Pravila, kako vrbove šibe lupiti: Še rastočo vrbo je slabo lupiti. Šibe od tako olupljene vrbe so slab material za pletenje. Ravno tako je pa tako lupljenje vrbovemu drevesu samemu škodljivo. Koliko hitreje po dokončani rašči ( od 1. novembra naprej) so šibe narezane, toliko manj trpi materno drevo ali grm in toliko ložej je šibe lupiti. Odrezane šibe postaviti je takoj v vodo. Šibe ne smejo se nad 15 centimetrov globoko v vodo postaviti, drugače ne gre lubje na sprednjem koncu rado doli. Predno pridejo šibe v vodo, odstraniti je treba vse slabe in pomankljive, posebno pa zlomljene in ranjene. Vrbove šibe razdele se po kakovosti, velikosti in debelosti v posebne butarice, ker le tako jih kupec rad vzame in dobro plača. Kolikor hitreje je šiba po lupljenji posušena, toliko bolj bela ostane in več vredna je.

poslano v temi :: LAŽ IN PALICA

Laž je jako primerno in prav cenó sredstvo zoper vsakateri pregrešek in uže tudi tako zelo v navadi posebno pri mladini in pogosto tudi pri odraslih ljudeh, da dostikrat marsikdo tako laže, da sam sebi verjame, kar govori. Dokazana resnica je pa tudi, da je laž tako grda, ostudna in pregrešna navada in mati vseh druzih hudobij in pregreškov, da je slehernega odgojitelja sveta dolžnost, otroke tako vzgojevati, da se njim laž kolikor mogoče studi in gnjusi. Če otroku o laži govorimo, moramo vedno z največjo gnjusobo o njej govoriti in mu razodeti, da je to tako grda lastnost, da vzame možu dobro ime, značaj in čast in da vsakateri, kdor ima čut poštenja in časti v sebi, ne more laži trpeti. Laž je znamenje največje sramote, katera človeka do najnižje stopinje nazaj potisne ter mu vzame vso veljavo in poštenje in vsakdo, kdor hoče hoditi v družbo poštenih mož ne sme biti omadeževan z lažjo. Rekel sem, da mora vsak vzgojitelj, stariši, učitelji in vsi, kateri imajo z otroci opraviti, otrokom z največjo gnjusobo v laži govoriti. Gorje pa njim, ako to le navidezno delajo, v njihovem srcu pa laži ne sovražijo in se je tudi ne ogibljejo ter se tu in tam tudi sami lažejo ! Gorje potem tudi bistroumnemu otroku, kateri na vsako besedo pazi in gorje potem njegovi kreposti! Slavni pedagog Montaignes o laži tako – le piše: »Resnično je, da je laž prav ukleta pregreha. Le z besedo smo ljudje in le z besedo se združujemo. Če pa svojemu bližnjemu lažemo, potem gotovo ne ravnamo ž njim po človeški. Ko bi ostudnost in pomen te pregrehe spoznali, bi jo gotovo z ognjem in mečem preganjali.« Kedar prvič otroka na laži zasačimo, ga moramo bolj ostro in resno grajati, kakor pa za kako drugo navadno napako ali pregreho. Ako ga potem zopet zasačimo, ga moramo še hujše kaznovati in dostikrat moramo tudi palico v roko vzeti ter ga prav gorko našvrkajmo. Se ve da, palica je zadnje sredstvo, katero smemo pri otrokovih pregreških uporabljati in prizadevati si moramo, da jo kolikor mogoče dolgo odlašamo in potem redko kedaj vporabljamo. Otročja koža se na palico rada navadi in utrdi, ako ga pogostoma tepemo. Duh njegov postaja od dne do dne bolj nemiren in dostikrat se primeri, če vzgojitelj nepremišljeno in strastno po otroku odriha, da se ukorenini v otroku neka skrivna jeza, katera navadno vskipi, ko je otrok uže odrastel ter ima pogosto prav žalostne nasledke. Navada je pri otrocih, da se za vsaki pregrešek in tudi za laž prav radi opravičujejo ter skušajo dokazati, da so nedolžni. Razumen vzgojitelj ne sme otroku tega nikdar dovoliti. Tako opravičevanje meji navadno zopet na novo laž. Otrok, kateri se je uže prej pregrešil, skuša zopet z lažjo prejšnji pregrešek popraviti in še se mu posreči, da vzgojitelja nalaže, se mu to prav dopade ter drugokrat ravno tako stori. Ravno zaradi tega ne smemo dovoliti otroku, da bi se opravičeval. Če pa otrok svojo napako spozna in pove vse tako kakor je resnica, mu moramo vprvič kazen odpustiti in njegovo odkritosrčnost hvaliti. Tudi mu ne smemo nikdar o tej napaki kaj omeniti. Ako hočemo vzbuditi v otroku ljubezen do odkritosrčnosti in to ljubezen sčasoma v krepost spremeniti, moramo vedno paziti, da mu njegova odkritosrčnost nikdar neprijetnosti ne dela, temveč ga njegovo prostovoljno spoznanje še le bolj spodbuja k odkritosrčnosti. Tudi ne smemo otroku tako dolgo očitati, da je lažnjivec, kolikor le dolgo mogoče. Spisal Jakob Dimnik, učitelj v Postojini 28. 10. 1885

poslano v temi :: LAŽ IN PALICA

Ta teden sem frej 🙂

poslano v temi :: 13:35

Jaz nič ne brišem.

poslano v temi :: AVSTRIJSKE PRIPOVEDKE

CDC je nekoristen. Sam dnar vlečejo. Tko kot WHO

poslano v temi :: Se boste cepili?

Zunaj je ornk tema.

poslano v temi :: 13:35

Vsaki neumnosti z interneta ni treba verjeti

poslano v temi :: Se boste cepili?

Počasi mi bo zmanjkalo izgovorov glede 13ke 🙂

poslano v temi :: 13:35

Resno? Misliš nekaj kvazi resnic?

poslano v temi :: Se boste cepili?

Ti si hujša kot Trump.

poslano v temi :: Se boste cepili?