Avtor: Onomatopeja Avtor: https://www.cvek123.com/clani/lelj/ lelj Me je poklicala zdajle sestra in djala, da sem negativen.
Sploh je nisem mogel prepričati, da sem pozitiven.poslano v temi :: 13:35 SOFIJA
Leta 1837 je prebivala nadvojvodinja Sofija v Išelnu, v Gorenji Avstriji.
Necega jutra je šla v priprostej obleki, kakor je imela navado, s svojimi otroci na izprehod.
Na potu zagleda kmeta, ki je nesel otročička v naročji, večkrat postal, popraskal se za ušesi in oziral na vse strani, kakor da bi koga pričakoval.
Otročičku v moževem naročji menda ni ugajalo, ker se je neprestano jokal, kar je kmeta še bolj vznemirjalo.
Da bi otroka utolažil in bi gosposki ljudje mimo odšli, sede na klop ob cesti.
Nadvojvodinja, mimo idoč, obstoji pred kmetom, prijazno se k otroku nagne in ga kmalu utolaži.
Potem vpraša kmeta, zakaj ubogo dete tako zgodaj iz doma nosi in ga ne pusti, da bi se naspalo.
»Vam je lahko govoriti, ker ne veste, v kakšnej sili sem jaz, ubogi kmetič.
Jaz s svojo ženo prebivam visoko v hribih ter spadam tukaj sem v faro.
Danes bi morali mojega otroka krstiti, ali z babico tu sem prišedši, ne najdeva gospoda oskrbnika doma, ki so obljubili, da bodo kum mojemu otroku.
Odšli so baje v Gmunden, in jaz ne vem, kaj mi je storiti.
Babica išče druzega kuma, a našla je baje kakšno znano žensko in se zdaj ž njo pogovarja, a meni lahko v tem otrok brez svetega krsta umrje.«
»No, če ni druzega, temu se lehko pomore.
Bova pa jaz in moj soprog krstna kuma vašemu otroku.«
»O, da bi tako dobri bili, gospa milostiva!«
»Le vstanite in kar z menoj pojdite.«
»Lepo se Vam zahvaljujem, gospa milostiva.
Bog vam bode to na vaših otrocih povrnil« odgovarja veseli kmetič.
Nadvojvodinja idoč pokliče svojega soproga, ki je na oknu slonel, in kmalo so šli vsi v farno cerkev.
Gospod župnik, ki so ugledali tako vzvišene krstne kume, začudili so se, in ko je kmetič izvedel, kdo da njegovo hčerko pri svetem krstu drži, ustrašil se je, da ni mogel niti besedice izpregovoriti.
Po svetem krstu je prejel za otroka obilo darilo, ter prevelicega veselja ves zmeden tekel z otrokom domov.
Domov prišedši ni dolgo mogel nič pametnega povedati.
Žena se je uže bala, da jej bode mož zblaznel, ker si ni mogla razložiti njegovega nenavadnega vedenja.
Iz začetka je izgovarjal le posamezne besede in pretrgane stavke, iz katerih je le polagoma njegova žena poizvedela, kaj se je zgodilo.
»Žena, ljuba moja žena !
Kolika milost !
Kolika čast !
In koliko denarja !
Le poglej !
Jaz niti sam še videl nisem, toliko zlata in srebra.
In tako prijazna sta bila krstna kuma !
Poglej, tu sem so milostljiva gospa poljubili našo Sofijo !
Naša hčerka je tudi Sofija, kakor nje kuma.
Bog ju ohrani in blagoslovi ž njima vso cesarsko rodovino !«
Tako je mož govoril in solze veselja so tekle raz srečno lice priprostega hribovca.
Ko je žena vse razumela, kar jej je mož pripovedoval, tudi ona se je veselja razjokala in vsi skupaj so Boga prosili za srečo in blagoslov Sofijinim krstnim kumom.
In Bog ve, ako ni morda molitev pobožnih priprostih ljudi tudi kaj pripomogla, da je takrat sedemletni sin nadvojvodinje Sofije postal pozneje cesar Franc Jožef I.
poslano v temi :: AVSTRIJSKE PRIPOVEDKE Me je poklicala zdajle sestra in djala, da sem negativen.
Sploh je nisem mogel prepričati, da sem pozitiven.
poslano v temi :: 13:35 https://www.rtvslo.si/svet-zabave/zanimivosti/turistka-po-15-letih-pompejem-vrnila-ukradene-artefakte-zaradi-prekletstva/538955 kanada
poslano v temi :: Zapis o Kanadčankah |
poslano v temi :: AVSTRIJSKE PRIPOVEDKE