Samo.... kok pa ti velik bereš WW - pejt no mal na sonce. 🙂
Grem skoraj vsak dan ven, ne pa nujno na sonce, ker na to nimam vpliva.
Včeraj 2 uri sprehoda, sem prišla nazaj z rdečimi stegni od mraza. Bi se morala prej spomniti na dolge gate.:( Danes pa imam za sabo malo več kot pol ure pa še popoldne bo čas za svež zrak. In očitno tudi sonce.:)
Še kaj?
Ena zmešana reč. Pa ne nujno v slabem pomenu. Tale zadevščina naj bi bila kriminalni roman, pa ni samo to. Je še veliko več od tega, tako da je še bralec na koncu zmešan.:) Vredno ponovnega branja, ne prekmalu, da se vtisi poležejo in ne prepozno, da se vtisi ne pozabijo.
Začnemo z uvodnikom, kjer nam urednik pričujoče knjige Mirko Melt (anagram Mirta Komela) pojasni njen izvor. Rokopis oz. njegovo pretipkano različico so našli med razvalinami popolnoma porušenega Medsočja. Ko pa se je pred njegovo izdajo želel pogovoriti s tistimi nekaj preživelimi po potresu, jih ni bilo možno najti. Zato je bralcu samemu prepuščena interpretacija zgodbe, ki jo je napisal Erik Tlomm, prav tako tudi odločitev, kateri del je resničen in kaj je le avtorjeva domišljija.
Zgodba se začne z vselitvijo Erika v Medsočje, da bi okreval po živčnem zlomu. No, bolj po prevelikem stresu, ki je bil posledica njegovega dela, tako pravi. Mirna vasica, v večini prijazni prebivalci, neverjetno slikovita pokrajina, dolgi sprehodi po svežem zraku, pisanje dnevnika, ki ga ravno beremo, mu bodo sigurno pomagali. Pa se v Medsočje prikrade bajeslovna zver, ki je ali pa ni med nevihto umorila in na grotesken način razstavila mladenko. Vaško femme fatale, no, bolj fille fatale. Očitno ni bilo moškega, vključno z avtorjem, ki se bi mogel upreti njenim čarom. Mogoče je pa ne bi smela tako označiti... Ni si sama tega želela, nobena si ne bi.
Na Erikovem pragu pa se pojavi D. Dante, preiskovalka umora in ga zaprosi za pomoč pri razrešitvi zločina. Ker je le nekako blizu vsem prebivalcem vasi, ne pa tako zelo, bo ravno pravšnji. Ko skupaj izprašujeta osumljence, ugotovita, da ima čisto vsak skrivnost, ki je lahko ali ni motiv za umor. Si ne bi mislil, kaj vse se lahko skriva v taki skoraj od boga pozabljeni vasici. Ali pa ravno zato...
Po še eni Erikovi hospitalizaciji, ko je še sam šokiran nad svojimi skrivnostmi, so vsi vaščani zbrani na gledališki predstavi. Tam jim Erik v stilu Hercula Poirota postreže z razrešitvijo uganke in pokaže na krivca. In potem so vsi srečno živeli do konca svojih dni. The end.
HVALA za dve knjigi. (Zgodbe za lahko noč za uporniške punce in Neustrašne.
Upam, da pridem do teh knjig.
Pri nas smo bolj siromašni...... sreča se ful štekam s knjižničarkami in (mi) jih prinesejo iz Centralne knjižnice. ☕
Samo.... kok pa ti velik bereš WW - pejt no mal na sonce. 🙂
Predvidevam, da bere zvečer, ko sonce že davno zaide.
Jaz pa zadnje čase sploh nimam volje do branja, tudi v knjižnico se mi ne hodit, ker je treba knjige vnaprej naročiti. Komaj čakam, da se bom lahko normalno sprehodila med policami in si sama vzela gradivo.
To se pa bere na dah. Komaj čakam, da zvečer zaležem in nadaljujem. Top bejba je ta ženska.... na momente mal preveč cmerava - ampak carica.
Kako opiše zasledovalca.......... 🙁 posledično sem imela nočne more!!
In kako so vse lepo uredili. Ker njen tip Kamenko meni ni duhovit niti ena perla. Ampak če se štekata jima privoščim iz ☕ .
FUL dobra knjiga! Ena redkih, da ne preberem prva tri poglavja in potem konec in vem vse. NEEEEEEE, tukaj bom prebrala vsak stavek, 🙂
Roman Oči teme je bil izdan že leta 1981, ampak je v zadnjem letu dobil novo prepoznavnost. In to le zaradi ene omembe virusa z imenom wuhan-400. Teoretiki zarot so Koontza oklicali za preroka, v bistvu pa ima knjižni virus le malo skupnega z "našim" COVID-19. Bolj kot ne jima je skupen le kraj izvora in to da sta virusa.
Tina živi in dela v Las Vegasu kot režiserka in producentka tistih razkošnih večmilijonskih predstav. Po smrti sina Dannyja pred letom dni se je zakopala v delo, zato misli, da je stres krivec za nenavadne dogodke zadnje čase. Nepričakovano se temperatura v prostoru zelo spusti, predmeti se sami premikajo in pojavljajo se napisi, ki namigujejo na to, da Danny sploh ni mrtev.
Tina skupaj s prijateljem odvetnikom zaprosi za izkop trupla, da bi se resnično prepričala, da je njen sin mrtev. Mogoče bi ji tako uspelo zaključiti to poglavje in se sprijazniti. Sina ji namreč pred pokopom niso dovolili videti, ker naj bi bil preveč poškodovan.
Takrat pa se resnično začnejo dogajati čudne stvari...
In kje je ta zloglasni virus? Ves čas nekje v ozadju, v bistvu krivec za vse dogodke v knjigi. V resnici pa je le na kratko omenjen nekje na zadnjih straneh knjige. Samo povem, da ga ne bo še kdo tako nestrpno "čakal" kot jaz...
Avtor v spremni besedi pravi (skoraj dobeseden citat), da je Oči teme eden od njegovih zgodnjih poskusov, da bi napisal roman, kamor bi stlačil akcijo, suspenz, romanco in paranormalno. Nima intenzivnosti, globine, karakterizacije, kompleksnosti teme ali ritma zadnjih romanov.
Dobro je povedal, kot jaz ne bi zmogla. Res mu nekaj manjka, da bi bil tisto uau!, je pa soliden izdelek.
HVALA za dve knjigi. (Zgodbe za lahko noč za uporniške punce in Neustrašne.
Upam, da pridem do teh knjig.
Pri nas smo bolj siromašni...... sreča se ful štekam s knjižničarkami in (mi) jih prinesejo iz Centralne knjižnice. ☕
Samo.... kok pa ti velik bereš WW - pejt no mal na sonce. 🙂
Predvidevam, da bere zvečer, ko sonce že davno zaide.
Jaz pa zadnje čase sploh nimam volje do branja, tudi v knjižnico se mi ne hodit, ker je treba knjige vnaprej naročiti. Komaj čakam, da se bom lahko normalno sprehodila med policami in si sama vzela gradivo.
Tud jaz. Zdaj se sicer nekaj matram in na biblosu berem, ampak ni to to. Moram pa jutr nazaj odnest in verjetn spet cakat, ker pri nas v
domaci knjiznici nimamo avtomata.
Odkar jaz pišem seznam knjig, ki jih želim prebrati, nimam več težav. Predtem sem včasih prišla iz knjižnice prav razočarana, ker nisem našla knjig, ki bi mi bile všeč... Tako da meni je zaradi tega ok oboje: ali izbiranje med policami ali predhodna rezervacija.
Nimamo pa mi nikoli gužve. V obeh knjižnicah (kranjski in lokalni) knjige odložiš v zabojnik, rezervirane pa prevzameš pri pultu. Največ, kar sem čakala, je kakšna minuta ali dve.
Pri meni je zadnjic ena nabirala oz.knjiznicarka je skakala in ji nosila na kup min.60knjigic, no slikanice. In pol se je slisalo ven, joj a sem tele ze skenirala, dajte jih se 1x nazaj, izvedela sem kdaj ima kdo rd, ma marsikaj, vec kot 20min sem stala v vrsti, seveda je dogovor in napisano, da prides samo iskat, ko dobiš obvestilo, ampak če si žlahta od kakega znanega, pomembnega...
Zadnje sem prebrala: Sokolov Cvetka: V napačni zgodbi
Menda za prvič velja dvoje: da ga ne pozabiš nikoli in da je bolj tako tako. Gimnazijka Manca bi raje, da bi igrale harfe … Končno le zazvenijo tudi zanjo in jo ponesejo v deveta nebesa. Ko bi njene sošolke vedele! Toda – deveta nebesa imajo kratek rok trajanja …
Tko, tko. Če imate hčere v najstniških letih, primerna, poučna, odpre nit za kak pogovor.
Tole me je spomnilo na knjigo Harvest Home avtorja Thomasa Tryona. Grozljivka. Ne vem, ce je bila prevedena v slovenscino. Knjiga je stara, ampak bi se lahko dogajala tudi danes - pravzaprav zivimo v ravno pravih casih zanjo.
Odkar jaz pišem seznam knjig, ki jih želim prebrati, nimam več težav. Predtem sem včasih prišla iz knjižnice prav razočarana, ker nisem našla knjig, ki bi mi bile všeč... Tako da meni je zaradi tega ok oboje: ali izbiranje med policami ali predhodna rezervacija.
Nimamo pa mi nikoli gužve. V obeh knjižnicah (kranjski in lokalni) knjige odložiš v zabojnik, rezervirane pa prevzameš pri pultu. Največ, kar sem čakala, je kakšna minuta ali dve.
Katere vire uporabljas za svoj seznam knjig.
Jaz ne hodim vec v knjiznico. Prvic od mojega 9. leta starosti. Knjiznice so spet zaprli in tako nisem niti obnovila clanske izkaznice. Niti ne vem, ce so se vedno zaprte in me sploh ne zanima. Po nakljucju sem zastonj dobila cel kup knjig, resda vse starejse in jih bom pocasi te prebrala.
HVALA za dve knjigi. (Zgodbe za lahko noč za uporniške punce in Neustrašne.
Upam, da pridem do teh knjig.
Pri nas smo bolj siromašni...... sreča se ful štekam s knjižničarkami in (mi) jih prinesejo iz Centralne knjižnice. ☕
Samo.... kok pa ti velik bereš WW - pejt no mal na sonce. 🙂
Predvidevam, da bere zvečer, ko sonce že davno zaide.
Jaz pa zadnje čase sploh nimam volje do branja, tudi v knjižnico se mi ne hodit, ker je treba knjige vnaprej naročiti. Komaj čakam, da se bom lahko normalno sprehodila med policami in si sama vzela gradivo.
Tud jaz. Zdaj se sicer nekaj matram in na biblosu berem, ampak ni to to. Moram pa jutr nazaj odnest in verjetn spet cakat, ker pri nas v
domaci knjiznici nimamo avtomata.
Kwa a nč ne seksate? Pa goltate spermo najdražjemu? Zvečer?? Ko je vse posrpavljeno, vse u nulo.-... froci spijo.
A ve pa vse dišeče knjigo v roke? 😛 😆
Ehh kinny, pr nas sam se na 29.februarja. tko da mam dost cajta da celo knjiznico okol obrnem, pa smola da nimamo nobenga dobrega knjiznicarja, k pol bi mi se 30.februarja kaj prslo na misel 😆
Nek na stajerskem pa vem, da je en ful huda faca, v knjiznic, sam tja mrbit ww hodi. Ni cudn, da tolk bere 😛
Ehh kinny, pr nas sam se na 29.februarja. tko da mam dost cajta da celo knjiznico okol obrnem, pa smola da nimamo nobenga dobrega knjiznicarja, k pol bi mi se 30.februarja kaj prslo na misel 😆
Nek na stajerskem pa vem, da je en ful huda faca, v knjiznic, sam tja mrbit ww hodi. Ni cudn, da tolk bere 😛
Pri meni je zadnjic ena nabirala oz.knjiznicarka je skakala in ji nosila na kup min.60knjigic, no slikanice. In pol se je slisalo ven, joj a sem tele ze skenirala, dajte jih se 1x nazaj, izvedela sem kdaj ima kdo rd, ma marsikaj, vec kot 20min sem stala v vrsti, seveda je dogovor in napisano, da prides samo iskat, ko dobiš obvestilo, ampak če si žlahta od kakega znanega, pomembnega...
Zadnje sem prebrala: Sokolov Cvetka: V napačni zgodbi
Menda za prvič velja dvoje: da ga ne pozabiš nikoli in da je bolj tako tako. Gimnazijka Manca bi raje, da bi igrale harfe … Končno le zazvenijo tudi zanjo in jo ponesejo v deveta nebesa. Ko bi njene sošolke vedele! Toda – deveta nebesa imajo kratek rok trajanja …
Tko, tko. Če imate hčere v najstniških letih, primerna, poučna, odpre nit za kak pogovor.
Bi še jaz potem rekla, če lahko še meni prinese par deset knjig. Me bi prav zanimal njen odgovor...
Za Alan Forda tako še nisi slišala. Ti povem, ko sem imel nekje 11 let, sem si sposodil v knjižnici Kraljevič in berač od Twaina. Tako me je pritegnila, da sem jo v parku pri sedanjem UKC Mb bral na klopci, namesto da bi šel s kolesom domov.
Zbirka štirih zgodb, malo bolj neobičajne za Stephena Kinga. Tudi z originalnim naslovom Different Seasons nam sporoča, da se je malenkost oddaljil od svojega običajnega žanra. Knjiga je posebna tudi zato, ker so po njej posneli kar tri filme.
Pomladna se imenuje Rita Hayworth in kaznilnica odrešitve, po kateri so posneli menda najboljši film Kaznilnica odrešitve.
Sama zgodba je precej kratka, le malo več kot sto strani ima. Ampak je prav mojstrsko vanjo vključil vse pomembno, ničesar ni preveč in elegantno zaključil. Večkrat imam težave s kratkimi, krajšimi zgodbami, ker se mi vedno zdi, da nekaj manjka in / ali je konec prehiter. Ne, tukaj je vse popolno.
Ne vem, če bi sploh pisala o vsebini, ker se mi zdi zgodba precej poznana... Na kratko pa: o Andyju, ki je pristal v zaporu Shawshank zaradi umora žene in njenega ljubimca.
Poletna je Vzoren učenec, po kateri je bil posnet istoimenski film. Ta je daljša, z dobrimi dvestotimi stranmi.
Najstnik Todd ugotovi, da je njegov ostareli sosed Kurt Dussander bivši nacistični paznik. V zameno za svoj molk prisili Kurta, da mu pripoveduje o svojih dejanjih med vojno in bolj kot so zgodbe krvave, bolj so Toddu všeč. Kurtu sprva to ni všeč, kasneje pa začne uživati. Oba začneta uživati v grozotah, tako zelo, da jih preneseta še v sedanjost. In če je imel na začetku Todd starca v pesti, se kmalu tehtnica prevesi.
Jesenska zgodba bi prav lahko bila poletna, ker se dogaja proti koncu žgočega poletja. Štirje mladi fantje izvedo, da nekaj kilometrov stran ob železniških tirih leži truplo njihovega vrstnika, ki je že nekaj tednov pogrešan. Odločijo se, da se kar peš odpravijo proti njemu, najdbo prijavijo policiji in postanejo (vsaj za kratek čas) junaki. Pripoveduje eden izmed prijateljev, zdaj že odrasel mož, pisatelj. (Isti motivi se kar dostikrat pojavijo v Kingovih knjigah, niso pa nikoli dolgočasni ali ponavljajoči. Včasih imaš občutek, da govori o nekem vzporednem temačnem svetu, ker se včasih zgodbe tako zelo navezujejo ena na drugo.) Opisuje njihovo prijateljstvo in mučno, dolgo pot, polno preizkušenj.
Tudi po tej zgodbi je bil posnet film, z naslovom Ostani z menoj.
In še zadnja Tehnika pravilnega dihanja, ki se dogaja v predbožičnem času, ni pa prav nič praznična. In edina iz knjige, po kateri še ni bil posnet film.
Starejši možakar nam pripoveduje, kako se je včlanil (čeprav ne ravno včlanil) v klub (ki ni ravno klub). Težko se najde boljše besede za opis. Nekega dne ga nadrejeni povabi, naj se mu zvečer kot gost pridruži. Odideta v neko hišo, kamor prihajajo gospodje, tam preživljajo prosti čas in si pripovedujejo zgodbe. Prav osupljivo nezlovešče za Kinga, kajne? Mogoče ozadje hiše, dogodke v njej in predmete, ki ne izhajajo iz česarkoli že znanega, opiše v kateri drugi knjigi. Snovi je dovolj.
To pa je le ozadje. Narator nam pove, da je eden izmed članov (ki ni član) malo pred božičem povedal zgodbo. Zgodbo o ženski, ki je zanosila v času, ko ni bilo primerno imeti otroka neporočen, a se kljub vsemu odloči, da bo otroka obdržala. Na božični večer se porod začne in takrat resnično naredi vse, da bi njen otrok ostal živ.
Najstnico Sienno najdejo popolnoma okrvavljeno, v njeni sobi pa ubitega njenega očeta. Vse kaže na to, da ga je ubila. Tudi motiv hitro postane znan: oče naj bi jo dolga leta zlorabljal. Pred njo pa tudi njeno sestro, a le do brutalnega napada, ki jo je pustil hromo. Napadalca so zaprli, zaslužen za zaprtje pa je tudi Joe, oče Siennine najboljše prijateljice, ki je v preteklosti tudi doživela ugrabitev in mučenje. Kar precej strašnih dogodkov v nekaj letih za podeželje... Avtor ni mogel česa pustiti še za kakšno drugo knjigo?
Preiskavi umora Sienninega očeta se pridruži Joe, profesor in psiholog. Med drugim odkrije tudi, da pedofil ni bil samo Siennin oče, ampak tudi priljubljeni učitelj na njeni šoli. Ko ima hudič mlade... Kasneje ugotovimo tudi, da sojenje rasističnim morilcem, kjer Joeva (bivša) žena dela kot tolmačka, ni le postranska zgodba, ampak je del razrešitve prvotnega umora.
Aha, ne pozabimo še kančka romantike. Očitno je avtor v to knjigo res želel vključiti vse... Knjiga je sicer kar ok, zaključek super, ko poveže vse niti, ki so se nabrale skozi zgodbo, je bilo pa po mojem mnenju vsega preveč...
Kaj bi naredili, če bi se lahko vrnili v preteklost in jo spremenili? Bi jo in bi kaj pomislili na posledice?
Učitelju Jakeu prijatelj Al pove, da je v njegovi okrepčevalnici rabbit hole, portal, ki te popelje v preteklost. A na točno določeno uro in dan v letu 1958. Potrebno je nekaj prepričevanja in dokazovanja, a končno Jake le verjame. Celo sam sebi dokaže, da se prihodnost lahko spremeni, ko reši življenje družini svojega študenta. Njegov oče jih je ravno v tistem letu vse pobil, njega pa pohabil. Kaj bi bil boljši dokaz, da resnično lahko izboljšaš prihodnost?
In ko se vrneš iz preteklosti, si v prihodnosti manjkal le dve minuti. Le hiter skok nazaj in je vse bolje. Pa je res? Kaj če preteklost noče biti spremenjena?
In še pomen datuma na naslovnici. To je dan, ko je bil ubit John F. Kennedy. Al si je zamislil, da bi se vrnil v preteklost, počakal nekaj let, se resnično prepričal, da je za atentatom res Harvey Lee Oswald in samo on ter nato preprečil usodno streljanje. Na vsak način. Hladne vojne bo konec, ne bo vojne v Vietnamu, rešenih bo na milijone življenj... A je Al med svojo misijo hudo zbolel, zato je Jaku naložil to nalogo. Le nekaj let svojega časa za višje dobro. In najboljši del, če ti spodleti, se lahko takoj vrneš nazaj v prihodnost, greš spet v leto 1958 pa je vse po starem. Ista ura, isti dan, isto leto. Popolna ponastavitev. Menda.
Backman je napisal tudi Mož z imenom Ove in Babica vas pozdravlja in se opravičuje. V zadnji nastopa tudi na prvi pogled malenkost zmešana babnica, v Tu je bila Britt-Marie pa se njena zgodba nadaljuje.
Britt-Marie (in ne samo Britt, ker jo je tako klicala le sestra) ima rada red. In čistočo. In omikane ljudi. In pribor v predalu v natančno določenem zaporedju. In sodo bikarbono. Ker z njo očistiš vse. In točno določeno znamko čistila za steklo. Saj nismo barbari, da bi lahko uporabili kateregakoli. Britt-Marie nima nič proti tistim, ki ne sledijo njenim pravilom, saj ni kritikarska in polna predsodkov. To pa že ne. Ampak nekega reda se je pač treba držati.
Britt-Marie je po dolgih desetletjih sama. Nihče je ne potrebuje, je brez moža in brez službe. Vsaj za zadnjo točko na svojem seznamu lahko poskrbi. Po dolgem prigovarjanju gospe na zavodu za zaposlovanje, dobi začasno službo kot hišnica v malem, zapuščenem mestu Borg. Zanjo pa je tam dela na pretek. In čeprav o nogometu ve le malo več kot to, da se ga igra z žogo, postane še celo nogometna trenerka.
Slog pisanja je zelo podoben kot v Ovejevi knjigi, Britt-Marie pa deluje kot njegova sorodnica. In oba na začetku delujeta kot zoprniji, pod površjem pa se skriva njuno mehko srce. Na koncu knjige za Borg res lahko rečemo "tu je bila Britt-Marie".
Edo Posega - kriminalistični spomini.
Posega je (upokojen) uspešen kriminalist, ki je delal na krvnih deliktih. Skupaj z Brankom Gradišnikom sta napisala........ top knjigo. (zame)
Skoraj strokovna je, kogar zanimajo raziskovanja umorov, družinskih tragedij... v našem 'domačem+ okolju.
Meni je všečen, ker je danes precej drugače. Normalno, ker v njegovih časih še ni bilo take tehnike, usposobljenosti... 3/4 manj zajebancije okoli pravic osumljenca... čeprav so imeli določene taktike boljše kot danes.
Dečko je bil prva liga!
Priporočam v branje, ker so omenjeni najhujši primeri kaznivih dejanj .... od Trobca naprej in nazaj. 🙂
Kljub vsem hudim tragedijam, je zame še vedno največji stvor Boštjan Koprivnikar. Upam, da ta pošast ne pride na prostost!
Edo Posega - kriminalistični spomini.
Posega je (upokojen) uspešen kriminalist, ki je delal na krvnih deliktih. Skupaj z Brankom Gradišnikom sta napisala........ top knjigo. (zame)
Skoraj strokovna je, kogar zanimajo raziskovanja umorov, družinskih tragedij... v našem 'domačem+ okolju.
Meni je všečen, ker je danes precej drugače. Normalno, ker v njegovih časih še ni bilo take tehnike, usposobljenosti... 3/4 manj zajebancije okoli pravic osumljenca... čeprav so imeli določene taktike boljše kot danes.
Dečko je bil prva liga!
Priporočam v branje, ker so omenjeni najhujši primeri kaznivih dejanj .... od Trobca naprej in nazaj. 🙂
Kljub vsem hudim tragedijam, je zame še vedno največji stvor Boštjan Koprivnikar. Upam, da ta pošast ne pride na prostost!
Ne bodi prevec naivna. Ko bi vsaj zgoraj omenjeni delal se na kaksnem drugem deliktu.
Ne hvala. Imam prevec izkusenj, da vem, kako bi se koncalo.
Ti pa lahko povem, kako so mediji enkrat prikazali ulov posiljevalca, ki je lovil zenske za Bezigradom. Edo ga je lovil tako, da se je v neoznacenem avtomobilu vozakal po PSTju od Zal proti BS3. Jasno, da mu ni ratalo. Je mislil, da ga bo tip tam na odprtem cakal? Ratalo je eni prisebni obcanki. Ko jo je zacel ogovarjati, se ji je hitro posvetilo, kaksen namen ima in kdo je, ker so se ze sirile govorice o njem. In ker ni bil ravno neki maco tip, ampak pikolino, je bila toliko prisebna, da ga je povabila v svoje stanovanje, in takoj je na skrivaj poklicala policijo, da ga ima pri sebi in naj pridejo ponj. In so prisli, ona ga je v vmesnem casu uspesno zabavala. Mediji so razbobnali ulov kot izredno uspesno delo policije. O zaslugi obcanke ne duha ne sluha, ampak okoliski ljudje so vedeli, kako je bilo.
Svašta. 😛 Čist lahko je občanka sama prosila/zahtevala, da ne bo izpostavljena v cajtengih. Lahko tudi zaščitena priča!.
(bi ti, bi jaz?)
Upam, da je nekaj pokasirala bejba..... denarno. Ker priznanja so samo pravljica za vnuke.
Tebi ni cisto jasno, kaj pomeni okoliski folk, a ne. Prosila, da bo zascitena prica, pa da je pokasirala, hahaha Tista bejba ni bila iz tvoje generacije.
Posegati so bad news. in jabolko ne pade dalec od drevesa. Ampak to nima obene zveze s knjigo in ne z zgornjim primerom. Je pa total zamorilo moj dan. Ampak pravijo, da se vse enkrat vrne.
Vsi se verjetno spominjate reklame na TV - 'ne skači v vodo, če nisi prepričan o njeni globini'. In potem je pokazalo v vazi zlomljeno vrtnico s cvetom navzdol. 🙁
Poškodba hrbtenice. In si v trenutku para ali tetraplegik. 🙁
V knjigi je opisanih 7 zgodb invalidov, ki so uspešni športniki, umetniki (slikarji), imajo urejen dom, družino - so aktivni. Niso vsi dobili poškodbo pri skoku na glavo - eni v prometni nesreči, eni že od rojstva hendikepirani. Med vsemi je samo ena ženska. .
Čisto malo me moti, ker je pisatelj opisal vse 'sanjsko'. Nobenega (osebnega) problema.... nič. Ker če jih imamo MI fizično zdravi, jih imajo toliko več invalidi. Ja pa jasno, če se izpostaviš z imenom, da ne boš obelodanil vse težave....
Zdaj pa k pisatelju. Možakar je napisal 162 knjig. Večina ne prebere niti desetine tega. In to knjige, kjer opisuje življenje in zgodovino naših gradov (kjer moraš kar preštudirati in zbirat info...), to niso pravljice. Življenjepise (Simon Gregorčič ipd.) ..... uf, če bi se tako učili v OŠ, bi verjetno bralo več ljudi.
Pa knjige s kmečko tematiko, humorjem, potovanji...... ni da ni. Vse to in še več poleg redne službe.
Gospod SIVEC - moj poklon! ☕ Naj vam zdravje še dolgo služi.
28.01.2021 ob 12:06