31 JAN 1849
So začeli od Cela do Lublane telegrafirati.
Mescev januara ino februara in tudi še pozneje so mnogo vogerskih vojaških jetnikov skoz Cele v Italio gnali.
So začeli od Cela do Lublane telegrafirati.
Mescev januara ino februara in tudi še pozneje so mnogo vogerskih vojaških jetnikov skoz Cele v Italio gnali.
0
5 MAJ 1849
So po železnici v Cele pripeljali 62 vogerskih politiških jetnikov, katere so drugi dan v Lublano, 23 JUL 1849 pa zopet nazaj skoz Cele v Požun peljali.
Med temi jetniki je bil tudi poprejšni madjarski minister grof Batiani, kojega so pozneje v Budimu vstrelili.
So po železnici v Cele pripeljali 62 vogerskih politiških jetnikov, katere so drugi dan v Lublano, 23 JUL 1849 pa zopet nazaj skoz Cele v Požun peljali.
Med temi jetniki je bil tudi poprejšni madjarski minister grof Batiani, kojega so pozneje v Budimu vstrelili.
0
20 MAJ 1849
Po zapisniku narodne straže je štela ta čas celska narodna straža 204 možev.
Po leti se je kolera ugnezdila med težaki, ki so delali na železnici pod Vipotoj, ino se je od ondod tudi v mesto ino v vasi zaplodila, tako, da je v kratkem času 30 ljudi v celski fari pomorila.
Po zapisniku narodne straže je štela ta čas celska narodna straža 204 možev.
Po leti se je kolera ugnezdila med težaki, ki so delali na železnici pod Vipotoj, ino se je od ondod tudi v mesto ino v vasi zaplodila, tako, da je v kratkem času 30 ljudi v celski fari pomorila.
0
30 JUL 1849
So pervobart s hlaponom po železnici do zidanega mosta vozili.
So pervobart s hlaponom po železnici do zidanega mosta vozili.
0
12 AVG 1849
Je v Celi bilo novačenje za štajarske dobrovoljne strelce.
Pred svetovavnicoj so godci 4. c. k. topniškega regimenta od zjutre do večera godili ino fante v versto štajarskih strelcev vabili.
Ali le 8 jih je bilo, ki so se tu strelcem pripisati dali.
Je v Celi bilo novačenje za štajarske dobrovoljne strelce.
Pred svetovavnicoj so godci 4. c. k. topniškega regimenta od zjutre do večera godili ino fante v versto štajarskih strelcev vabili.
Ali le 8 jih je bilo, ki so se tu strelcem pripisati dali.
0
18 AVG 1849
Na rojstni dan njih veličanstva cesarja Franca Jožefa I., so Celani, ako ravno razžaleni po dunajski novici, ki jim je ta dan naznanila, da v prihodno ne bode okrožna vlada v Celi nego v Mariboru, svoje mesto njih veličanstvi v čast krasno osvetlili.
Ta dan so tudi pervobart s hlaponom po železnici od Cela do Lublane vozili.
Na rojstni dan njih veličanstva cesarja Franca Jožefa I., so Celani, ako ravno razžaleni po dunajski novici, ki jim je ta dan naznanila, da v prihodno ne bode okrožna vlada v Celi nego v Mariboru, svoje mesto njih veličanstvi v čast krasno osvetlili.
Ta dan so tudi pervobart s hlaponom po železnici od Cela do Lublane vozili.
0
12 SEP 1849
Ob 11. uri pred poldnem se je c. k. maršal grof Radecki iz Lublane v Cele po železnici pripeljal.
Tu na kolodvoru so ga pričakovali narodna straža ino velka množica ljudstva, ki je želna bila, slavnega maršala videti.
Iz vsih ust je zatorej maršalu »živio !« zadonelo, kad se je bil na kolodvor pripeljal.
Veselo sprejeti maršal je berž iz voza stopil, je ljudstvo prijazno pozdravil, narodno stražo ogledoval, potem se pa zopet naprej odpeljal.
V Poljčanah se je maršal to pot nenadoma sošel s junaškim horvatškim banom baronom Jelačičem ino se je s njim vkup na Dunaj peljal.
Ob 11. uri pred poldnem se je c. k. maršal grof Radecki iz Lublane v Cele po železnici pripeljal.
Tu na kolodvoru so ga pričakovali narodna straža ino velka množica ljudstva, ki je želna bila, slavnega maršala videti.
Iz vsih ust je zatorej maršalu »živio !« zadonelo, kad se je bil na kolodvor pripeljal.
Veselo sprejeti maršal je berž iz voza stopil, je ljudstvo prijazno pozdravil, narodno stražo ogledoval, potem se pa zopet naprej odpeljal.
V Poljčanah se je maršal to pot nenadoma sošel s junaškim horvatškim banom baronom Jelačičem ino se je s njim vkup na Dunaj peljal.
0
16 SEP 1849
Se je začela vožnja po železnici od Cela do Lublane.
Ta začetek prav svečano obhajati je bil tukajšni kolodvor ves s banderami ino s cvetlicami okinčan, pod pridvorom pa, ki je bil znotraj ves s belimi ino s rudečimi perlami prekrit, so stale mize za 300 gostov pogernjene.
Ob 10. pred poldnem je hlapon KRAIN iz Lublane pripeljal c. k. dvornega svetovavca grofa Hohenwarta, c. k. generala grofa Deym, predsednika krajnske deželne sodnije plemenitega Peteneka, lublanskega okrožnega glavarja MakNevena, tudi poročnike iz Tersta ino mnogo drugih gospodov, ki so prišli sem, tu cesarjevega namestnika sprejet ino ga od tod v Lublano spremit.
Bolj ko se je poldne približalo, več se je nabralo na kolodvoru gospode.
Tudi narodna straža je v paradi na kolodvoru stala.
Pet minut po 12. uri so se iz Dunaja sem pripeljali cesarjev namestnik nadvojvoda Albrecht s ministrom Brukom, s dvornim svetovavcom grofom Lambergom ino s drugimi častniki.
Ko so nadvojvoda od gospode tukej sprejeti bili ino so tudi njih poklone sprejeli, so se v pridvoru h pojedini vsedili s ostalimi gospodi, pri kateri so napivali zdravice njih veličanstva cesarju, nadvojvodu Albrehtu, slavnim austrianskim vojskovodjem maršalu grofu Radecki ino banu baronu Jelačiču.
Ob 4. po poldne so se nadvojvoda s ostalimi gospodi zopet v vozove podali, ino ob četrt na 5 jih je krasno okinčan hlapon REICHSVERWESER naglo proti Lublani odpeljal.
Se je začela vožnja po železnici od Cela do Lublane.
Ta začetek prav svečano obhajati je bil tukajšni kolodvor ves s banderami ino s cvetlicami okinčan, pod pridvorom pa, ki je bil znotraj ves s belimi ino s rudečimi perlami prekrit, so stale mize za 300 gostov pogernjene.
Ob 10. pred poldnem je hlapon KRAIN iz Lublane pripeljal c. k. dvornega svetovavca grofa Hohenwarta, c. k. generala grofa Deym, predsednika krajnske deželne sodnije plemenitega Peteneka, lublanskega okrožnega glavarja MakNevena, tudi poročnike iz Tersta ino mnogo drugih gospodov, ki so prišli sem, tu cesarjevega namestnika sprejet ino ga od tod v Lublano spremit.
Bolj ko se je poldne približalo, več se je nabralo na kolodvoru gospode.
Tudi narodna straža je v paradi na kolodvoru stala.
Pet minut po 12. uri so se iz Dunaja sem pripeljali cesarjev namestnik nadvojvoda Albrecht s ministrom Brukom, s dvornim svetovavcom grofom Lambergom ino s drugimi častniki.
Ko so nadvojvoda od gospode tukej sprejeti bili ino so tudi njih poklone sprejeli, so se v pridvoru h pojedini vsedili s ostalimi gospodi, pri kateri so napivali zdravice njih veličanstva cesarju, nadvojvodu Albrehtu, slavnim austrianskim vojskovodjem maršalu grofu Radecki ino banu baronu Jelačiču.
Ob 4. po poldne so se nadvojvoda s ostalimi gospodi zopet v vozove podali, ino ob četrt na 5 jih je krasno okinčan hlapon REICHSVERWESER naglo proti Lublani odpeljal.
0
23 JAN 1850
Zjutre je kazal mrazomer 28 stopov mraza.
Tako hudega mraza še nihčer ni pomnil.
Zjutre je kazal mrazomer 28 stopov mraza.
Tako hudega mraza še nihčer ni pomnil.
0
10 MAJ 1850
So se po železnici v Cele pripeljali njih veličanstva cesar Franc Jožef I. spremlani od ministrov kneza Schwarzenberga ino doktorja Bacha.
Po kratkem kosilu so se kmalo naprej v Lublano odpeljali.
1850 je Cele imelo 3421 prebivavcov, ino scer domačih 1047 možkega, 1254 pa ženskega spola, ptujih pa 708 možkega, 412 pa ženskega spola.
So se po železnici v Cele pripeljali njih veličanstva cesar Franc Jožef I. spremlani od ministrov kneza Schwarzenberga ino doktorja Bacha.
Po kratkem kosilu so se kmalo naprej v Lublano odpeljali.
1850 je Cele imelo 3421 prebivavcov, ino scer domačih 1047 možkega, 1254 pa ženskega spola, ptujih pa 708 možkega, 412 pa ženskega spola.
0
4 OKT 1850
Je tu velka povodnja bila.
1850 so začeli mestna rova v gradškem predmestu ino proti kolodvoru zasipovati ino tamo hiše stavljati.
Je tu velka povodnja bila.
1850 so začeli mestna rova v gradškem predmestu ino proti kolodvoru zasipovati ino tamo hiše stavljati.
0
11 NOV 1850
Se je v Celi začela porotna sodba, perva v austrianskem cesarstvu.
V dvorani tukajšne knezije, ki je pripravlena bila za porotno obravnavo, so naj prej predsednik porote vitez Ljudevik Azula, svetovavec vikše deželne sodnije, ino deržavni pravdnik doktor Herman Mulej v nemškem ino slovenskem jeziku, vikši deržavni pravdnik Franc Reiner pa samo v nemškem jeziku od važnosti porotne sodnije govorili.
Po končanih govorih se je začela sodba s nekoj 24 let staroj dekloj, iz Ptuja doma, ki je detomora obdolžena bila.
Za njoj je še v tej pervi porotni sodniji 12 drugih oseb sojenih bilo, tako da je do sred mesca decembra perva porota terpela.
Se je v Celi začela porotna sodba, perva v austrianskem cesarstvu.
V dvorani tukajšne knezije, ki je pripravlena bila za porotno obravnavo, so naj prej predsednik porote vitez Ljudevik Azula, svetovavec vikše deželne sodnije, ino deržavni pravdnik doktor Herman Mulej v nemškem ino slovenskem jeziku, vikši deržavni pravdnik Franc Reiner pa samo v nemškem jeziku od važnosti porotne sodnije govorili.
Po končanih govorih se je začela sodba s nekoj 24 let staroj dekloj, iz Ptuja doma, ki je detomora obdolžena bila.
Za njoj je še v tej pervi porotni sodniji 12 drugih oseb sojenih bilo, tako da je do sred mesca decembra perva porota terpela.
0
Ma, ne no, ravno sem želela še kaj prebrati.
"Mrazomer kaže 28 stopov mraza", ha, ha. A ni dobra?
"Mrazomer kaže 28 stopov mraza", ha, ha. A ni dobra?
0
Avtor: https://www.cvek123.com/clani/lelj/ lelj
11 NOV 1850Se je v Celi začela porotna sodba, perva v austrianskem cesarstvu.
V dvorani tukajšne knezije, ki je pripravlena bila za porotno obravnavo, so naj prej predsednik porote vitez Ljudevik Azula, svetovavec vikše deželne sodnije, ino deržavni pravdnik doktor Herman Mulej v nemškem ino slovenskem jeziku, vikši deržavni pravdnik Franc Reiner pa samo v nemškem jeziku od važnosti porotne sodnije govorili.
Po končanih govorih se je začela sodba s nekoj 24 let staroj dekloj, iz Ptuja doma, ki je detomora obdolžena bila.
Za njoj je še v tej pervi porotni sodniji 12 drugih oseb sojenih bilo, tako da je do sred mesca decembra perva porota terpela.
0
1 JAN 1851
So neki domorodci v Celi slovensko čitalnico vtemelili, ki je pa čez pol leta zopet nehala.
Njene novine ino knige so dobili dijaki celskega gimnazia.
So neki domorodci v Celi slovensko čitalnico vtemelili, ki je pa čez pol leta zopet nehala.
Njene novine ino knige so dobili dijaki celskega gimnazia.
0
6 FEB 1851
So začeli savinske mestne vrata podirati.
3. marca so bile te mestne vrata do tal podrene.
Kar je bilo rezanega kamenja so ga shranili h minoritarski cerkvi za ondašni novi zvonik, ostalo kamenje so pa porabili za novo gimnazialno hišo, kojo je mestna srenja mesca marca na svoje stroške staviti začela.
So začeli savinske mestne vrata podirati.
3. marca so bile te mestne vrata do tal podrene.
Kar je bilo rezanega kamenja so ga shranili h minoritarski cerkvi za ondašni novi zvonik, ostalo kamenje so pa porabili za novo gimnazialno hišo, kojo je mestna srenja mesca marca na svoje stroške staviti začela.
0
3 MAR 1851
Se je tu druga porotna sodba začela, koji je zopet vitez Azula predsedoval ino v koji je 13 oseb sojenih bilo.
Se je tu druga porotna sodba začela, koji je zopet vitez Azula predsedoval ino v koji je 13 oseb sojenih bilo.
0
21 MAR 1851
Ob pol 8mih zvečer so se njih veličanstvo cesar Franc Jožef s svojim bratom nadvojvodom Ferdinandom Maksimilianom po železnici v Cele pripeljali, se na kolodvoru nekoliko pomudili ino se potem naprej proti Lublani napotili.
Ob pol 8mih zvečer so se njih veličanstvo cesar Franc Jožef s svojim bratom nadvojvodom Ferdinandom Maksimilianom po železnici v Cele pripeljali, se na kolodvoru nekoliko pomudili ino se potem naprej proti Lublani napotili.
0
31 MAR 1851
So začeli mautno hišo v tukajšnem gradškem predmestu podirati.
Poderli so več ko polovico te hiše, da so tako novo ulico po grabnu odperli.
Ta hiša je pomnenja vredna, kajti je bila njena zadna stena kos nekdanja mestnega ogradja Schanzberg.
So začeli mautno hišo v tukajšnem gradškem predmestu podirati.
Poderli so več ko polovico te hiše, da so tako novo ulico po grabnu odperli.
Ta hiša je pomnenja vredna, kajti je bila njena zadna stena kos nekdanja mestnega ogradja Schanzberg.
0
6 MAJ 1851
Je bila tu velka povodnja.
Poderla je ta povodnja petrovški most ino grižko berv, pa tudi po polju je mnogo škode včinila.
Je bila tu velka povodnja.
Poderla je ta povodnja petrovški most ino grižko berv, pa tudi po polju je mnogo škode včinila.
0
2 JUN 1851
Se je 3. porotna sodba začela.
V tej poroti so presodili 14 oseb.
Se je 3. porotna sodba začela.
V tej poroti so presodili 14 oseb.
0
16 JUN 1851
Ob pol 3. popoldne so se v Cele pripeljali cesarica Maria Ana, žena njih veličanstva cesarja Ferdinanda I., so tu na kolodvoru kosili ino se nekoliko počinili, potem pa naprej v Piemontesko odšli.
Spremili so njih nadvojvoda Joanez.
Ob pol 3. popoldne so se v Cele pripeljali cesarica Maria Ana, žena njih veličanstva cesarja Ferdinanda I., so tu na kolodvoru kosili ino se nekoliko počinili, potem pa naprej v Piemontesko odšli.
Spremili so njih nadvojvoda Joanez.
0
13 SEP 1851
Ob 9tih zjutra so njih veličanstvo cesar Franc Jožef po železnici v Cele došli, so tu na kolodvoru zajterkovali, potem se pa naprej v Italio odpeljali.
1. oktobra so se cesar o poldne skoz Cele iz Italie na Dunaj povratili.
Ob 9tih zjutra so njih veličanstvo cesar Franc Jožef po železnici v Cele došli, so tu na kolodvoru zajterkovali, potem se pa naprej v Italio odpeljali.
1. oktobra so se cesar o poldne skoz Cele iz Italie na Dunaj povratili.
0
15 OKT 1851
Je celska narodna straža po ukazu okrožne vlade 30 AVG 1851 svoje orodje mestni županiji izročila, ki ga je 24 OKT 1851 celskemu okrajnemu poglavarstvu odrajtala.
Tako je nehala celska narodna straža.
Je celska narodna straža po ukazu okrožne vlade 30 AVG 1851 svoje orodje mestni županiji izročila, ki ga je 24 OKT 1851 celskemu okrajnemu poglavarstvu odrajtala.
Tako je nehala celska narodna straža.
0
26 FEB 1852
Ob pol 7. uri zjutra so se njih veličanstvo cesar Franc Jožef skoz Cele v Italio peljali, od kodar so se 11 MAR 1852 o polnoči zopet skoz Cele nazaj na Dunaj vernili.
Ob pol 7. uri zjutra so se njih veličanstvo cesar Franc Jožef skoz Cele v Italio peljali, od kodar so se 11 MAR 1852 o polnoči zopet skoz Cele nazaj na Dunaj vernili.
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
17.10.2021 ob 9:19