16 APR 1015 je dal cesar Henrik II. Vilhelmu, sinu grofinje Eme Pilštanske, 30 kraljevih kmetij v okolici Trašendorf ino vse, kar je cesarjevega bilo med Savoji no Savinoj, med Sotloj ino Nerinoj.
11 MAJ 1025 je dal cesar Konrad II. Vilhelmu, grofu savinske mejne grofije ino krajine, 30 kraljevih dvorov mansus med vodami: Coprivnice, Chodingie ino Ogvanje, ino med Kerkoj ino Savinoj.
Ali niso morebiti ti imenovani potoki Koprivenca, Hudinja ino Voglajna, ki se pri Celi v Savino ztekajo?
1036
Je vmerl mejni grof Vilhelm II.
Njegova sina sta že oba pred njim pomerla, zato ni bilo za njim nobenega naslednika iz njegovega zaroda.
Po mnenju Karlmana Tanglna so dobili za tim grofom savinsko mejno grofijo s savinskoj krajnoj vred grofi Plain.
Askuin grof Plain, v žlahti s Emoj, vdovoj grofa Vilhelma II., je tudi bil pervi savinski mejni grof za Vilhelmom II.
Vmerl je med 1050 ino 1060.
Njegov naslednik je bil njegov sin grof Starhand I., ki je vmerl pred letom 1090 ino je zapustil 4 sinove, naime:
Starhanda II., ki je bil za očetom mejni grof,
Ulrika,
Weriganda ino Bernarda.
Grof Starhand II. ino njegova brata Ulrik ino Werigand so solnogradškega škofa Tiema preganjali, ga 1095 vjeli ino potem 5 let v ječi zapertega imeli.
Tiemo pa, ki je bil s pomočjoj svojega prijatelja iz ječe zbegnil, je te grofe proklel.
Od te dobe je bila vsa sreča ove grofe zapustila.
Naj prej je grof Ulrik vmerl.
Okoli leta 1123 se je bil mejni grof Starhand II. s Bernardom, bratom gorotanskega vojvoda Engelberta II., v vojsko zapletil, v koji je bil zgubil svojo mejno grofijo.
Verh te nesreče se je še tega grofa lotila huda bolezen, koje se ni mogel više znebiti.
V srošni ino od vsih zaničevana sta grof Starhand II. ino njegov brat Werigand svoje živlenje končala.
Mejno grofijo grofu Starhandu II. vzeto sta dobila grof Pilgrim Hohenwart ino njegov sin Ginter.
Se je grof Ginter nad pobožnim Wolfoldom, admontskim opatom pregrešil, ter ga je hudobno dal na konja na opak privezati ino ga tako h zasramovanju okoli voditi.
Walfold je vsled tega od žalosti vmerl.
Hmalo za njim je pa tudi grof Ginter v večnost šel ino Pilgrim je sklenil versto mejnih grofov spodne gorotanske mejne grofije.
Po smerti starega mejnnega grofa Polgrima je cesar Konrad III. Spodno gorotansko mejno grofijo Otokarju I., štajarskemu mejnemu grofu, podelil.
Ne zna se scer, ktero leto se je ravno to zgodilo bilo, ali gotovo je, da sta obe mejne grofiji 1149. leta že sdružene bile.
Tako je ovi čas Cele h štajarski deželi prišlo.
Je bil v našem kraju tak potres, da se je mnogo stanov ino gradov razsulo.
V vitanskem gradu se je poderl turn, ki je štajarskega ministeriala Hartroda ino 7 drugih oseb pobil.
Kaj konkretno so imeli s solnograskim skofom in poboznim Wolfoldom, da so se jima tako mascevali?
Sem pogledala potrese leta 1201. In za tega pravi, da je bil epicenter v dolini reke Lieser na Avstrijskem Koroskem med St. Peter/ Rennweg in Gmuendom. Takrat naj bi se porusila tudi dva gradova na tistem koncu. In tudi omenjajo porusene cerkvene zvonike.
8 FEB 1224
Se je v Mariboru Kunrad Saneški, sin Gebharda III., za pričo podpisal v pismu zastran zidanega mosta, katerega je bil vojvoda Leopold ta čas pozidal.
A da bi za tistih 700 mark raje pomagal ljudem, ki so ga prezivljali, pa ne?
Kaj pove, zakaj je bila tako pogosta huda lakota v 13. stoletju? To so bila namrec ravno se leta, ko je bilo toplo in klima zelo ugodna. V 14. stoletju je severna Evropa trpela hudo lakoto, da so celo otroke pobijali, mrlici so lezali po cestah in kriminal je zelo porasel, ker ljudje niso imeli nicesar vec zgubiti. Je pa tekla meja te lakote po Alpah, menda je juzno od Alp ni bilo. Povzrocilo naj bi jo ohladitev klime zaradi vulkanskih izbruhov.
Zato se sprasujem, kaj se je dogajalo na nasih tleh, da so bile hude lakote tako pogoste. Na 8, 9 let, to je zelo pogosto. Pove kaj vec o tem? Za povrh so jih pa se zemljiski gospodje stiskali za vrta. Upam da Ulrik in Miroslav nista bila uspesna. Na gauge z njima!
1312
Ta čas so se v naših krajih prikazovali krivoverci Lolardi, Waldensi ino nesramni Adamiti.
Oglejški patriarh Otobonus je zato ovo leto zajckloštarskemu priorju Bogomiru pisal, naj bi on ino vikši diakon take krivoverce pozvedavala ino mu jih naznanovala.
Adamiti je ime za ločine kristjanov, ki so želeli s svojo nagoto razglašati podobnost s prvim človekom Adamom in njegovo prvinsko nedolžnostjo, pridobljeno s krščanstvom.
Pojavili so se v 2. stoletju, v 12., 15. in 19. pa tudi po Srednji Evropi, zlasti na Češkem in v Avstriji.
Težili so po povezanosti z naravo in svobodi, nasprotovali zakonu in pri verskih obredih prakticirali nudizem.
1323
Nedelo pred Svečnico sta Elizabeta, vdova grofa Hermana Hainburskega, ino grof Ulrik Pfanberski, sin Marjete Hainburske, celski grad ino celsko mesto gorotanskemu maršalu Konradu Aufenštainskemu zastavila.
Iz tega zvemo, da so bili Hainburski ta čas vlastniki celskega mesta ino grada.
Zakaj so jih razglasili za krivoverce, saj so bili takorekoc prvobitni katolicani? Si je cerkev nabrala ze toliko denarja in moci, da so se ustrasili konkurence? Tile Adamiti so mi vsec.
1331
Je Miroslav Saneški, sin Ulrika Saneškega ino njegove žene, hčere grofa Ulrika Hainburskega ino Neže Badenske, Cele iz zastave od Konrada Aufenštainskega rešil.
Pravdo, ki se je bila zavolj tega vnela, je vojvoda Albert II. petek pred Mihalovim v Gradcu tako razsodil:
Miroslav Saneški naj Aufenštainskemu 250 mark srebra rešitve za Cele plača.
Saneški ino Aufenštainski naj v miru svoje stanovanje v celskem gradu vkup imata, ino ako se med njima še kaki prepir vname, naj si pravičnega moža izvolita, ki jima bode prepir razsodil.
Saneški naj Wilfinga Edlingskega ino svoje ostale fevdnike, ki so njegovi nasprotniki bili, v njih posestvih pusti.
1 APR 1334
Piše oglejški patriarh Bertrand, da je pred njega prišel Miroslav Saneški ino ga je prosil za podelenje tistih fevd, koje so že njegovi prededi od oglejške cerkve imeli, naime desetino v Lembergu, pri Novicerkvi, okoli Šempetra v savinski dolini, pri Braslovčih, Mozirjih ino v šaleški dolini.
Više, da ga je prosil tudi za one oglejške fevde, koje so mu zapustili bili grofi Hainburski.
4 JAN 1336
Pričujeta pismeno vojvoda Albert ino Oto, da sta ona Miroslavu Saneškemu ino njegovim dedičom dolžna za njegovo pomoč na Češkem 270 mark srebra, za pomoč na Vogerskem 600 mark srebra, ino za službo, kojo je mesto nju storil Joanezu Liebenberškemu, 900 mark oglejških vinarjev.
Za te dolge sta vojvoda Saneškemu zastavila Laško, Freidenegg, Klausenstein ino Radeče.
1339
Na svetega Matevža dan je v Celi Vilhelm Pišecki Miroslavu Saneškemu pismeno obljubil, da se ne bo više prepiral zavolj podsredšega grada, kojega je bil kupil Saneški od Hermana Kranihsberškega.
1341
Pondelek po beli nedeli je v Monakovem cesar Ludevik IV. po privolenju ino priporočenju vojvoda Alberta II. Miroslava Saneškega zavolj njegovih mnogih zaslug v grofovski stan povzdignil ino ga grofa Celskega imenoval.
Kje pa so bili predstariši tega celskega grofa?
Perva dosihmalo iz pismih znana saneška gospoda sta Gebhard ino Leopold.
Zapisana sta ona za priče v pismih šempavlskega samostana.
Gebhard pervobart v pismu iz leta 1125 do 1130, drugobart pa v pismu leta 1141.
Leopold pa v pismu 1146.
Bila sta si ona brata ino berž ko ne sta bila sina Starhanda II., grofa savinske mejne grofije.
Gebharda I. Saneškega nasledniki so bili njegov sin Gebhard II. 1173, tega sin Gebhard III. 1209 ino Konrad 1224, sin Gebharda III.;
Rihard oženjen s Zofijoj Rogatskoj pred 1237 ino Leopold in Ulrik 1262.
Ta Ulrik Saneški, oženjen s hčerjoj grofa Ulrika Hainburskega ino Neže Badenske, je bil oče pervega celskega grofa Miroslava.
Obogatila sta se Ulrik Saneški ino njegov sin večidel s premoženjom Hainburskih, ki so velke posestva imeli po Štajarskem ino po Koroškem.
30 APR 1342
Je Adelaida, žena Eberharda Prežinskega, pismeno dovolila, da sme njeni mož četerti del prežinskega grada, kateri del je za svojo juterno imela, grofu Miroslavu Celskemu prodati.
Grad Prežin, kojega so Celski sami poderli, je stal v teharski fari v hribu nad svetim Lovrencom, zato se še zdaj okolica imenuje pod Prežinom.
Mesto, kjer je ta grad stal, se zdaj Gradiše zove.
Prežinski, po nemško Presing imenovani, so se pozneje v Koroško ino slednjič v Avstriansko preselili, ino so bili zavolj svojih izverstnih zaslug povzdignjeni okoli 1545 v baronski, 26 JAN 1716 pa v grofovski stan.
23 FEB 1344
Sta brata Joanez ino Martin Rifniška polovico prežinskega grada, kojo je bil grof Miroslav Celski Rifniškim prodal, s mnogimi dvorami ino s mnogim zemljišem zopet grofu za 600 starih gradških vinarjev nazaj prodala.
2 FEB 1346
Je grof Miroslav Celski tisti del prežinskega grada, ki je Hermana Prežinskega ino njegovih dedičev bil, za 300 mark starih gradških vinarjev kupil.
29 JUN 1346
So Konrad Sefner, vdova Adelaida Prežinska, njeni sin Eberhard ino njih dediči grofu Miroslavu Celskemu 7 kmetij prodali za 54 mark starih gradških vinarjev.
1347
Na svete Neže dan je Rudolf Saneški v Celi pismeno obljubo storil, da hoče Martinu ino Joanezu Rifniškim, svojim stricem, rifniški grad ino neke druge posestva čes 8 let nazaj dati, ako bota do tedaj ptujskim Judom dolžnih 320 mark starih gradških vinarjev poplačala.
Pondelek po Jakobovem sta Ulrik Aigel ino njegova žena svoj tretji del pogredške grašine grofu Miroslavu Celskemu za 16 mark starih gradških vinarjev prodala.
Je po letu tako dežovalo ino zmerzovalo, da ni moglo ne vino ne sadovje dozoreti.
Vino je tako kislo prirastlo, da ga ni bilo moč piti.
Na velko gospojnico je kerški škof Ulrik pomiril grofa Miroslava Celskega ino Joaneza Kraljevogradškega, ki sta se zavolj meje med podsredškimi ino kraljevogradškimi posestvi prepirala.
25 JAN 1348
Je bil tak strašen potres po Štajarskem, Krajnskem ino Koroškem, da so se cele mesta, vasi ino više od 40 gradov v teh deželah razsuli, ja clo gore prekucnile.
1349
Je kuga v naših krajih strašno morila.
Pravijo, da po potopu sveta še ni bilo take morije, kakor to leto.
Ljudi so bili tako splašeni, da so pokoro delali za svoje grehe.
06.08.2021 ob 17:53