28 FEB 1401
So neki vogerski velikaši v Budimu svojega kralja Sigismunda vjeli, ga naj prej v Višegrad zaperli, potem ga pa horvatskemu banu grofu Nikolavžu Gara izročili, ki ga je bil v svoj grad Sikloš shranil.
Kralja zopet iz ječe rešiti, je poslal celski grof Herman II. svojega sina grofa Miroslava II. na Vogersko ino je Vogrom s mečom žugal, ako ne bodo kralja oprostili.
Po prizadevanju celskih grofov ino drugih plemenitašev se je v začetku septembra 1401 kralju zopet ječa odperla.
Vdovljen kralj Sigismund, iz ječe rešen, je neki prišel iz Vogerskega v Cele ino se je zaročil tu s Barbaroj, naj mlajšoj hčerjoj svojega rešitela grofa Hermana II. Celskega.
1 JAN 1402
Sta kralja Venceslav ino Sigismund na gori »zum Chutten« celskega grofa Hermana pooblastila, pogodbo storiti s ortenburškim ino goriškim grofom, da bi ta grofa kralju Venceslavu dovolila prosti prehod skoz nju dežele v Lombardio ino ga taj spremila.
20 MAR 1415
Je v Kostnicah celski grof Herman III. avstrianskega vojvoda Miroslava zmagal v turniru, katerega je vojvoda Miroslav vstanovil, da je papež Joanez priložnost imel, iz Kostnic pobegniti.
28 SEP 1421
Je v Požunu vojvoda Albreht obljubil, da bo svojega prihodnega pervorojenega sina odgojiti dal cesarju Sigismundu, ali pa, ako ta poprej odmerje, cesarici Barbari, grofu Hermanu II. Celskemu ino palatinu Nikolavžu Gara.
1422
Je vmerla v Krapini grofinja Elizabeta, žena grofa Miroslava II. Celskega, hči Štefana grofa Frankopansko Modruško Kerčkega.
Pokopali so jo v Celi v minoritarsko cerkev.
Grof Miroslav je bil ob svojoj ženitvi od svojega očeta grofa Hermana II. dobil grade Stainšnek v Horvatskem, Samabor, Mehovo, Novomesto, Kostajnovico ino Kerško, kjer je grof Miroslav s svojoj ženoj večidel prebival.
Močno dolžijo grofa, da je on sam svojo ženo osmertil, kajti se je bil zaljubil v zalo Veroniko, hčer vbogega horvatskega plemenitaša iz Dešenic.
Brat rajne grofinje Elizabete je grofa Miroslava zavolj umora clo na dvoboj tirjal, vendar se je ta reč brez boja poravnala.
1425
Se je grof Miroslav II. Celski skrivaj oženil s Veronikoj Deseničkoj.
Ta ženitev je, kad se je razvedila, očeta grofa Hermana II. toliko razdražila, da je oče svojega sina Miroslava, kojega mu je bil cesar neki v roke spravil, zaperl najprej v Ojstrovec, pozneje pa v celski grad v turn, ki se še zdaj miroslavov turn zove, da mu je vzel vse njegove gradove ino mu celo tudi porušil grad Fridrichstein, kojega si je bil grof Miroslav v Kočevju pozidal.
Ali vse to še ni moglo očetovo jezo ohladiti dokler je Veronika še prosta bila.
Veronika je, kad je zvedila, kaj se je Miroslavu pripetilo, h bornim kmetom zbegnila ino je pri njih dalej časa skrita prebivala.
Pozneje so jo pa prijatelji v grad Wurmberg spravili.
Tukaj jo je pa grof Herman hitro zvohal, vjel ino v Ojstrovec zaperl.
30 JUL 1426
Je celski grof Herman III., sin grofa Hermana II., pri Kamenu na Koroškem iz konja padel ino je vmerl.
Bil je dvakrat oženjen.
Njegova perva žena je bila Elizabeta Abensberska, vdova grofa Ulrika Šaumberskega.
Druga žena je bila Beatrika, bavarska vojvodinja, ki se je 1 SEP 1427 v Ambergu zopet omožila s Joanezom falcgrofom v Neumarktu.
Iz svojega pervega zakona je zapustil hčer Margarito, ki se je pervobart omožila s grofom Hermanom Montfortskim, drugobart pa s Vladislavom, vojvodom Tešinsko Glogavskim.
17 OKT 1428
So grofinjo Veroniko v Cele pripeljali ino jo ovde pred sodbo postavili.
Njeni tast grof Herman II. jo je dolžil, da je ona njegovega sina očarala ino ga s tem toliko omotila, da jo je v zakon vzel.
Zagovornik jo je pa temu obdolženju nasprot tako čversto zagovarjal, da so jo sodniki nedolžno spoznali.
Tej razsodbi vkljub pošle razkačen tast svojo nedolžno snaho nazaj v Ojstrovec ino ukaže Joštu Soteskemu, njo tamo v kopeli vtopiti.
Ta ljuti ukaz je Soteski spolnil 17 OKT 1428.
Truplo vtoplene Veronike so pokopali v Braslovčih.
Grof Miroslav je pa pozneje njeno truplo tamo vzdignil, ga prepeljal v Jurjev Kloštar ino ga v tamošno cerkev pokopal.
24 FEB 1430
Je vojvoda Albreht prepir, kojega sta med saboj imela vojvoda Miroslav ino grof Herman Celski, tako razsodil:
Zastran škode, kojo so Celski v boju s podložniki bamberškega škofa včinili, da naj vojvoda Celskim vse spregleda, kajti so Celski njega s kraljem Sigismundom spraviti pomogli, ino mu še mnogo pri kralju pomagati zamorejo.
Zastran obeh vasi Komej, koje so si Celski prilastili, da slišijo h postojnski grašini ino so torej vojvodske.
Zastran cirkniškega jezera, da polovica tega jezera h Postojni spada, druga polovica pa Celskim sliši.
Zastran 4 kmetij »zu Krisant« v moravški fari, 1 in pol kmetije »zum Sebisch« ino pol kmetije v vački fari, da naj grof Herman do prihodnega leta spriča, da jih je že njegov oče kakor svoj fevd podelil, ako tega spričal ne bo, niso kmetije njegove, nego spadajo pod Sviben ino so vojvodske.
Zastran gradiča ali turna v Krajini, katerega je vojvoda Celskim vzel, da naj grof Celski do prihodnega leta spriča, da ga je v resnici njegov oče od Joaneza Kamniškega kupil, ako ne, ostane gradič vojvodu.
Zastran tožbe celskega grofa, da Krajinci (Krainburger) njegovim podložnikom okoli Krajine les, pašo ino zemliše po krivem jemlejo, je vojvoda spoznal, da si Krajinci nič ptujega niso prilastili.
Zastran tožbe grofa Hermana, da svibenski oskerbnik v sibeneško ino radčesko sodnijo sega, je razsodil vojvoda, da se svibenski oskerbnik le stare meje derži.
Zastran tožbe grofa Celskega, da Krajnci v planini na štajarski ino krajnski meji v posestva gornogradškega samostana segajo, je velel vojvoda, da naj obe strani na eden dan poročnike pošljejo, tamošno mejo ogledovad, ino da se naj potem po njih spoznavi ovi prepir razsodi.
5 MAR 1430
Je grofinja Margarita Montfortska, hči rajnega grofa Hermana III. Celskega, prejemaje 4000 goldinarjev pismeno obljubila, da ne bode, dokler možki rod celskih grofov živi, nobeno dedino više tirjala ne za svojim dedom, ne za očetom ino ne za materjoj.
16 JUL 1431
Je vojvoda Miroslav grofu Hermanu Celskemu izročil vasi Komej ino gradič v Krajini, grof Herman je pa vojvodu brez vse rešitve nazaj dal Kostajnovico, Višnjo goro, Stettenberg ino Novomesto, koje so bili vojvodi Ortenburškim zastavili.
Istega leta je grof Miroslav II. Celski, ki je po smrti svoje žene Veronike, iz ječe rešen, v Radolci stanoval, v Rim potoval.
Na tem potovanju ga je ferarski grof vjel ino v ječo zaperl.
Rešil ga je zopet iz ječe njegov svak Henrik IV. grof Goriški.
20 JUN 1432
Je v Celi grof Herman Celski pismeno obljubil, da bodo Habsburski zastavlene grašine Slovensko Bisterco, Vojnik, Laško, Šibenek ino Grečan po smerti svojega sina grofa Miroslava ino svojega vnuka grofa Ulrika zopet nazaj dobili.
Tirja pa grof v tem pismu, naj bi se poprej meje teh grašin vredile, da potem nobenih prepirov zavolj tega ne bode.
Iz tega pisma tudi zvemo, da je vojvoda Ernest grofa Hermana Celskega svojim sinom Miroslavu ino Albrehtu varha izvolil.
13 OKT 1434
Je cesar Sigismund svojega tasta grofa Hermana Celskega v Požun pozval, ter ga je tamo pokneziti hotel.
Zoper to povzdigo celskih grofov se je pa vojvoda Miroslav vpiral, ino tako se je zgodilo, da je grof Herman, brez da bi bil to njemu namenjeno čast včakal, v Požunu vmerl 13 OKT 1434.
Njegovo truplo počiva v pleterški cerkvi.
Grof Herman II. je imel s svojoj ženoj Anoj grofinjoj Šaumberskoj, ki je že pred letom 1397 vmerla, 3 sine: Miroslava II., Hermana III. ino Ludevika, tudi 3 hčere: Elizabeto, Ano ino Barbaro.
1435
So Celski nad krajnsko deželo vdarili, so prišli blizo do Lublane ino so tamo okoli 300 govedov Krajncom vzeli.
Hitro se je na to okoli 3000 Krajncov sbralo, ki so Celske pri Savi došli, jih zmagali ino jim goveda zopet odgnali.
30 NOV 1436
Je v Pragu cesar Sigismund svojega svaka grofa Miroslava II. Celskega ino njegovega sina grofa Ulrika II. poknezil, ter je celsko, ortenburško ino sternbersko grofijo povzdignil na knezije rimsko nemškega cesarstva, je pokneženim grofom dal pravico v njih deželah zlato ino srebro kopati ino denarje kovati.
Zgodilo se je pa to ob času, kad je bil štajarski vojvoda Miroslav IV. v Palestini, torej brez njegovega vedenja ino dovolenja.
Zato se je vojvoda Miroslav po svoji vernitvi iz Palestine cesarju potožval, da je Celske, vazale štajarske vojvodine, brez njegovega dovolenja poknezil.
Na to mu je cesar 31. maja 1437 odgovoril, da menda nista Celska v toliko rečeh vojvodu podložna, kakor vojvoda meni, da je prepis njegove potožbe Celskim poslal, ter hoče nju odgovor na to slišati, ino da naj tudi vojvoda v prihodno Celske s vsimi naslovi počasti, koje jima cesar ino ostali knezi dajajo.
Med tem sta pa že Celska vojvodu vkljub v Drauburgu (Dravograd) s grofom Henrikom Goriškim pogodbo zastran nasprotnega nasledovanja naredila, ino se 29 JUN 1437 s grofom Frankopanom na 10 let zavezala.
To je vojvoda še huje razdražilo.
Terdno se je zatorej vojvoda začel vpirati zoper tako samostalno ravnanje celskih grofov.
Grofa sta se pa, vpirajoča se na svojo povzdigo, ravno tako terdovratno vojvodu nasprot branila, njemu više podložna biti.
Kljubovali so eden drugemu, kakor se bode dokazalo, tako dolgo, da se je slednič med njimi kervavi boj bil vnel.
Vojvoda Miroslav se je to leto Celskim nasprot potegoval za Jošta Auerja, kojemu je bil grof Celski njegove posestva vzel.
Celski grof Miroslav II. mu je pa 22 JUL 1437 pisal, da je dvor »zu der Aue« v celski grofiji, torej celski fevd ino da tedaj v tej reči nihčer zapovedvati nima, kakor samo le on.
Auer je, veli grof dalej, zoper njega ravnal, kakor je že vojvodu naznanil, ino ako ima zdaj kdo zoper njega grofa kako tožbo, jo le naj pred cesarja položi.
9 DEC 1437
Si je cesar Sigismund v Pragu prizadeval, svojega zeta austrianskega vojvoda Albrehta ino njegovo ženo Elizabeto, svojo ino svoje žene Barbare Celske hčer, na česki ino vogerski prestol spraviti.
Drugih misel kot cesar je bila pa cesarica Barbara.
Ona, žena brez vse vere ino sramožlivosti, je začela, ako ravno že okoli 50 let stara, svojo roko s českoj kronoj vred mlademu poljskemu kraljeviču Kasimiru ponujati, kad je vidla, da se cesar že grobu približuje.
Vpirala se je ona na husitske Čehe, koje je strašila s katoličkim vojvodom Albrehtom, zanašala se je tudi na moč celskih grofov ino na svoje bogastvo, kajti je ona kralica imela mnogo gradov.
Cesar zvedivši vse te zvijače svoje žene, je s solznimi očmi mesca novembra Prag zapustil ino se je v Znojem napotil.
Spremili so ga taj cesarica Barbara, grof Miroslav Celski ino mnogo katoličkih plemenitašev.
Kad je cesar v Znojem došel, je dal svojo ženo zapreti, je vojvodu Albrehtu ino Elizabeti, koja je naglo h sebi pozval, češko ino vogersko krono sporočil ino je potem 9 DEC 1437 vmerl.
Po smerti cesarja je vojvoda Albreht, zdaj češki ino vogerski kralj, Barbaro zopet oprostil.
Barbara je morala zdaj vse svoje vogerske posestva kroni prepustiti.
Prejemala je vsako leto 12000 goldinarjev vdovine, ino je večidel v Melniku na češkem prebivala.
27 OKT 1439
Je vmerl nemški cesar, vogerski ino češki kralj Albert.
Po svetovanju vogerskih velikašev je vdova kralica Elizabeta 1 JAN 1440 v Budimu na deželskem sboru privolila, svojo roko ino vogersko krono poljskemu kralju Vladislavu po poslancih ponuditi, je pa poslancom naročila, se hmalo verniti, ako bi ona med tem sina rodila.
22 FEB 1440
Je v Budimu vdova kraljica Elizabeta rodila sina Ladislava ino ga dala v Stolnem Belogradu za vogerskega kralja kronati vpričo grofa Ulrika II. Celskega, ki je mesto mladega kralja na krono prisegel.
Ali tudi pozvani poljski kralj Vladislav je prišel zdaj v Vogersko, si to kraljestvo prilastit.
Pred njim je zbežala vdova kralica s svojim sinom v Požun.
Tu si je ona najprej prizadevala, celska grofa, kojim je ona v Budimu 10 JAN 1440 dala Kostajnico med Unoj ino Savoji no neki otok v Uni, s štajarskim vojvodom pomiriti.
Vsled tega se je med njimi v Hainburgu 10 AVG 1440 do 24 JUN 1441 premirje sklenilo s toj pogodboj, da kar si je edna ali druga stran ob času, ko se je mir narejal, to je od 13 JUL 1440 do 23 AVG 1440, v boju pridobila, mora zopet nazaj dati.
Zdaj, ko sta Celska mir s vojvodom imela, sta na pomoč šla vogerski kralici vdovi Elizabeti.
Grof Ulrik je hitel v Budim, to mesto kralici varovat, ino ker je tu že prepozno prišel, se je s Čehami vergel v Gjur.
Tamo ga je oblegoval Ivan Sibinjanin, ga je clo tudi vjel, kad je hotel grof skrivaj iz Gjura v Požun vteči, ino ga je poljskemu kralju v Budim poslal.
Kralj Vladislav je scer grofa Ulrika zopet oprostil, ali grof je moral 24 svojih ljudi kralju zastaviti ino mu priseči, da bode pred kralja prišel, kadar koli bo pozvan.
1441
Bolj srečen kakor grof Ulrik je pa bil v vogerski vojski celski vojskovodja Vitovec.
Pred Somboteljem je on armado poljskega kralja razbil ino vojskovodja Pavlna Banfi vjel.
Sam kralj Vladislav je zdaj po tej bitvi nad Vitoveca prihitel.
Ali Vitovec je stal s svojoj vojskoj pred njim kakor zid ino kralj si ni upal nanj vdariti.
Sredo po velki noči sta se celska grofa s poljskim kraljem pomirila.
Celska sta Vladislava spoznala za vogerskega kralja ino sta obljubila mu podložna biti.
Kralj je grofa Ulrika odvezal njegove poprejšne prisege ino mu je 14 njegovih zastavlencov izročil, ostalih 10 je pa kralj še obderžal, dokler sta mu Celska neke grade izročila.
Privilegie ino posestva, koje sta grofa pod vogerskoj kronoj imela, jima je kralj poterdil.
13 MAJ 1442
Je vojvoda Albreht s celskima grofama zavezo storil zoper svojega lastnega brata cesarja Miroslava, prej vojvodo.
Vojvoda je grofom obljubil svojo pomoč, ako bi se cesar branil, svoj prepir s Celskim v razsodbo prepustiti izbornim knezom ino bi hotel nju s mečom posiliti.
Grofa sta se pa zavezala, vojvodu pomagat, da bode dedino za svojim očetom dobil.
Po tej storjeni zavezi sta vojvoda ino grof Ulrik vojsko nabrala, sta s njoj iz dolnega Štajarja v Krajnsko planila ino Krajin s naskokom vzela.
Od tod sta rinila pred Lublano ino jo oblegovala.
Spoznavša pa, da si Lublano osvojiti nemoreta, sta okrog Lublane plenila, gradič Jurja Abfalterja zapalila ino potem s svojoj vojskoj dolj pred Novomesto odišla.
Pa tudi tamo nista nič opraviti mogla.
Hartman Turnski je cesarskim s 6000 vojšakov na pomoč hitel, je v Žavcu pri kamnitem križu srečal vozove, na kojih je grof Miroslav Celski svojo zlatnino, srebernino ino ostale dragotine iz Šaneka v celski grad prepeljaval, ino mu je vse to blago pobral.
V Krajnskem so pa cesarski Albrehtu ino grofu Ulriku Krajin s posadkoj vred zopet vzeli.
Na to so se nju vojšaki razleteli ino so po deželi ropali ino palili jiskaje si plačo, kojo jim je dolžan ostal bil vojvoda Albreht.
11 OKT 1442
Vdova vogerska kralica Elizabeta se je, ako ravno zapušena od svojih naj močnejših zaveznikov celskih grofov, še zmirom vojskovala s poljskim kraljem Vladislavom.
Nju pomiriti se je v Vogersko napotil grof Miroslav Celski.
Tamo je on, poslan od kralja Vladislava h kralici Elizabeti, ki mu je v Gjuru 11 OKT 1442 sprevodni list pisala, v nekem kraju po noči zvedel, da je Rainold plemeniti Rosek, od kralice najet, namenjen, njega vjeti.
Hitro se grof na noge spravi ino uide še srečno iz te nevarščine.
Njegovi ljudi pa so vsi bili vjeti ino vse njegovo blago, koje je saboj imel, so mu pobrali.
Ves razkačen pride grof domu, ino pošle Vitoveca s vojskoj v Vogarsko, ki je neki taj do Stolnega Belgrada razbijal.
1443
Je v zibeli vmerl Jur, sin grofa Ulrika Celskega ino njegove žene Katarine, hčere serbskega vladarja Jurja Brankoviča.
So Čehi vdovo kralico Barbaro Celsko iz Melnika pozvali za svojo vladarico.
Ker je pa ona dohodke vsih rudarij ino dacio vsih pivarij tirjala, so si Čehi drugega vladarja poiskali.
16 AVG 1443
Sta v Wiener Neustadtu cesar Miroslav IV. ino grof Ulrik II. Celski mir naredila.
Cesar ino Celski sta obljubila, vse zopet nazaj dati, kar sta si v vojski prilastila.
Cesar je celska grofa poknezil zavolj nju posestev na Štajarskem, Koroškem, Krajnskem ino Horvatskem.
Grof Celski je pa obljubil, vojvodu zastran svojih štajarskih, krajnskih ino koroških posestev podložen ostati.
Cesar je sporočil Celskim, ako bi Habsburski prej odmerli, kakor Celski, pazinsko grofijo, austriansko Istrio, metliško grofijo, Mehovo, Novomesto, Kostajnovico, Laško, Vojnik, Žavec, Postojno ino Ipavo.
Celska sta pa Habsburskim sporočila celsko, ortenburško ino sternbersko grofijo, ako bi nju rod poprej kakor Habsburski pomerl.
29 SEP 1443
Je grof Ulrik cesarju pismeno obljubo storil, da njegovi nasledniki vojvoda ne bodo više zvali »dragi« temveč »milostlivi«.
Poslednič je še cesar grofa Ulrika izvolil svojega svetovavca.
1445
Se je grofinja Margarita, hči celskega grofa Hermana III., vdova grofa Hermana Montfortskega, ki je vmerl 1434, omožila s Vladislavom III., tešinsko glogavskim vojvodom.
16.09.2021 ob 18:28