486
Je peljal kralj Odoaker, ki je po svoji zmagi pri Raveni čez Italio, Norik ino Panonio vladal, svojo armado skoz razdjano Cele nad Rugove v Panonio, je pri Donavi po njih vdaril ino jih vkročal.
487
Je poslal kralj Odoaker svojega brata Aonolfa zopet nad Rugove.
Rugovi od Aonolfa nažgani so zbežali iz Panonie.
Aonolf v Italio se vernivši je po ukazu kralja Odoakerja vse Rimlane iz Panonie ino Norika saboj vzel.
Menda je kralj Odoaker previdel, da mu ni više mogoče Panonio ino Noril pred divjimi narodi obraniti, je zato Latince v Italio pozval, ove dežele pa svoji osodi prepustil.
489
Je peljal kralj Teodorik svoje Gotove v Italio, je kralja Odoakerja zmagal ino ga vmoril.
Tako je herulovsko kraljestvo minulo ino je gotovsko mesto njega nastopilo.
527 – 549
So Heruli, Gepidi, Bulgari, Slovenci ino Longobardi zaporedoma naše kraje napadli ino so tu skoraj vse mesta ino vasi razmetali.
Vsi ti imenovani narodi so bili stranom malikovavci, stranom pa krivoverci, torej sovražniki svete katolške cerkve.
Kamor koli so oni prišli, so oni katolško cerkev zaterali ino pokončavali.
Tako so oni tudi tukaj delali.
Frankovski škofi pa videti, kako sveta vera tu vgasuje, so leta 539 zoped škofa postavili v Cele ino Ptuj.
Zavolj tega se je pa oglejški patriarh carigradskemu cesarju potožval, kajti so frankovski škofi v njegove pravice segali.
568
So se Longobardi v gorno Italio preselili ino so Panonio Obrom prepustili.
Obri pa, ki niso hteli svoje terdne sela ob Tisi zapustiti, so Slovencem prazno Panonio prepustili.
597 – 599
Je bil posledni celski škof Joanez pri cerkvenem sboru v Gradu poleg Ogleja.
Od tega škofa je znano, da se je tudi on deržal razkolništva tadašnega oglejškega patriarha ino da je pred paganskimi Slovenci v Istrio zbegnil, od kodar se ni bil više v Cele povernil.
600
Slovencem, ki so se po odhodu Longobardov po Panonii razprostranili, je Panonia v kratkem pretesna bila.
Obri so jih zmirom bolj naprej tišali, tako, da so Slovenci okoli leta 600 tudi gor v naše dežele prederli.
Bojarskemu vojvodu Tasilu I., ki jih je nazaj v Panonio nagnati hotel, so oni s pomočjoj Obrov armado razbili ino so se potem tu naselili med starodavne noričanske stanovnike, kojih je po tolikih morijah le še v gorah nekaj ostalo bilo.
Kakor neki drugi slavjanski narodi so bili tudi Slovenci tisti čas Obrom sužni.
Slavjani so se morali za Obre v kervavih bitvah bojevati, Obri so pa za njih herbtom svojo lenobo pasli, so se od ropanih zakladov mastili ino so slavjanske žene no hčere oskrunjali.
623
Slavjani, nevoljni toliko ljute sužnosti, so se leta 623 zoper Obre vzdignili.
Slavjanski vojskovodja Samo je po hudih bitvah Obre srečno zmagal ino je vse Slavjane od Labe do jadranskega morja v edno velko slavjansko kraljestvo sdružil.
35 let je Samo slavno kraljeval.
Ali po njegovi smerti se je velko slavjansko kraljestvo razpadlo, kajti so se Slavjani zopet razdružili.
Slovenci po sedajnem Štajarskem, Krajnskem ino Koroškem so odcepljeni od svojih sorodnih bratov pod svojim vojvodom ostali.
Njih vojvodina se je zavolj svojih goratih dežel Gorotania imenovala.
Slovenci, ki so se iz Panonie v naše kraje preselili, so bili še malikovavci, torej sovražniki svete keršanske vere.
Ne le samo, da so oni celsko škofijo pokončali, ter so tu škofa Joaneza pregnali, temveč so oni ovde do malega sveto vero v zemlo zateptali.
Ali tudi njim se je zdaj po božji milosti kraljestvo božje približevalo.
Dolj iz Solnega grada je prišel sveti škof Rupert gorotanskim Slovencom luč svete vere prižigat.
Na tej svoji apostolski hoji je neki prišel sveti Rupert 698. leta doli do Cela, ino je tukaj v tem letu cerkev svetemu Maksimilianu v čast posvetil ino je truplo svetega Maksimiliana iz Cela prenesel v Lavrejak.
749
So Obri Slovence zopet siloma napadli, ter so jih vnovič podjarmiti hteli.
V tej sili je gorotanski vojvoda Borut Bojare na pomoč pozval.
Bojarski vojvoda Tasilo II. jim pride scer na pomoč, odbije Obre, ali Slovence pod frankovski jarm spravi, pod katerim so tudi Bojari tičali.
Borut je moral Bojarjem clo svojega sina Karata ino Hetumara svojega vnuka zastaviti.
Karat ino Hetumar sta se pri Bojarih s kristjanskoj veroj soznanila ino sta tej sveti veri pristopila.
750
Po smerti Boruta je frankovski kralj njegovega sina Karata Gorotancom vojvoda poslal.
Karat je le 3 leta čes Gorotanio vladal.
Njegov naslednik je bil Hetumar.
Oba ta vojvoda sta si veliko prizadevala, gorotanske Slovence pokristjaniti.
769
Je Hetumar gorotansko vojvodstvo svojemu sinu Vladuhu prepustil.
Zoper tega vojvoda so se pa celski ino drugi še malikovavski slovenski plemenitaši spuntali ino so ga pregnali.
Bojarski vojvoda Tasilo II. je te puntarje zopet vkročal ino je tako Vladuha zopet na gorotanski vojvodski prestol posadil.
Vladuh je bil menda posledni vojvoda sdruženih Gorotancev.
Po njegovej smerti je frankovski kralj Karl veliki Gorotanio v krajine razdelil, čes katere je postavil slovenske plemenitaše.
Pri tej razdelitvi je Cele prišlo pod savinsko krajino, ki je obsegla deželo med Pohorjem ino Savoj, med Sotloj ino kamniškimi planini.
792
Je po dolgem dežovanju velika povodnja v naših krajih bila, v koji se je mnogo ljudi ino živine potopilo.
Hmalo po tej povodni so pa lakota, kuga ino silni potresi našo deželo nadlegovali.
Ni bilo lustno zenskam in starim Herulam. Katera varianta imena je originalna: Karat ali Gorazd?
Zadnjic, ko si pisal o lakoti, sem pogledala, kdaj je bilo najvec lakote poleg casa preden je izbruhnila kuga. Naj bi bilo 536 po izbruhih vulkanov na Islandu, zaradi cesar ni bilo pridelkov. Pred 4200 leti pa naj bi bila lakota po vsem svetu, tako da je prislo do kolapsa celih civilizacij.
798
Je solnogradški škof Arno Teodorika postavil škofa čes Gorotanio ino Panonio, toraj tudi čes kraje, ki so pod oglejško patriarhstvo spadali.
Zavolj tega se je oglejški patriarh Ursus kralju Karlnu potožval.
Vsled tega je cesar Karl veliki leta 810 razsodil, da ima Drava biti meja med oglejškoj ino solnogradškoj škofijoj.
Tako je ostalo Cele pod Oglejom.
819
Se je Ljudevit, vojvoda doljne Panonie, sedajnega Horvatskega, zoper Frankove vzdignil ino je tudi Slovence pregovoril, da so se njemu pridružili.
Cesarska armada pa, ki je iz Italie prihitela, je Ljudevita vkročala.
820
Se pa Ljudevit vnovič spunta, ter pride s svojoj vojskoj gor za Savoji no Dravoj.
Hitro so jo zdaj Slovenci zopet h njem potegnili.
Ali 3 cesarske armade so zdaj te puntarje prijele ino jih zopet cesarski oblasti podvergle.
869
Je prišel slavjanski apostol sveti Metud h slavjanskemu knezu Kocelu, ki je stanoval ob blatnem jezeru v sedajnem Vogerskem.
Tamo je začel sveto mešo ino druge cerkvene opravila v slavjanskem jeziku opravljati.
Usled tega so tudi naši Slovenci svoj materinski jezik mesto latinskega v cerkev vpeljali ino so clo preganjali mešnike, ki so še latinski jezik pri cerkvenih opravilah rabili.
Si predstavljas, da si odvisen samo od tega, kar sam pridelas, da ni nobene trgovine, gostilne, restavracije, sosedov ali sorodnikov, ki bi ti priskocili na pomoc, ampak jes cisto samo tisto, kar ti zraste na njivi in se od tega moras dati del hrajskemu gospodu in cerkvi. Berem, da so v letu, ki ga omenjas (873), na Kitajskem pod novim cesarjem tako slabo kmetovali, da so se ljudje za prezivetje zatekali h kanibalizmu.
899 – 902
So Madjari višekrat v naše kraje pridirjali, ter so tu strašno divjali.
Kamor kolj so oni došli, so cerkve ino stane požigali, ženske so za kite zvezali ino jih saboj gnali, možkim pa iz života serca rezali, koje so tople pogoltali.
Človeško kerv so si napivali.
Kupi merličev so jim bili mize ino klopi.
Po vsih naših deželah je bil taki strah pred temi divjakami, da so vselej pri litanijah molili, naj bi jih Bog pred besom Madjarov milostivo obvaroval.
970
Je že bila sedajna Štajarska razdeljena v dve mejne grofiji, naime v gorno ino v spodno gorotansko mejno grofijo.
Spodna gorotanska mejna grofija je obsegla sedajno Štajarsko med Dravoj ino Savoj.
V tej mejni grofiji sta od 970 do 1036 mejna grofa bila Vilhelm I. ino potem Vilhelm II., mož Eme Pilštanske.
Bila sta ona iz rodu gorotanskega plemenitaša Svetboha, kojemu je bil dal cesar Arnulf leta 898 velke posestva po sedajnem Koroškem in doljnem Štajarskem.
Imenovala sta se ova grofa od svojih posestev, katere sta ob Savini imela, savinska mejna grofa, nemško Markgrafen von der Saune – Sann.
29.07.2021 ob 18:51