avtomobil" na voljo že prihodnje leto

Grozljivo.

poslano v temi :: Nepanepane!!!

??? Tu je dim od pozarov. Ze en teden. Vceraj smo koncno spet videli sonce in mesec, in oblake, a nic zvezd, danes je pa spet nov val dima prisel in je spet sivo in sili na kaselj.

poslano v temi :: Jutri je Velika Gospa

Tudi jaz ne razumem, zakaj izobrazenci verjamejo v boga, sploh zdravniki in podobni poklici. Potem gres pa na operacijo ocesa in anestezistu reces, naj drzi pesti za sreco, pa ti rece nazaj," Kaksna sreca, to je vse znanost." Po operaciji gre pa Allahu pomolit. Kam je sla znanost?

poslano v temi :: Jutri je Velika Gospa

Mi smo spet zakajeni. Saj je boljs, da nisem na dopustu, ker v tem dimu nimas kaj pocet.

poslano v temi :: Jutri je Velika Gospa