14 MAJ 1803
So tu na jarmenčih na vešale obesili tobakarja ino roparja, beguna cesarjevo kraljevega regimenta nadvojvoda Rudolfa Nr. 16
Celske vešale so stale nekdaj v ternovlski občini, pozneje so jih pa prestavili na gaberški grič.
Tu so 1780 obesili tkavca iz Koroškega, kojega je bil tadašni mestni sodec zavolj tatinstva h smerti obsodil.
So tu na jarmenčih na vešale obesili tobakarja ino roparja, beguna cesarjevo kraljevega regimenta nadvojvoda Rudolfa Nr. 16
Celske vešale so stale nekdaj v ternovlski občini, pozneje so jih pa prestavili na gaberški grič.
Tu so 1780 obesili tkavca iz Koroškega, kojega je bil tadašni mestni sodec zavolj tatinstva h smerti obsodil.
0
1804
So spodni celski grad, sedajno kasarno, popravljali ino ponovljavali.
Pri tej priložnosti so mnogo zidovja, s kojem je grad ograjen bil, poderli ino so njegove rove zasuli.
Tudi loretansko kapelico, ki je bila v gornem nadstropju tega grada, so neki ta čas poderli.
Poderli so tudi spodne ali gradške mestne vrata.
So spodni celski grad, sedajno kasarno, popravljali ino ponovljavali.
Pri tej priložnosti so mnogo zidovja, s kojem je grad ograjen bil, poderli ino so njegove rove zasuli.
Tudi loretansko kapelico, ki je bila v gornem nadstropju tega grada, so neki ta čas poderli.
Poderli so tudi spodne ali gradške mestne vrata.
0
21 AVG 1805
Je bila tu velka povodnja.
Na cesti med Koprivencoj ino cerkvoj svetega Maksimiliana se je ta dan voz s vojaškoj basažoj v vodo, ki je tamo čez cesto tekla, zvernil.
S vozom vred sta se v vodo zvernila tudi neki godec Jelačičevega regimenta ino njegova žena.
Žena je bila vtonila, moža pa, kojega je bila voda do nekega drevesa zanesla, za kojega se je prijel bil, so srečno oteli.
Je bila tu velka povodnja.
Na cesti med Koprivencoj ino cerkvoj svetega Maksimiliana se je ta dan voz s vojaškoj basažoj v vodo, ki je tamo čez cesto tekla, zvernil.
S vozom vred sta se v vodo zvernila tudi neki godec Jelačičevega regimenta ino njegova žena.
Žena je bila vtonila, moža pa, kojega je bila voda do nekega drevesa zanesla, za kojega se je prijel bil, so srečno oteli.
0
24 NOV 1805
Je šla iz Italie cesarska armada skoz Cele proti Dunaju.
Slavni nadvojvoda Karl, vojskovodja te armade, je 26 NOV 1805 v Celi imel svoj glavni kvartir.
Stanoval je tu na velkem tergu v sedajni Novakovi hiši pod Nr.2
Je šla iz Italie cesarska armada skoz Cele proti Dunaju.
Slavni nadvojvoda Karl, vojskovodja te armade, je 26 NOV 1805 v Celi imel svoj glavni kvartir.
Stanoval je tu na velkem tergu v sedajni Novakovi hiši pod Nr.2
0
29 DEC 1805
Je francozki general Marmont s svojoj armadoj v Cele prišel.
On je tirjal tukaj za svojo armado
24 000 porcjonov kruha
2400 funtov laškega pšena ali rajža
1000 funtov soli
12 000 funtov govedne
1500 poličev vina
1200 centov konjske kerme ino
30 parov šolnov.
Više je tirjal general od celskega okrožja 200 konjev ino 70 000 goldinarjev bojnine, h koji je Cele 3955 goldinarjev vložiti moralo.
Razun tega so pa ti Francozi v Celi ino okrog mesta še mnogo škode včinili.
Samo le konji, koje so v celski fari siloma vzeli, so cenjeni bili 5560 goldinarjev.
Je francozki general Marmont s svojoj armadoj v Cele prišel.
On je tirjal tukaj za svojo armado
24 000 porcjonov kruha
2400 funtov laškega pšena ali rajža
1000 funtov soli
12 000 funtov govedne
1500 poličev vina
1200 centov konjske kerme ino
30 parov šolnov.
Više je tirjal general od celskega okrožja 200 konjev ino 70 000 goldinarjev bojnine, h koji je Cele 3955 goldinarjev vložiti moralo.
Razun tega so pa ti Francozi v Celi ino okrog mesta še mnogo škode včinili.
Samo le konji, koje so v celski fari siloma vzeli, so cenjeni bili 5560 goldinarjev.
0
1 JAN 1806
Je šlo po storjenem miru od 1. do 15. januara 15 157 Francozov s 3531 konjev skoz Cele nazaj v Italio.
Je šlo po storjenem miru od 1. do 15. januara 15 157 Francozov s 3531 konjev skoz Cele nazaj v Italio.
0
26 MAJ 1809
So Francozi pod generalom Makdonaldom vnovič v Cele prišli.
Komaj so ti naprej odišli, je že general Marmont 18 JUN 1809 drugo francozko armado skoz Cele peljal.
18 JUN 1809 se je tu prav junaško obnašal Karl Luszinsky, poročnik cesarskih husarov.
V tukajšnem lublanskem predmestu je on pričakoval Francoze ino kad so že blizo njega prišli, se je na svojega konjiča vsedil, ino je po Francozih vstrelil, potem pa pred francozkimi kojniki, ki so se za njim spustili ino so po njim streljali, kakor ptica skoz mesto šel, je pri gradških mestnih vratah še enkrat nazaj po Francozih vstrelil ino potem proti Teharjem šinil.
So Francozi pod generalom Makdonaldom vnovič v Cele prišli.
Komaj so ti naprej odišli, je že general Marmont 18 JUN 1809 drugo francozko armado skoz Cele peljal.
18 JUN 1809 se je tu prav junaško obnašal Karl Luszinsky, poročnik cesarskih husarov.
V tukajšnem lublanskem predmestu je on pričakoval Francoze ino kad so že blizo njega prišli, se je na svojega konjiča vsedil, ino je po Francozih vstrelil, potem pa pred francozkimi kojniki, ki so se za njim spustili ino so po njim streljali, kakor ptica skoz mesto šel, je pri gradških mestnih vratah še enkrat nazaj po Francozih vstrelil ino potem proti Teharjem šinil.
0
2 NOV 1809
Je Makdonaldova armada nazaj skoz Cele marširati začela.
2 DEC 1809 je še v Cele prišel 7. regiment francozkih dragonerjev, ki so se potem od tod v Krajnsko napotili.
Je Makdonaldova armada nazaj skoz Cele marširati začela.
2 DEC 1809 je še v Cele prišel 7. regiment francozkih dragonerjev, ki so se potem od tod v Krajnsko napotili.
0
17 OKT 1810
Sta v Celi bila cesar Franc I. ino njegova žena.
Stanovala sta na tergu v sedajni Novakovi hiši pod Nr. 2
Sta v Celi bila cesar Franc I. ino njegova žena.
Stanovala sta na tergu v sedajni Novakovi hiši pod Nr. 2
0
22 FEB 1811
So začeli po dovolenju c. k. dvorne pisarne gimnazialno hišo v Celi staviti.
Za stavlenje te hiše so potrebne denarje Celani ino ostali prebivavci celskega okrožja slagali.
Izdelali so to hišo 1812.
So začeli po dovolenju c. k. dvorne pisarne gimnazialno hišo v Celi staviti.
Za stavlenje te hiše so potrebne denarje Celani ino ostali prebivavci celskega okrožja slagali.
Izdelali so to hišo 1812.
0
1812
Je toliko kislega vina prirastlo, da je posode za njega zmanjkavalo.
Je toliko kislega vina prirastlo, da je posode za njega zmanjkavalo.
0
1814
Mesca junia je šla skoz Cele v Italio neapolitanska vojska, ki je prišla iz Gdanskega.
So poderli turn, ki je stal na ulici pri minoritarski cerkvi poleg sedajnega turna.
Poderli so ga, kajti je bil po požaru brez strehe ostal ino se je že vderati začel.
Je legar (trebušni tifus) 230 vojšakov v tukajšni vojaški bolnišnici osmertil.
Je bila prav slaba letina.
Vina je le malo bilo ino še to je bilo prav kislo.
Ravno tako malo je tudi žita ino drugega živeža prirastlo.
Zategadel je tolika lakota nastopila, da so ljudi iz muhičevega semena, iz tropinskih pečko vino iz koruznih bat kruha si narejati morali.
Ti slabi časi so skoraj cele 3 leta terpeli.
Mesca junia je šla skoz Cele v Italio neapolitanska vojska, ki je prišla iz Gdanskega.
So poderli turn, ki je stal na ulici pri minoritarski cerkvi poleg sedajnega turna.
Poderli so ga, kajti je bil po požaru brez strehe ostal ino se je že vderati začel.
Je legar (trebušni tifus) 230 vojšakov v tukajšni vojaški bolnišnici osmertil.
Je bila prav slaba letina.
Vina je le malo bilo ino še to je bilo prav kislo.
Ravno tako malo je tudi žita ino drugega živeža prirastlo.
Zategadel je tolika lakota nastopila, da so ljudi iz muhičevega semena, iz tropinskih pečko vino iz koruznih bat kruha si narejati morali.
Ti slabi časi so skoraj cele 3 leta terpeli.
0
1815
So cesar Franc I. celskemu okrožnemu glavarju Raimundu grofu Turjaškemu civilni častni križec podelili.
So cesar Franc I. celskemu okrožnemu glavarju Raimundu grofu Turjaškemu civilni častni križec podelili.
0
20 APR 1816
So truplo rajne cesarice Marie Ludovike, žene cesarja Franca I., iz Italie v Cele pripeljali, ga tu v farni cerkvi na mertvaški oder postavili, drugi dan ga pa naprej na Dunaj odpeljali.
So truplo rajne cesarice Marie Ludovike, žene cesarja Franca I., iz Italie v Cele pripeljali, ga tu v farni cerkvi na mertvaški oder postavili, drugi dan ga pa naprej na Dunaj odpeljali.
0
1821
Je najdel Jožef Ichzenthaller, sedlar v poštni ulici pod Nro. 45, na svojem dvorišu rimski vodovod, kojega je potem mestna srenja iztrebila ino vun v mestni rov izpeljala.
Je najdel Jožef Ichzenthaller, sedlar v poštni ulici pod Nro. 45, na svojem dvorišu rimski vodovod, kojega je potem mestna srenja iztrebila ino vun v mestni rov izpeljala.
0
25 SEP 1833
Je v Cele došlo 219 bavarskih vojšakov, ki so v Gerško za kraljem Otonom potovali.
Je bilo ovo leto, ko je v grabnu med šmiklavžkem hribom ino med Bučelincoj pri tamošnem viru spod škale blizo 60 rimskih denarjev priplavalo.
Le nekaj malo je bilo tih denarjev srebernih, vsi ostali so bili bronasti.
Je v Cele došlo 219 bavarskih vojšakov, ki so v Gerško za kraljem Otonom potovali.
Je bilo ovo leto, ko je v grabnu med šmiklavžkem hribom ino med Bučelincoj pri tamošnem viru spod škale blizo 60 rimskih denarjev priplavalo.
Le nekaj malo je bilo tih denarjev srebernih, vsi ostali so bili bronasti.
0
4 JAN 1841
Je po noči toliko ledovja po Savini priplavalo, daje 4 johe tukajšnega mosta poderlo.
Je po noči toliko ledovja po Savini priplavalo, daje 4 johe tukajšnega mosta poderlo.
0
31 AVG 1844
Popoldne sta se iz Dunaja v Cele pripeljala nju veličanstva, cesar Ferdinand I. ino njegova žena cesarica Maria Ana.
Zvečer je bilo celo mesto osvetleno ino turška muzika se je veselo po mestu glasila.
Drugi dan sta se nju veličanstva v Lublano odpeljala.
Pri tej priložnosti so o stavlenju častnega oboka na gradjanskem tergu na rimsko zidovje prišli, katero se, kakor se je pri kopanju kazalo, daleč taj po tergu razprostrani.
To zidovje so potem, ko so velke marmorne ploše vun vzeli, zopet zasuli.
Popoldne sta se iz Dunaja v Cele pripeljala nju veličanstva, cesar Ferdinand I. ino njegova žena cesarica Maria Ana.
Zvečer je bilo celo mesto osvetleno ino turška muzika se je veselo po mestu glasila.
Drugi dan sta se nju veličanstva v Lublano odpeljala.
Pri tej priložnosti so o stavlenju častnega oboka na gradjanskem tergu na rimsko zidovje prišli, katero se, kakor se je pri kopanju kazalo, daleč taj po tergu razprostrani.
To zidovje so potem, ko so velke marmorne ploše vun vzeli, zopet zasuli.
0
21 JAN 1845
So tu v Zavodni začeli železnico delati.
Pervo delo je bilo, da so tamo Voglajni dolj do jezi novi žleb izkopali.
Železnico so delali od Gradca do Cela Feliks ino Anton Talachini, od tod do zidanega mesta pa Joanez Piko, zidarski mojster iz Belaka, ino poslopje tukajšnega kolodvora sta stavila Zigner, tesarski mojster iz Maribora, ino Liebman, zidarski mojster iz Bruka.
Delavcev je toliko prišlo iz Furlanije, Primorja ino Českega, da jih je vse živo okrog Cela bilo.
So tu v Zavodni začeli železnico delati.
Pervo delo je bilo, da so tamo Voglajni dolj do jezi novi žleb izkopali.
Železnico so delali od Gradca do Cela Feliks ino Anton Talachini, od tod do zidanega mesta pa Joanez Piko, zidarski mojster iz Belaka, ino poslopje tukajšnega kolodvora sta stavila Zigner, tesarski mojster iz Maribora, ino Liebman, zidarski mojster iz Bruka.
Delavcev je toliko prišlo iz Furlanije, Primorja ino Českega, da jih je vse živo okrog Cela bilo.
0
27 APR 1846
Se je pervokrat pripeljal hlapon po železnici iz Maribora v Cele.
Se je pervokrat pripeljal hlapon po železnici iz Maribora v Cele.
0
2 JUN 1846
V pondelek se je začela vožnja po železnici od Gradca do Cela.
O poldne sta s banderami ino s vencami okinčana hlapona AUSEE ino STRASSENGEL pripeljala vozovlak, iz kojega se je veselo glasila turska musika štajarskega regimenta PIRET, ino v katerem se je pripeljalo bilo mnogo gospode iz Dunaja, Gradca ino Maribora.
Vsa ta gospoda je povablena bila h kosilu, ki je pripravleno bilo na tukajšni svetovavnici.
Po končanem kosilu, pri katerem so njih veličanstvi cesarju ino vsej cesarski rodbini vesele zdravice napivali, se je gospoda zopet po železnici nazaj proti Gradcu odpeljala.
V pondelek se je začela vožnja po železnici od Gradca do Cela.
O poldne sta s banderami ino s vencami okinčana hlapona AUSEE ino STRASSENGEL pripeljala vozovlak, iz kojega se je veselo glasila turska musika štajarskega regimenta PIRET, ino v katerem se je pripeljalo bilo mnogo gospode iz Dunaja, Gradca ino Maribora.
Vsa ta gospoda je povablena bila h kosilu, ki je pripravleno bilo na tukajšni svetovavnici.
Po končanem kosilu, pri katerem so njih veličanstvi cesarju ino vsej cesarski rodbini vesele zdravice napivali, se je gospoda zopet po železnici nazaj proti Gradcu odpeljala.
0
22 AVG 1847
Sta v Celi bila nju veličanstva cesar Ferdinand I. ino njih žena cesarica Maria Ana s nadvojvodom Joanezom.
Od tod so se ta dan cesar s nadvojvodom Joanezom ino štajarskim deželskim vladarjem grofom Wikenburgom v Laške Toplice peljali, ter so po poti ogledovali dela za železnico.
Sta v Celi bila nju veličanstva cesar Ferdinand I. ino njih žena cesarica Maria Ana s nadvojvodom Joanezom.
Od tod so se ta dan cesar s nadvojvodom Joanezom ino štajarskim deželskim vladarjem grofom Wikenburgom v Laške Toplice peljali, ter so po poti ogledovali dela za železnico.
0
16 MAR 1848
V četrtek, o 1. uri po poldne je s banderami okinčan hlapon vozovlak pripeljal v Cele, po kojem je došla novica, da so cesar Ferdinand I. censuro vzdignili ino namestovanje ljudstva dovolili.
Ta novica se je ko blisk po mestu raznesla in vse je hitelo na kolodvor se tam resnice prepričat.
Ob 3. uri po poldne so trije mestlani na kolodvoru vzdignili 3 nagloma narete bandere ino so jih s turskoj musikoj ino s glasnem vpitjem spremlajočega ljudstva v mesto nesli.
Med muziko ino kričanje ljudstva so topovi iz šmiklavžkega hriba gromeli.
Prišli so z banderami naj prej po velkem tergu, po gosposki ulici pred hišo krožnega poglavarstva, kjer so zapeli narodno pesem, ino potem pred svetovavnico, kjer so bandere shranili, gradjani pa s pukšami na stražo stopili.
Zvečer tega dne je bilo mesto krasno osvetleno ino gradjani so s gorečimi baklami ino s turskoj musikoj mesto obhodili, ljudstvo je pa po mestu kričalo, da se je njega glas daleč okrog razlegal.
Drugi dan, 17. marca, po izgledu ostalih mestlanov so zdaj tudi Celani narodno stražo vstanovili.
Uradniki ino gradjani, stari ino mladi, so na jarmenče eksercirat hodili.
Velitela narodne straže so si izvolili bili celskega poštnarja Vincenca Gurnika.
V četrtek, o 1. uri po poldne je s banderami okinčan hlapon vozovlak pripeljal v Cele, po kojem je došla novica, da so cesar Ferdinand I. censuro vzdignili ino namestovanje ljudstva dovolili.
Ta novica se je ko blisk po mestu raznesla in vse je hitelo na kolodvor se tam resnice prepričat.
Ob 3. uri po poldne so trije mestlani na kolodvoru vzdignili 3 nagloma narete bandere ino so jih s turskoj musikoj ino s glasnem vpitjem spremlajočega ljudstva v mesto nesli.
Med muziko ino kričanje ljudstva so topovi iz šmiklavžkega hriba gromeli.
Prišli so z banderami naj prej po velkem tergu, po gosposki ulici pred hišo krožnega poglavarstva, kjer so zapeli narodno pesem, ino potem pred svetovavnico, kjer so bandere shranili, gradjani pa s pukšami na stražo stopili.
Zvečer tega dne je bilo mesto krasno osvetleno ino gradjani so s gorečimi baklami ino s turskoj musikoj mesto obhodili, ljudstvo je pa po mestu kričalo, da se je njega glas daleč okrog razlegal.
Drugi dan, 17. marca, po izgledu ostalih mestlanov so zdaj tudi Celani narodno stražo vstanovili.
Uradniki ino gradjani, stari ino mladi, so na jarmenče eksercirat hodili.
Velitela narodne straže so si izvolili bili celskega poštnarja Vincenca Gurnika.
0
3 APR 1848
Je iz Italie v Cele došel grof Zichy Ferraris, bivši vojaški velitel v Benetkah, ki je bil to mesto 22. marca puntarjem izročil.
Po terjanju celske narodne straže je tukajšni c. k. četnik grofa vojaški sodniji v Gradec poslal.
Je iz Italie v Cele došel grof Zichy Ferraris, bivši vojaški velitel v Benetkah, ki je bil to mesto 22. marca puntarjem izročil.
Po terjanju celske narodne straže je tukajšni c. k. četnik grofa vojaški sodniji v Gradec poslal.
0
9 APR 1848
Je velitel celske narodne straže v razpisu vse narodne straže celskega okrožja povabil, naj bi one vse s celskoj narodnoj stražoj vred pod edno velitelstvo stopile.
Ali zastonj je bil ta poziv, ker zvunajnim stražam to po voli ni bilo.
Je velitel celske narodne straže v razpisu vse narodne straže celskega okrožja povabil, naj bi one vse s celskoj narodnoj stražoj vred pod edno velitelstvo stopile.
Ali zastonj je bil ta poziv, ker zvunajnim stražam to po voli ni bilo.
0
21 APR 1848
Je celska narodna straža 200 cesarskih pušk iz Gradca dobila.
Je celska narodna straža 200 cesarskih pušk iz Gradca dobila.
0
25 APR 1848
Se je obhajal rojstni dan njih veličanstva cesarja Ferdinanda I.
Bilo je do 10. pred poldnem sveto opravilo v farni cerkvi, pred kojoj so vojšaki ino stražari razpostavleni bili.
Popoldne se je narodna straža v Bežigrad napotila, kjer se ji je na znanje dala nova ustava.
Svečer je bilo zopet mesto osvetleno, ino stražari so tursko musiko s gorečimi baklami po ulicah mesta spremljali.
Se je obhajal rojstni dan njih veličanstva cesarja Ferdinanda I.
Bilo je do 10. pred poldnem sveto opravilo v farni cerkvi, pred kojoj so vojšaki ino stražari razpostavleni bili.
Popoldne se je narodna straža v Bežigrad napotila, kjer se ji je na znanje dala nova ustava.
Svečer je bilo zopet mesto osvetleno, ino stražari so tursko musiko s gorečimi baklami po ulicah mesta spremljali.
0
26 APR 1848
Je bila na jarmenčah volitev poslancev za frankobrodski parlament.
Le malo jih je bilo, ki so si prizadevali sbranemu ljudstvu dokazovati, kako nevarno ino nespametno je za austriance, poročnike pošiljati v frankobrodski parlament.
Zoper te se je vzdignilo mnogo mestlanov, ki so modrovali od velke sreče, ki nam bode iz Frankobroda došla, da, nekega dijaka, ki je iz Dunaja sem h volitvi došel, ino je tudi za frankobrodski parlament ves vnet bil, so neki mestlani na svoje roke vzdignili ino ga na mizo postavili, od koder si je prizadeval dopovedati, kako bode vse razpadlo, ako se ne bode za Frankobrod volilo.
Ljudstvo je to verjelo ino volilo, onim pa, ki so pred volitvoj svarili, so bili neki mestlani ta dan mačjo musiko namenili, kojo je pa velitel narodne straže zabranil.
Je bila na jarmenčah volitev poslancev za frankobrodski parlament.
Le malo jih je bilo, ki so si prizadevali sbranemu ljudstvu dokazovati, kako nevarno ino nespametno je za austriance, poročnike pošiljati v frankobrodski parlament.
Zoper te se je vzdignilo mnogo mestlanov, ki so modrovali od velke sreče, ki nam bode iz Frankobroda došla, da, nekega dijaka, ki je iz Dunaja sem h volitvi došel, ino je tudi za frankobrodski parlament ves vnet bil, so neki mestlani na svoje roke vzdignili ino ga na mizo postavili, od koder si je prizadeval dopovedati, kako bode vse razpadlo, ako se ne bode za Frankobrod volilo.
Ljudstvo je to verjelo ino volilo, onim pa, ki so pred volitvoj svarili, so bili neki mestlani ta dan mačjo musiko namenili, kojo je pa velitel narodne straže zabranil.
0
5 AVG 1848
Se je po železnici v Cele pripeljal pervi batalion, 1400 možev, štajarskih dobrovoljcev, katere so Celani prav mastno gostili.
Drugi dan so se od tod naprej v Italio napotili.
Noč ino dan so šli ta čas skozi Cele vojšaki v Italio.
Prišli so oni sem po železnici, od tod so se pa na vozeh naprej peljali.
Se je po železnici v Cele pripeljal pervi batalion, 1400 možev, štajarskih dobrovoljcev, katere so Celani prav mastno gostili.
Drugi dan so se od tod naprej v Italio napotili.
Noč ino dan so šli ta čas skozi Cele vojšaki v Italio.
Prišli so oni sem po železnici, od tod so se pa na vozeh naprej peljali.
0
9 OKT 1848
Ob 11. uri po noči je začel boben po Celi ropotati ino narodno stražo na svoje sberališe v svetovavnico klicati.
Tamo je pričakoval stražare neki dijak, iz Mureka doma, ki je imel pismo od štajarskega vladarja grofa Wikenburga, po kojem mu je dovoljeno bilo, Štajarce Dunajčanom na pomoč pozvati zoper Horvate, koje je bil ban Jožef baron Jelačič pred Dunaj pripeljal.
Po kratkem razgovoru je pa velitel Gurnik stražarom izustil svoje mnenje, da bi Celanom ne bila čast vdariti nad sosede verne Horvate, ki so svoje meče za cesarja potegnili.
Tako so tudi menili skoraj vsi tukajšni stražari ino mu niso hteli dovoliti, da bi se bilo pri cerkvah zvonilo ino tako ljudstvo vkup klicalo, zatorej se je moral poslanec zopet po noči nazaj v Gradec poverniti, brez da bi bil tu kaj opravil.
Le dva sta bila, eden engenieur assistent na kolodvoru, drugi pa dijak, ki sta drugi dan od tod šla Dunajčanom na pomoč.
Za to svoje verlo obnašanje je dobila celska narodna straža od generala barona Nugenta pohvalno pismo iz Velke Nedle od 4 NOV 1848, od generala Weldena pa 240 piemonteskih pušk.
Ob 11. uri po noči je začel boben po Celi ropotati ino narodno stražo na svoje sberališe v svetovavnico klicati.
Tamo je pričakoval stražare neki dijak, iz Mureka doma, ki je imel pismo od štajarskega vladarja grofa Wikenburga, po kojem mu je dovoljeno bilo, Štajarce Dunajčanom na pomoč pozvati zoper Horvate, koje je bil ban Jožef baron Jelačič pred Dunaj pripeljal.
Po kratkem razgovoru je pa velitel Gurnik stražarom izustil svoje mnenje, da bi Celanom ne bila čast vdariti nad sosede verne Horvate, ki so svoje meče za cesarja potegnili.
Tako so tudi menili skoraj vsi tukajšni stražari ino mu niso hteli dovoliti, da bi se bilo pri cerkvah zvonilo ino tako ljudstvo vkup klicalo, zatorej se je moral poslanec zopet po noči nazaj v Gradec poverniti, brez da bi bil tu kaj opravil.
Le dva sta bila, eden engenieur assistent na kolodvoru, drugi pa dijak, ki sta drugi dan od tod šla Dunajčanom na pomoč.
Za to svoje verlo obnašanje je dobila celska narodna straža od generala barona Nugenta pohvalno pismo iz Velke Nedle od 4 NOV 1848, od generala Weldena pa 240 piemonteskih pušk.
0
18 NOV 1848
Se je tu zvedilo, da je pred Dunajem nekoliko graničarov zbegnilo, ki dolj skoz Štajarsko v svoj dom hitijo.
Te uzkoke vjeti, je ta dan celska narodna straža proti Blagovni patrolirala, ko pa tamo ni bilo ne sluha ne duha od tih uzkokov, se je straža po noči zopet domu povernila.
Se je tu zvedilo, da je pred Dunajem nekoliko graničarov zbegnilo, ki dolj skoz Štajarsko v svoj dom hitijo.
Te uzkoke vjeti, je ta dan celska narodna straža proti Blagovni patrolirala, ko pa tamo ni bilo ne sluha ne duha od tih uzkokov, se je straža po noči zopet domu povernila.
0
12 DEC 1848
Je čez Šmarje v Cele primarširalo 1400 graničarov c. k. brodskega regimenta.
Prišli so ti graničari v svoji narodni obleki brez orodja.
V spomladi so oni dobro oborožani od tod v Celovec odišli.
To, kakor tudi prihodno leto ni bilo tu drugega kakor papirnatega denarja.
Zato so morali, da so drobiša imeli, papirnate šestke, desetke ino goldinaršeke na polovice ino četertinke tergati.
Je čez Šmarje v Cele primarširalo 1400 graničarov c. k. brodskega regimenta.
Prišli so ti graničari v svoji narodni obleki brez orodja.
V spomladi so oni dobro oborožani od tod v Celovec odišli.
To, kakor tudi prihodno leto ni bilo tu drugega kakor papirnatega denarja.
Zato so morali, da so drobiša imeli, papirnate šestke, desetke ino goldinaršeke na polovice ino četertinke tergati.
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
09.10.2021 ob 15:39