Od svojih starišev naučil se je mladi nadvojvoda Franc Jožef že zgodaj usmiljenja do revežev.
Posebno rad ga je imel njegov ded, tedanji cesar Franc I.
Skoro vsaki dan morali so pripeljati mladega vnuka k njemu.
Sam ga je poučeval ali si je pa igral ž njim.
Komaj je znal Franci, tako ga je imenovala cesarska rodovina, dobro tekati, kupil mu je cesar puško in sabljo z malo vojaško opravo.
Kadar je prišel potem k dedu, moral je marširati po povelji dedovem in sukati svoje orožje, kar se je prav lepo podalo dečku.
Nekega dne bil je Franci v Laksenburgu.
Vesel je tekal po tratah, vozil je svoj voziček, nakladal je seno nanj in se je radoval, kakor se radujejo otroci.
Večkrat je pa pogledoval z milim očesom vojaka, ki je stražil ob vratih.
Kmalu se pripeljeta cesar in cesarica obiskat svojega vnuka.
Vesel jim teče Franci nasproti.
Pa hitro pocuka svojega deda za suknjo ter pravi:
»Daj mi kaj za vojaka.
Revež je !«
Cesar se nasmeje ter mu da bankovec.
Malček teče k vojaku, pa mu ponuja denar.
Ali vojak prezentira s puško, denarja pa ne vzame, ker je to prepovedano straži.
Dolgo ponuja dečko:
»Vzemi, vzemi !«
Ker se pa vojak ne gane, steče žalosten k dedu ter mu toži, da vojak neče denarja.
»On na straži ne sme vzeti denarja.
Deni denar v torbo za patrone, ki mu visi na hrbtu !«
Vesel steče deček zopet k vojaku.
Ali, o joj, torba visi previsoko, on ne more do nje.
Cesar Franc vzdigne torej svojega vnuka, cesarica Karolina pa odpre vojakovo torbo, da položi Franci bankovec vanjo.
Vesel ploska v roki ter pravi:
»Sedaj pa ta mož ni več revež !«
Radosten ga objame cesar, drugi dan pa pošlje k polku, pri kterem je služil obdarovani vojak, prašat, kak človek je ta.
Od polkovnika zve, da je eden izmed najboljših mož, in da podpira od svoje male plače še svojo revno mater.
Sinova ljubezen do matere gane cesarja v srce.
Hitro pošlje svoto denarja, ktere je trebalo za odkup moža.
Oprosti ga torej vojaštva, obdaruje ga bogato ter ga pošlje materi na dom.
Tako je pomogla dobrosrčnost mladega nadvojvode dobremu sinu od vojakov.
Stara mati in njen sin živela sta še dolgo srečna in vesela, kajti cesarjeva milost jima je ostala naklonjena in lastna pridnost je pomnožila sinu premoženje, da je umrl kot pošten in bogat kmet.
poslano v temi :: AVSTRIJSKE PRIPOVEDKE Avtor: https://www.cvek123.com/clani/dojencek/ Dojenček Avtor: https://www.cvek123.com/clani/lelj/ lelj
Tedaj je bil star 28 let, mož čvrste, krepke postave, ljubeznjivost sijala mu je iz oči
Njegova žena je bila Friderika Doroteja Sofija, hči Jožefa Maksimilijana, kralja Bavarskega, s katero se je bil poročil 4. novembra 1824.poslano v temi :: AVSTRIJSKE PRIPOVEDKE Avtor: https://www.cvek123.com/clani/wicked-witch/ WiCkEd WiTcH Pa mi moramo od jutri naprej povsod nositi maske. Nimam težav s tem v notranjih prostorih, zunaj mi bo pa čudno, ker veliko hodim peš.:(poslano v temi :: Zaprto FRANC JOŽEF I.
Bilo je predpoldnem leta 1830, dne 18. avgusta.
Tedaj se je peljala kočija iz cesarskega grada Schoenbrunna v mesto Dunaj.
Nadvojvoda Franc Karol, drugi sin tedanjega cesarja Franca I., dirjal je k svojemu očetu naznanjat, da se mu je rodil prvi sin.
Vesel objame cesar svojega sina, topovi zagrome po mestu, Franc Karol pa sede hitro zopet v kočijo, da bi se peljal nazaj k svoji ženi in svojemu sinu.
Po ulicah se je gnelo vse polno ljudi.
Učenci so vreli ravno iz šole.
Z navdušenimi klici pozdravljalo je ljudstvo mladega očeta, vsak mu je hotel razodeti svojo radost, vsak se je gnetel proti vozi, da bi mu pokazal, da se je narodil naslednik cesarju, kajti stareji cesarjev sin ni imel otrok.
Vesela se je zbirala mladina na potu nadvojvode, vesela je tekala za vozom in pozdravljala priljubljenega nadvojvodo.
Tega je gnalo srce v Schoenbrunn nazaj le k svojemu sinu.
Ko pa vidi, da teka mladina za njim, da bi si pokvaril lahko kak deček svoje zdravje tekaje za vozom, reče kočijažu:
»Ne vozite tako hitro.
Dečki so že vroči, prehladili se bodo sicer!«
Mirnim korakom je peljal dalje, ljudje so vriskali in klicali od veselja, ko so čuli take besede.
Poldne je že bilo, ko se je pripeljal nadvojvoda zopet v Schoenbrunn.
Tedaj je bil star 28 let, mož čvrste, krepke postave, ljubeznjivost sijala mu je iz oči
Njegova žena je bila Friderika Doroteja Sofija, hči Jožefa Maksimilijana, kralja Bavarskega, s katero se je bil poročil 4. novembra 1824.
poslano v temi :: AVSTRIJSKE PRIPOVEDKE Avtor: https://www.cvek123.com/clani/yara/ Yara Avtor: https://www.cvek123.com/clani/lelj/ lelj Deželna kamna na sliki jasno povesta, da je Jezersko del Koroške.
https://www.jezersko.info/e_files/content/dezelna_kamna.jpg
Držav od SHS pa do SFRJ pa jaz ne priznavam.poslano v temi :: Celjski grofje Deželna kamna na sliki jasno povesta, da je Jezersko del Koroške.
https://www.jezersko.info/e_files/content/dezelna_kamna.jpg
Držav od SHS pa do SFRJ pa jaz ne priznavam.
poslano v temi :: Celjski grofje Avtor: zakaj pa Avtor: https://www.cvek123.com/clani/dojencek/ Dojenček Avtor: https://www.cvek123.com/clani/lelj/ lelj Avtor: https://www.cvek123.com/clani/dojencek/ Dojenček Prav zaradi tebe sem hotela zamolčati, da je imel epilepsijo.
Prava reč Lelj. Jo pač imaš. Zato nisi nič manj vreden.poslano v temi :: Fatalno sorodstvo Avtor: https://www.cvek123.com/clani/dojencek/ Dojenček Avtor: https://www.cvek123.com/clani/lelj/ lelj Avtor: https://www.cvek123.com/clani/dojencek/ Dojenček Prav zaradi tebe sem hotela zamolčati, da je imel epilepsijo.
Prava reč Lelj. Jo pač imaš. Zato nisi nič manj vreden.poslano v temi :: Fatalno sorodstvo |
poslano v temi :: AVSTRIJSKE PRIPOVEDKE