1478
Je Vilhelm Novogradški hudo razkačen svojega otroka v steno trešil ino ga tako vbil.
Ves skesan je prišel potem v Cele ino je ovde v minoritarski red stopil.
Je Vilhelm Novogradški hudo razkačen svojega otroka v steno trešil ino ga tako vbil.
Ves skesan je prišel potem v Cele ino je ovde v minoritarski red stopil.
0
Avtor: https://www.cvek123.com/clani/lelj/ lelj
1478Je Vilhelm Novogradški hudo razkačen svojega otroka v steno trešil ino ga tako vbil.
Ves skesan je prišel potem v Cele ino je ovde v minoritarski red stopil.
0
22 JUL 1480
Je Margarita, hči celskega grofa Hermana III. ino njegove žene Elizabete grofinje Abensberske, posledni zarod celskih grofov, v Glogavi vmerla, kjer je tudi pokopana.
Bila je pervobart omožena s grofom Hermanom Montfortskim, ki ji je vmerl med 29. aprila ino 24. julia 1434.
Imela je s tim možem 3 sine: Hermana, Jurja ino Joaneza, ino hčer Barbaro.
Mlajši sin Joanez se je oženil s hčerjoj Joaneza Vitoveca ino je bil vstreljen pred Wildonom v boju, kojega je Andrej Baumkircher s cesarjem imel.
1446 se je vdova grofinja Margarita omožila s Vladislavom Tešinsko Glogavskim vojvodom, ki je vmerl 1463.
Je Margarita, hči celskega grofa Hermana III. ino njegove žene Elizabete grofinje Abensberske, posledni zarod celskih grofov, v Glogavi vmerla, kjer je tudi pokopana.
Bila je pervobart omožena s grofom Hermanom Montfortskim, ki ji je vmerl med 29. aprila ino 24. julia 1434.
Imela je s tim možem 3 sine: Hermana, Jurja ino Joaneza, ino hčer Barbaro.
Mlajši sin Joanez se je oženil s hčerjoj Joaneza Vitoveca ino je bil vstreljen pred Wildonom v boju, kojega je Andrej Baumkircher s cesarjem imel.
1446 se je vdova grofinja Margarita omožila s Vladislavom Tešinsko Glogavskim vojvodom, ki je vmerl 1463.
0
1492
So zopet Turki do Cela privihrali ino so mesto naskočili.
Ali Jur Herberštainski jih je tako junaško odbijal, da so se Turki s kervavimi glavami nazaj v svoj dom vernili.
So zopet Turki do Cela privihrali ino so mesto naskočili.
Ali Jur Herberštainski jih je tako junaško odbijal, da so se Turki s kervavimi glavami nazaj v svoj dom vernili.
0
8 DEC 1493
Je cesar Maksimilian na Dunaju Celanom poterdil njih stare pravice.
Je cesar Maksimilian na Dunaju Celanom poterdil njih stare pravice.
0
1502
Drugo nedelo po velki noči se je pred poldnem med 9. ino 10. uroj Cele vžgalo ino je pogorelo.
Drugo nedelo po velki noči se je pred poldnem med 9. ino 10. uroj Cele vžgalo ino je pogorelo.
0
1515
Se je bila velka množina slovenskih kmetov pri Brežcah sbrala, ki so svoje stare pravde ali pravice tirjali.
Poslali so zato naj prej poročnike v Nirnberg h cesarju Maksimilianu, ki je te poročnike prijazno sprejel ino jim je obljubil, njih reč po pravici razsoditi ino poravnati, ako bodo kmeti orožje zapustili ino se zopet v mir podali.
Ker pa ni mogel cesar zavolj benečanske vojske kmetom hitro vstreči, se jih je kmalo blizo 80 000 puntarskih kmetov zopet pri Brežcah sbralo, ki so začeli po grašinah, samostanih ino cerkvah ropati, jih požigati in plemenitaše moriti.
Tako so puntarji razsajali ino divjali po Kranjskem ino tudi po Štajarskem okoli Brežc, Cela, Konjic ino gori do Lipnice.
Ta kervavi punt zatreti je poslal cesar h koncu mesca semptembra 1516 štajarskega glavarja Sigismunda Ditrihštainskega ino Jurja Herberštainskega s vojskoj nad te puntarske kmete.
Pri Ptuju sta ova vojskovodja s svojoj vojskoj Dravo prekoračila, pri Brežcah na puntarje planila ino jih kervavo zmlatila.
Mnogo tih puntarjev so na bojišu pobili, mnogo jih po drevjih obesili, 136 pa, med njimi 10 glavarjev ino 15 najhujših šuntarjev, v Gradec gnali, kjer so jih h smerti obsodili ino obesili.
Tudi Cele so ti puntarski kmeti začeli oblegati, so pa od cesarskih pregnani ino nabiti bili.
Se je bila velka množina slovenskih kmetov pri Brežcah sbrala, ki so svoje stare pravde ali pravice tirjali.
Poslali so zato naj prej poročnike v Nirnberg h cesarju Maksimilianu, ki je te poročnike prijazno sprejel ino jim je obljubil, njih reč po pravici razsoditi ino poravnati, ako bodo kmeti orožje zapustili ino se zopet v mir podali.
Ker pa ni mogel cesar zavolj benečanske vojske kmetom hitro vstreči, se jih je kmalo blizo 80 000 puntarskih kmetov zopet pri Brežcah sbralo, ki so začeli po grašinah, samostanih ino cerkvah ropati, jih požigati in plemenitaše moriti.
Tako so puntarji razsajali ino divjali po Kranjskem ino tudi po Štajarskem okoli Brežc, Cela, Konjic ino gori do Lipnice.
Ta kervavi punt zatreti je poslal cesar h koncu mesca semptembra 1516 štajarskega glavarja Sigismunda Ditrihštainskega ino Jurja Herberštainskega s vojskoj nad te puntarske kmete.
Pri Ptuju sta ova vojskovodja s svojoj vojskoj Dravo prekoračila, pri Brežcah na puntarje planila ino jih kervavo zmlatila.
Mnogo tih puntarjev so na bojišu pobili, mnogo jih po drevjih obesili, 136 pa, med njimi 10 glavarjev ino 15 najhujših šuntarjev, v Gradec gnali, kjer so jih h smerti obsodili ino obesili.
Tudi Cele so ti puntarski kmeti začeli oblegati, so pa od cesarskih pregnani ino nabiti bili.
0
14 OKT 1529
So se Turki od Dunaja pregnani v Štajarsko zakadili, so Lipnico, Slovensko Bisterco ino Konjice do tal požgali, pa rušali ino plenili posebno okrog Cela ino Doberne.
So se Turki od Dunaja pregnani v Štajarsko zakadili, so Lipnico, Slovensko Bisterco ino Konjice do tal požgali, pa rušali ino plenili posebno okrog Cela ino Doberne.
0
20 AVG 1542
So kobilce okrog Cela vse požerle.
Kmalo za njimi je pa kuga tod moriti začela.
So kobilce okrog Cela vse požerle.
Kmalo za njimi je pa kuga tod moriti začela.
0
2 SEP 1550
Je Savina nagloma strašno velka pritekla, ki je mnogo mostov ino bervi poderla, polje pa tako poškodovala ino živine toliko potopila, da je potem velka dragina tukaj bila.
Je Savina nagloma strašno velka pritekla, ki je mnogo mostov ino bervi poderla, polje pa tako poškodovala ino živine toliko potopila, da je potem velka dragina tukaj bila.
0
24 APR 1635
So se kmeti okrog Cela, Gornegrada, Prevolta, Studenic ino Radgone spuntali zavolj velkih davkov, koje so tadaj ob času 30letne vojske plačevati morali.
Od 24. aprila do 8. maja 1635 so oni mnogo grašin ino samostanov poropali, požgali ino porušili.
Poropali so oni Pogred, Hekenberg, Ojstrovec, Gornigrad, Verbovec, Rudnik, šuštanjski grad, Lilgenberg, Forhtenek, soteski grad, Turn, Šalek, Širje, Schönbüchl, laško ino planinsko grašino, Brezje, Pragerhof, žusemski, slivenski ino ponkviški grad.
Porušili so oni Prevolt, Schwarzenstein, Jevševgrad ino Golič.
Saneški grad so saneški podložniki siloma vzeli ino ga poropali.
Oplotnico, Studenice, Jurjev ino Zajckloštar so poropali ino deloma razdjali.
Korpulo, Freistein ino poljskavski grad so poropali ino zapalili.
Grašina Hausambacher, kojo so si siloma osvojili, se je morala odkupiti.
V Novem Kloštru so podložniki vse razbili ino so tamošnemu priorju pretili, da ga bodo vbili, ako jim tlako ino ostale davke ne zbriše.
Pa tudi tega punta je bil skoraj konec.
Jur Ljudvik Schwarzenberg je s horvaškimi ino drugimi vojšaki nad te puntarje vdaril ino jih je 10 JUL 1635 kervavo zmlatil.
So se kmeti okrog Cela, Gornegrada, Prevolta, Studenic ino Radgone spuntali zavolj velkih davkov, koje so tadaj ob času 30letne vojske plačevati morali.
Od 24. aprila do 8. maja 1635 so oni mnogo grašin ino samostanov poropali, požgali ino porušili.
Poropali so oni Pogred, Hekenberg, Ojstrovec, Gornigrad, Verbovec, Rudnik, šuštanjski grad, Lilgenberg, Forhtenek, soteski grad, Turn, Šalek, Širje, Schönbüchl, laško ino planinsko grašino, Brezje, Pragerhof, žusemski, slivenski ino ponkviški grad.
Porušili so oni Prevolt, Schwarzenstein, Jevševgrad ino Golič.
Saneški grad so saneški podložniki siloma vzeli ino ga poropali.
Oplotnico, Studenice, Jurjev ino Zajckloštar so poropali ino deloma razdjali.
Korpulo, Freistein ino poljskavski grad so poropali ino zapalili.
Grašina Hausambacher, kojo so si siloma osvojili, se je morala odkupiti.
V Novem Kloštru so podložniki vse razbili ino so tamošnemu priorju pretili, da ga bodo vbili, ako jim tlako ino ostale davke ne zbriše.
Pa tudi tega punta je bil skoraj konec.
Jur Ljudvik Schwarzenberg je s horvaškimi ino drugimi vojšaki nad te puntarje vdaril ino jih je 10 JUL 1635 kervavo zmlatil.
0
1 DEC 1671
Je grof Joanez Erazem Tattenbach, cesarjev namestnik na Štajarskem, vogerskim puntarjem Gradec izročiti obljubil, ako mu celsko grofijo v vlast prepustijo.
Vse to je pa bil cesar še o pravem času zvedel ino je grofa h smerti obsodil.
1 DEC 1671 so mu v Gradcu v svetovavnici glavo odsekali.
Je grof Joanez Erazem Tattenbach, cesarjev namestnik na Štajarskem, vogerskim puntarjem Gradec izročiti obljubil, ako mu celsko grofijo v vlast prepustijo.
Vse to je pa bil cesar še o pravem času zvedel ino je grofa h smerti obsodil.
1 DEC 1671 so mu v Gradcu v svetovavnici glavo odsekali.
0
25 SEP 1672
Je bila strašno velka povodnja, kakoršne pozneje še ni bilo.
V spomin te povodnje je na mestnem turnu za špitalom vzidan kamen, ki ima napis o povodnji.
Je bila strašno velka povodnja, kakoršne pozneje še ni bilo.
V spomin te povodnje je na mestnem turnu za špitalom vzidan kamen, ki ima napis o povodnji.
0
11 APR 1695
So nekega Primoža pol ure na mučilnici v Celi razpenjali, naj bil povedal, da je svojega brata Jerneja s sekiroj osmertil, ne pa s pistoloj vstrelil, kakor je terdil.
Mučilnica je bila v mestnem turnu pri sedajnem kazališu, zato se ta turn še zdaj mučitelski turn, po nemško Rechthurn, imenuje.
Poleg turna je stala rabelnova hiša.
So nekega Primoža pol ure na mučilnici v Celi razpenjali, naj bil povedal, da je svojega brata Jerneja s sekiroj osmertil, ne pa s pistoloj vstrelil, kakor je terdil.
Mučilnica je bila v mestnem turnu pri sedajnem kazališu, zato se ta turn še zdaj mučitelski turn, po nemško Rechthurn, imenuje.
Poleg turna je stala rabelnova hiša.
0
1748
Je v Celi grof Miroslav Haugwitz ukazal, opek iz gornega celskega grada jemati ino jih pri zidanju v spodnem gradu rabiti.
Je v Celi grof Miroslav Haugwitz ukazal, opek iz gornega celskega grada jemati ino jih pri zidanju v spodnem gradu rabiti.
0
14 SEP 1770
Je bil tu siloviti vihar, ki je kozolce ino skedne okrog mesta podiral in hiše odkrival.
Je bil tu siloviti vihar, ki je kozolce ino skedne okrog mesta podiral in hiše odkrival.
0
1771
Je ukazal celski okrožni urad, tukaj pri lublanskih ino savinskih mestnih vratah sramotne stebre za mesarje postaviti.
Imeli so tudi neki ta čas na velkem tergu majhno železno hišco, v kojo so zaperali peke, ki so pre majhne hlebe pekli.
Je ukazal celski okrožni urad, tukaj pri lublanskih ino savinskih mestnih vratah sramotne stebre za mesarje postaviti.
Imeli so tudi neki ta čas na velkem tergu majhno železno hišco, v kojo so zaperali peke, ki so pre majhne hlebe pekli.
0
1775
So poderli tukajšne lublanske mestne vrata ino prekopali ogradje Schanzberg pred gradškimi mestnimi vratami, ki je bilo s močnim zidovjem obdano.
Zadna stena sedajne mautne hiše v gradškem predmestu je še kos onega ogradja.
Že dolgo časa so se vozniki potožvali, da so lublanske mestne vrata v Celi pretesne za velke vozove ino da oni skoz ogradje pred gradškimi mestnimi vratami težko vozijo, kajti je cesta tamo velik ovink imela.
So začeli cesto na Teharje čez Zavodno delati.
Doveršili so jo 1777.
Stara cesta je peljala poprej memo hrovaškega mlina ino Bežigrada.
So poderli tukajšne lublanske mestne vrata ino prekopali ogradje Schanzberg pred gradškimi mestnimi vratami, ki je bilo s močnim zidovjem obdano.
Zadna stena sedajne mautne hiše v gradškem predmestu je še kos onega ogradja.
Že dolgo časa so se vozniki potožvali, da so lublanske mestne vrata v Celi pretesne za velke vozove ino da oni skoz ogradje pred gradškimi mestnimi vratami težko vozijo, kajti je cesta tamo velik ovink imela.
So začeli cesto na Teharje čez Zavodno delati.
Doveršili so jo 1777.
Stara cesta je peljala poprej memo hrovaškega mlina ino Bežigrada.
0
1782
So kobilce zadnobart gor v Štajarsko priletele.
Privrele so gor čez Rogatec, pa le malo jih je prišlo gor do Cela.
So kobilce zadnobart gor v Štajarsko priletele.
Privrele so gor čez Rogatec, pa le malo jih je prišlo gor do Cela.
0
3 DEC 1783
Ob 9. uri svečer se je v dolgi, sedajni gosposki ulici Jurežičeva hiša pod Nro. 124 vžgala.
Pogorelo je to noč še 9 drugih hiš.
Lahko, da bi bilo to noč celo mesto pogorelo, ako bi ne bili vojšaki regimenta Migazzi tako pridno gasili.
Ob 9. uri svečer se je v dolgi, sedajni gosposki ulici Jurežičeva hiša pod Nro. 124 vžgala.
Pogorelo je to noč še 9 drugih hiš.
Lahko, da bi bilo to noč celo mesto pogorelo, ako bi ne bili vojšaki regimenta Migazzi tako pridno gasili.
0
7 FEB 1794
Ob pol 7. zvečer se je vžgala v tukajšni gradški ulici hiša Jožefa Mesnerja, vožarja.
Pogorelo je tadaj 13 hiš, namreč vsih 10 hiš od spodnega pa do gornega vogla gradške ulice, ino v poštni ulici vse 3 hiše taj do kloštra.
Ob pol 7. zvečer se je vžgala v tukajšni gradški ulici hiša Jožefa Mesnerja, vožarja.
Pogorelo je tadaj 13 hiš, namreč vsih 10 hiš od spodnega pa do gornega vogla gradške ulice, ino v poštni ulici vse 3 hiše taj do kloštra.
0
5 MAR 1794
So v Gradcu tamošni plemenitaši domorodno igro Wülfing von Stubenberg za celske pogorevce igrali.
So v Gradcu tamošni plemenitaši domorodno igro Wülfing von Stubenberg za celske pogorevce igrali.
0
9 APR 1797
So pervi Francozi Bonapartove armade iz Lublane v Cele došli.
Bilo jih je pa tako malo, da so se oni pred kmeti zbali, ki so svoje oljke iz cerkve na cvetno nedelo domu nesli.
Po sklenjenem miru v Lubnem 18. aprila so posledne dni aprila 4 brigade Francozov namreč: Berženova, Bernadotova, Serurieova ino Masenova, skoz Cele nazaj v Italio šle, ino 5. maja so posledni Francozi iz Cela proti Lublani odrinili.
So pervi Francozi Bonapartove armade iz Lublane v Cele došli.
Bilo jih je pa tako malo, da so se oni pred kmeti zbali, ki so svoje oljke iz cerkve na cvetno nedelo domu nesli.
Po sklenjenem miru v Lubnem 18. aprila so posledne dni aprila 4 brigade Francozov namreč: Berženova, Bernadotova, Serurieova ino Masenova, skoz Cele nazaj v Italio šle, ino 5. maja so posledni Francozi iz Cela proti Lublani odrinili.
0
5 APR 1798
Ob 9tih pred poldnem se je vžgal tukajšni minoritarski kloštar, v kojem je tadaj mnogo bolenih vojšakov po izbih ležalo, mnogo tornistrov s patronami pa pod strehoj shranjeno bilo.
Komaj se je bila tamošna streha vnela, so se že patroni vžigati ino poketati začeli, ter so ogen po mestu tako trosili, da je ob kratkem celo mesto gorelo.
Plamen je tako po mestu švigal ino vročina je tolika bila, da je vse iz mesta bežalo.
Pogorelo je ta dan celo mesto razun onih 13 s opeki pokritih hiš, ki so leta 1794 pogorele bile.
Naj veča nesreča se je pa pri temu požaru zgodila v mlinarski ali sedajni kolodvorski ulici.
Tamo so najdili v Šandorjevi hiši 6 sožganih merličev.
H tej Šandorjevi hiši se je ves splašen prijokal 8 let stari fantič, kad je strašni ogen zagledal.
Šandorjevi slišati ino videti vbogega fantiča, ga začnejo klicati ino v svojo hišo vabiti.
Že stopi fantič na prag te hiše, ko ga zlatarjeva 7 let stara hčerka Barbara Kopf za roko prime, proč odpelje ino ga tako strašne smerti otme.
Ob 9tih pred poldnem se je vžgal tukajšni minoritarski kloštar, v kojem je tadaj mnogo bolenih vojšakov po izbih ležalo, mnogo tornistrov s patronami pa pod strehoj shranjeno bilo.
Komaj se je bila tamošna streha vnela, so se že patroni vžigati ino poketati začeli, ter so ogen po mestu tako trosili, da je ob kratkem celo mesto gorelo.
Plamen je tako po mestu švigal ino vročina je tolika bila, da je vse iz mesta bežalo.
Pogorelo je ta dan celo mesto razun onih 13 s opeki pokritih hiš, ki so leta 1794 pogorele bile.
Naj veča nesreča se je pa pri temu požaru zgodila v mlinarski ali sedajni kolodvorski ulici.
Tamo so najdili v Šandorjevi hiši 6 sožganih merličev.
H tej Šandorjevi hiši se je ves splašen prijokal 8 let stari fantič, kad je strašni ogen zagledal.
Šandorjevi slišati ino videti vbogega fantiča, ga začnejo klicati ino v svojo hišo vabiti.
Že stopi fantič na prag te hiše, ko ga zlatarjeva 7 let stara hčerka Barbara Kopf za roko prime, proč odpelje ino ga tako strašne smerti otme.
0
Avtor: https://www.cvek123.com/clani/sunbeam/ Sunbeam
Avtor: https://www.cvek123.com/clani/lelj/ lelj
1478Je Vilhelm Novogradški hudo razkačen svojega otroka v steno trešil ino ga tako vbil.
Ves skesan je prišel potem v Cele ino je ovde v minoritarski red stopil.
0
Avtor: https://www.cvek123.com/clani/sunbeam/ Sunbeam
Avtor: https://www.cvek123.com/clani/sunbeam/ Sunbeam
Avtor: https://www.cvek123.com/clani/lelj/ lelj
1478Je Vilhelm Novogradški hudo razkačen svojega otroka v steno trešil ino ga tako vbil.
Ves skesan je prišel potem v Cele ino je ovde v minoritarski red stopil.
nič ne piše
0
15 JUN 1799
So štir čete Rusov iz Vogerskega čes Ormož ino Cele v Italio potovale.
Došlo jih je v Cele 15. junia 2241 možev pod general majorom Kašin,
18. junia 2196 možev pod general majorom knezom Wolkonski,
19. junia 4030 možev pod general majorom Mavorom ino
22. junia 2554 možev pod general majorom Rechbinder.
Za timi 4 četami je pa 15. julia major baron Stachelberg še 205 rusovskih vojšakov, ki so na potu vpešali, v Cele pripeljal.
So štir čete Rusov iz Vogerskega čes Ormož ino Cele v Italio potovale.
Došlo jih je v Cele 15. junia 2241 možev pod general majorom Kašin,
18. junia 2196 možev pod general majorom knezom Wolkonski,
19. junia 4030 možev pod general majorom Mavorom ino
22. junia 2554 možev pod general majorom Rechbinder.
Za timi 4 četami je pa 15. julia major baron Stachelberg še 205 rusovskih vojšakov, ki so na potu vpešali, v Cele pripeljal.
0
31 JAN 1800
So 3 čete Rusov iz Italie v Cele prišle.
Bilo jih je vsih vkup 649 možev.
Od tod so se oni naprej v Rusijo napotili.
So 3 čete Rusov iz Italie v Cele prišle.
Bilo jih je vsih vkup 649 možev.
Od tod so se oni naprej v Rusijo napotili.
0
28 OKT 1802
Je kmetič Andrej Gorišek razvalino celskega gornega grada za 35 goldinarjev od novocelske grašine kupil.
Ako ravno je grad že dolgo brez strehe stal, je njegovo zidovje vendar tadaj še čerstvo bilo.
Ali novi vlastnik je začel v gradu kamenje lamati, zlasti pa rezano vogelno kamenje izbijati ino je tako staro zidovje tega grada močno zrahlal.
Je kmetič Andrej Gorišek razvalino celskega gornega grada za 35 goldinarjev od novocelske grašine kupil.
Ako ravno je grad že dolgo brez strehe stal, je njegovo zidovje vendar tadaj še čerstvo bilo.
Ali novi vlastnik je začel v gradu kamenje lamati, zlasti pa rezano vogelno kamenje izbijati ino je tako staro zidovje tega grada močno zrahlal.
0
22 APR 1803
So cesar Franc I. s dopisom dvorne pisarnice od 22 APR 1803 novokloštarske tri zvonove celski farni cerkvi prepustiti blagovolili.
Po te zvonove sta se 28 OKT 1803 magistratni svetovavec Joanez Schein ino tukajšni zvonar Joanez Steinmetz s delavci v Novikloštar podala.
Že so tamo delavci v turnu lino razdirali, ko je 40 kmetov v Novikloštar prišlo, ki so prepovedali, zvonove jemati ino so delavce iz turne spodili.
Drugi dan je šel Schein drugič v Novikloštar, ali ko se je kloštru približal, je slišal tamo v plat zvona biti.
Kmalo jih je okoli 200 ljudi obojnega spola vkup privrelo, ki so začeli Scheina psovati ino so ga v beg prisilili.
Vsled tega je celski okrožni urad še tisti dan svojega komisarja Joaneza Ritterja ino nadporočnika Treša s 60 vojšaki cesarjevo kraljevega regimenta Chattler v Novikloštar odposlal, kamor so oni ob pol 6 zvečer došli.
Bilo je tamo 400 ljudi sbranih, ki so pred kloštrom vojšakom pot zastavljali, tako da so vojšaki morali s svojem orožjem kmete nazaj tišati.
V tem je bil kmet J.J. poročnika Hastenreiterja s gorjačoj po glavi lopnil, poročnik pa hitro s svojem mečom po kmetu vsekal, da se je ta ker na tla zavalil.
To videti so se ostali ljudi naglo v bližni log zakadili ino so se v njem pozgubili.
V kratkem se pa kmeti zopet vernejo, začnejo kamenje po vojšakah lučati ino so nadporočnika s kamenom v glavo zadeli.
Na to so vojšaki med kmete vstrelili ino prekucnila sta se na tla kmet M. ino neki 16 let stari dečak, kojega je bla krogla v bedro zadela, vsi ostali kmeti so se pa nagloma v beg spustili.
Spravili so potem vojšaki kmeta J.J. ino ranjenega dečaka v kloštar, kjer je ta dečak o polnoči vmerl.
Še tisto noč so zvonove iz turna spravili, drugi dan ob 10. uri pred poldnem jih v Cele pripeljali, 22 NOV 1803 jih pa v turn tukajšne farne cerkve obesili, kjer še zdaj visijo.
So cesar Franc I. s dopisom dvorne pisarnice od 22 APR 1803 novokloštarske tri zvonove celski farni cerkvi prepustiti blagovolili.
Po te zvonove sta se 28 OKT 1803 magistratni svetovavec Joanez Schein ino tukajšni zvonar Joanez Steinmetz s delavci v Novikloštar podala.
Že so tamo delavci v turnu lino razdirali, ko je 40 kmetov v Novikloštar prišlo, ki so prepovedali, zvonove jemati ino so delavce iz turne spodili.
Drugi dan je šel Schein drugič v Novikloštar, ali ko se je kloštru približal, je slišal tamo v plat zvona biti.
Kmalo jih je okoli 200 ljudi obojnega spola vkup privrelo, ki so začeli Scheina psovati ino so ga v beg prisilili.
Vsled tega je celski okrožni urad še tisti dan svojega komisarja Joaneza Ritterja ino nadporočnika Treša s 60 vojšaki cesarjevo kraljevega regimenta Chattler v Novikloštar odposlal, kamor so oni ob pol 6 zvečer došli.
Bilo je tamo 400 ljudi sbranih, ki so pred kloštrom vojšakom pot zastavljali, tako da so vojšaki morali s svojem orožjem kmete nazaj tišati.
V tem je bil kmet J.J. poročnika Hastenreiterja s gorjačoj po glavi lopnil, poročnik pa hitro s svojem mečom po kmetu vsekal, da se je ta ker na tla zavalil.
To videti so se ostali ljudi naglo v bližni log zakadili ino so se v njem pozgubili.
V kratkem se pa kmeti zopet vernejo, začnejo kamenje po vojšakah lučati ino so nadporočnika s kamenom v glavo zadeli.
Na to so vojšaki med kmete vstrelili ino prekucnila sta se na tla kmet M. ino neki 16 let stari dečak, kojega je bla krogla v bedro zadela, vsi ostali kmeti so se pa nagloma v beg spustili.
Spravili so potem vojšaki kmeta J.J. ino ranjenega dečaka v kloštar, kjer je ta dečak o polnoči vmerl.
Še tisto noč so zvonove iz turna spravili, drugi dan ob 10. uri pred poldnem jih v Cele pripeljali, 22 NOV 1803 jih pa v turn tukajšne farne cerkve obesili, kjer še zdaj visijo.
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
02.10.2021 ob 18:15