☕ CELSKA KRONIKA

Že več let sem sim naberoval iz raznih spominkov, pisem ino knjig zanimive dogodbe celskega mesta, s kojimi sim sostavil celsko kroniko.
Cele, pod rimskoj oblastjoj glavno mesto srednjega Norika, v 14. ino 15. stoletu pa sedež toliko premožnih ino imenitnih grofov, ni samo le za vso Štajarsko, nego tudi za vse sosedne dežele imenitno mesto, kajti se je v njem mnogo godilo, kar zadene te dežele.
Zato obseže tudi celska kronika mnogo za domovino ino za sosedne dežele pomnenja vrednega.

V Celi 25. junia 1854.

Lepo ! Čakam nadaljevanje.

Više od 400 let pred Kristusovim rojstvom imenuje naj starejši gerški zgodovinopisatel Herodot prebivavce, ki so za Veneti ino Liburni stanovali ino tudi po sedajnem doljnem Štajarskem naseljeni bili, Syginne.
Kdo so pa bili ti Syginni?
Oni sami so pravili, da so prišli iz pokrajin Medie.
Ime Medie so pa stari gerški pisateli večidel rabili za poznamlenje Indie, toraj so bili Syginni indiški naselniki.
Po Herodotu pomeni ime Syginn v ligurškem jeziku toliko kot kupec, v indiškem jeziku se pa kupec panan imenuje, torej se zdi, da je ime Syginn samo le prestava imena Panonci, kakor se pozneje prebivavci med Donavoj ino Adrioj imenujejo.
Tudi ostanki panonskih starin, podobe na denarih ino spomenikah, kakor tudi imena na rimskih kamenih, katere jezikoslovci za nerimske spoznavajo, imajo indiški ali vindiški značaj, torej je verojetno, da so naj starejši poznani prebivavci med Donavoj ino Adrioj Vindi bili.
Poleg Panoncov imenujejo tudi gerški ino rimski pisateli Noričane.
Tudi ti stari Noričani so bili, kakor Panonci, Vindi, ne pa Kelti, kakor so pisateli do naj novejših časih sploh menili.
Oni niso Kelti bili, kajti jih zgodovina že pozna prej kakor so se Kelti med njimi naselili, marveč so Vindi bili, ker starine Noričanov značaj imajo, ki se samo le v indiškem bogočastju nahaja ino ker tudi stare slavjanske imena noričanskih mest, vasi, gor, dolin ino rek glasno pričujejo, da so že dolgo v tih krajih Slavjani stanovali.
Po tem so tedaj naj starejši znani prebivavci v celskem okraji, ki je pod Norik spadal, Vindi bili.
Vindiški stanovniki po gorni Savi ino gor po Savini so se zvali Latovici.
Imeli so svoje glavno selo pri Radečih v doljnem Krajnskem.

186 let pred Kristusovim rojstvom so Kelti, kojih se je nekoliko že dolgo poprej sem čes reko Rein preselilo bilo, južne planine prekoračili ino so tu starodavne stanovnike v kervavih bitvah zmagali.
Kako daleč so se pa ti Kelti na tem kraji planin razprostranili, ni popolnama znano.
Ali gotovo je, da oni niso poprejšne stanovnike iz tih krajih pregnali, kajti nam zgodovovina nič ne pravi od preselovanja tih od Keltov premaganih prebivavcev, temveč so se le med nje vrinili ino se med njimi naselili.

Po vmoru rimskega vladarja Julia Cesara so Japodi, v sedajnem Krajnskem ino v Primorji, rimske dežele siloma napadili.
Cesarov naslednik Oktavian je rimsko vojsko nad nje pripeljal ino jim je njih glavno mesto Metul porušil.
Od razdjanega Metula je šel Oktavian s vojskoj doli pred Sisek, njegov vojskovodja Vibii je pa s drugoj rimskoj vojskoj vdaril gor med Savo ino Dravo, ter je leta 33 pred Kristusovim rojstvom rimski oblasti podvergel doljni Norik, h kojem je tadaj sedajni celski okraj spadal.
Da so Rimljani tadaj že Cele, ako ravno menda še malo ino revno mestice najdili, ni dvomiti.
Ali clo neznano je, kadaj je Cele postavleno bilo.

Metul naj bi bil v Metuljah na Blokah ali bi bil to Šmihel pod Nanosom.

Masinca no, te bodo nasi solniki prisli aretirat, ce bos siril krivo, ne pronemsko, vero, da so nasi predniki ziveli tu ze pred 6. st. Takrat smo bili ja se na oni strani Dona.
Drugace pa dobra tema. Bo lustno brati. V majhnih dozah, prosim, da si vzamem cas in se kaksne dodatne informacije o krajih, ljudeh poiscem. Mogoce jih bos pa ti dobavil.

Poznala sem neko indijsko deklico in ime ji je bilo Media. Ob njenem imenu sem se vedno spomnila na radio in televizijo.

Matulji nad Reko niso bili?

Lelj, upam da ne boš jezen. Ampak jaz bom tale PDF nalepila LM, ker ona verjetno iz svojega brskalnika do njega ne more drugače, kot na ta način.
LM, tukaj ga imaš :

-----
https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/e/eb/Ignacij_Oro%C5%BEen_-_Celska_kronika.pdf https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/e/eb/Ignacij_Oro%C5%BEen_-_Celska_kronika.pdf

Si gledal en video posnetek nekega Slovenca, ki se ukvarja z genetiko razvoja narodov, ko je imel predavanje za vodilne politike, da bi stopili z znanostjo v korak in koncno crtali progermansko teorijo zgodovine Slovenicev? Politiki so bili ocitno leseni kot vrata in trdno vkalupljeni v to teorijo, ki iz znanstvenega stalisca ne pije vode, zato niso nicesar spremenili. Je pa ta teorija zelo prikladna, da se vzhodnim Evropejcem se naprej vzbuja obcutek manjvrednosti in se jih tako drzi v sahu.

Nekje sem tudi jaz prebrala o teh starogrskih zapisih o Slovanih severno od njih. Na zalost se spomnim samo malo fizicnega opisa, zato bo tole zanimivo branje.

HB ne dela
Zakaj to počneš?

Mi ne odpre. Error 500.

Vidim, saj popravljam, pa mi še ni uspelo 🙂 Zdaj je ok.

Kaj imaš od tega da Mavrotu miniraš temo?

Čakaj, kaj ti misliš , da je to miniranje? Vsi mi, ki smo v Sloveniji lahko mirno dostopamo do PDF -ja Celske kronike, iz katere Lelj izbira zanimive segmente.
Če to le želimo.
LM se je odzvala z zanimanjem, ampak ona ne more do tja, če ji kdo ne nalepi linka.
Ji lahko ti pomagaš?

Lih kontra, LM ni prosila za cel pdf, temveč je Mavrota prosila za majhne doze.
Mavro, fajn tema je. Ti kar nadaljuj

10 let pred Kristusovim rojstvom so se Panonci rimskega jarma nevoljni zoper Rimlane vzdignili.
Vojskovodja Bato ino Pinet sta Panonce proti Emoni, sedanji Lublani, peljala.
Po poti se jima pridružijo tudi stanovniki celskega okraja.
Ali mesto da bi bila vojskovodja naglo nad Rim vdarila, sta se ona razdvojila in Bato je Pineta vmoril.
Urno pripelja zdaj Tiber, cesarjev pastorek, rimsko vojsko nad Panonce, vdari nad nje ino jih podi skoz Cele nazaj do Boča, kjer se z njimi pomiri.

To se bere kot upor suznjev ali kmecki upori proti tuji gosposki. Sem morala pogledati, kje tocno je Boc, ker sem mislila, da je blizu Trbovelj.

Cakamo.

Tudi jaz čakam.
Tvoj izbor je prav biseren in mi je zelo všeč.

14 let po Kristusovem rojstvu je vmerl cesar Oktavian August ino njegov pastorek Tiber se je na rimski prestol vsedel.
Zoper njega so se 8. 9. ino 15. legion, ki so stali okoli Ptuja, Cela ino Emone, spuntali, kajti jim cesar ni hotel večo plačo dajati.
Drusus, cesarjev svak, je zopet pomiril ove puntarske legione.

A kaj pove, kaj se je dogajalo v vmesnih letih? To je namrec ze naslednja generacija ljudi. Kako jih je Drusus pomiril? Z denarjem, dodatki ali z obljubami? Ampak za nas bi bilo boljse, ce jih ne bi in bi v protest odkorakali domov.

Okoli leta 41 do 54 je rimski cesar Klaudii Latince v Cele naselil, zato so Latinci Cele imenovali Claudia Celea.
Ti novi naselniki so Cele v kratkem povzdignili ino razširjali.
Prevažno je bilo Cele Rimljanom zavolj svoje lege na panonski meji ino zavolj cest, katere so se tukaj stekale.
Gore Lisca pod Lokoj, Bohorje za Planinoj ino Boč so ločili Norik od Panonie.

Velika cesta, ki je iz Ogleja čez Trojano v Cele peljala, se je tu na dve strani razcepila.
Edna je šla čez Upelo (Vitanje) ino Kolacio (Slovengradec) gor v sedajno Koroško, druga pa čez Lotodos (Žiče) ino Ragindono (pri Studenicah) na Ptuj.

Zatorej so tudi Rimlani zmirom močno vojaško posadko v Celi imeli.

Med vsimi latinskimi pisateli je starej Plinii, ki je okoli leta 76 živel, pervi, ki nam Cele imenuje rekoč:

A tergo Carnorum et Japydum, qua se fert magnus Ister, Rhaetis junguntur Norici.
Opida eorum: Virunum, Celea, Teurnia, Aguntum, Vianiomina, Claudia, Flavium Solvense.

53 leta je cesar Klaudii kristjane ino Jude iz Italie pregnal v severne dežele.
Tadaj so pervi kristjani v Cele prišli.

65 leta je oglejski škof sveti Mohor perve mešnike v te kraje poslal, sveto keršansko vero oznanovat.

69

3. 7. 8. 11. 13. ino 14. legion so cesarju Otonu zoper njegovega socesarja Vitelia skoz Cele na pomoč hiteli.
16. aprila 69 je cesar Oto od Vitelia premagan sam sebe vmoril in legioni so se potem v Panonio povernili.
Ali komaj so oni v Panonio došli, so zvedili, da je rimska vojska pred Jeruzalemom svojega vojskovodja Flavia Vespaziana izvolila za rimskega cesarja.
Vnovič so se zdaj legioni v Panonii vzdignili ino so skoz Cele v Italio hrumeli.
Pri Kremoni so oni Vitelia zmagali ino tako Vespaziana na cesarski prestol posadili.

Zanimivo. Zidje naj bi po nekih virih v Evropo povecini prisli ravno skozi Italijo Ko so ziveli se v Italiji, se niso tako zelo drzali zase, ampak so se mesali tudi z domacini, zato imajo v sebi dosti italijanskih genov.

Se pravi, je trajalo nekaj sto let, da so se [reverili iz poganov v kristijane. Tokrat bo slo hitreje. Nisem vedela, da so tako hitro imeli skofe. Sem mislila, da je bilo krscanstvo v tistih casih se v povojih, saj ga je Rim sele komaj dobro dovolil.

v resnici naj bi bilo tako.

Zgodovinsko jedro o teh dveh svetih mučencih nam pove, da je bil Mohor nižji klerik škofa v Singidunu, današnjem Beogradu, leta 303 je bežal pred preganjalci v Sirmium, kjer je pred poganskim sodiščem pogumno pričal za Kristusa, podobno kot diakon Fortunat.

kopirano iz
https://katoliska-cerkev.si/sv-mohor-in-fortunat-2015-2 https://katoliska-cerkev.si/sv-mohor-in-fortunat-2015-2

86

Cesar Domician je svojo armado skoz Cele peljal proti Donavi nad Kvade, Sarmate ino Markomane.
Ti divji narodi so mu ovo armado stranom pobili, stranom razškropili.

98 – 117

Rimski cesar Marko Ulpii Trajan je ceste v naši deželi popravljal.

120 – 123

Rimski cesar Hadrian je vse mesta v sedajnem dolnjem Štajarskem pohodil.

166

Po naših krajih so razbijali Sarmati ino Markomani.

Leta 167 so se oni pred rimskim cesarjem Markom Aureliom, ki je svojo armado nad nje pripeljal, čes Donavo vgenili.
Komaj se jecesar v Rim bil povernil, so Markomani, Kvadi ino Japigi že zopet v našo deželo privreli ino so taj do Ogleja plenili ino požigali.

Šele 170 jih je cesar Marko Aurelii zopet čes Donavo spodil.
Na begu so ti divjaki veliko jezero ljudi saboj v sužnost gnali.

Poleg teh vojsknih nadlog je ta čas še druga nesreča naše kraje zadela.
Rimski vojščaki, ki so iz Perzie prišli Markomane vganjat, so tu kugo zatrosili, ki strašno veliko ljudi pomorila.

Pocak, Pocak, kdo so bili Kvadi in Sarmati? Malo razsiri svojo pripoved, predstavi ljudi in plemena in narode, ki jih omenjas, lepo prosim. Za Markomane sem ze slisala. Zapomnila sem si samo zato, ker je podobno narkomanom.

Lelj, je kaj rimljanov, ki so ziveli v Celju po propadu Rima ostalo v Celju in se asimiliralo v lokalno populacijo?

https://sl.wikipedia.org/wiki/Kvadi kvadi

vedno kdo ostane

193

Panonski legioni so svojega vojskovodja Septimia Severa za cesarja izvolili ino so ga skoz Cele v Rim peljali.
Ta cesar je s velikimi stroškami ceste ino mostove v naših krajih popravil.

Za seboj niso zapustili nic materialnega, ampak arheologi vejo, da so bili Germani. Vec ne bom, ker se ze ponavljam. Od besa.