☕ Beremo... - 16

Fredrik Backman: Babica vas pozdravlja in se opravičuje

https://lh3.googleusercontent.com/-UMi5jSEccw8/X-dZLNj0yTI/AAAAAAAAF8E/loGtDwzwZ-Myc6xTrjB_0UQEFv3sVJTyACLcBGAsYHQ/s1600/1608997161508054-0.png

Sedemletna, skoraj osemletna Elsa je drugačna. Pa to ni nič slabega, samo nekateri tega ne razumejo. Obožuje Harryja Potterja (kot je videti po njenem šalu na sliki), pravzaprav kar vse superjunake in ve, zahvaljujoč Wikipedii, veliko več stvari, kot jih ve običajen sedem, skoraj osemletnik. Njena najboljša prijateljica pa je njena babica, ki pa je še bolj drugačna kot Elsa, verjeli ali ne. Nekateri bi morda rekli čudaška. Skupaj pa se odpravljata v domišljijsko deželo, kjer živijo med najbolj običajnimi princese in zmaji ter še kopica drugih manj običajnih pravljičnih bitij, ki si jih babica izmišljuje. Ko pa babica nepričakovano umre, Elsa ugotovi, da mogoče pravljični svet le ni tako neresničen.

Pa da ne bo kdo mislil, da je to knjiga za otroke. Ne in to kljub otroški glavni junakinji, ki je sicer precej zrela za svoja leta, in obilju zgodbic iz dežele Skorajbuden.

Fredrik Backman je napisal tudi knjigo Mož z imenom Ove (sem pisala o njej kakšno stran nazaj).

Sebastian Fitzek: Darilo

https://lh3.googleusercontent.com/-SksHP6XZ4us/X-n5GkO9u8I/AAAAAAAAF9w/jCNo2lOnXEA9r8FipRNUuPZx0EPq6bEcwCLcBGAsYHQ/s1600/1609169175249683-0.png

Milan v mimoidočem avtu na zadnjem sedežu opazi objokano in prestrašeno dekle, ki v rokah drži list papirja z napisom. Verjetno gre za klic na pomoč, a Milan napisa ne more prebrati, ker je zaradi poškodbe nepismen. Njegovi možgani begajočih vijug in črt niso sposobni pretvoriti v smiselne besede. Klju temu pa se Milan zapodi za avtom, da bi dekletu pomagal.

Spet mojstrsko zavita knjiga, ki te s preobrati vse do konca knjige drži v napetosti. Tako zelo, da me je proti koncu knjige presenetilo, da je bil Milan v prvem poglavju v zaporu, kjer krvaveč celotno zgodbo pripoveduje zaporniškemu mafijskemu šefu.

Robert Dugoni: Njen zadnji dih

V prvem delu Sestrin grob je Tracy preiskovala smrt svoje sestre, po tem ko so po dolgih letih našli njeno truplo. Takrat je ob strani pustila drug primer umora. V tej knjigi pa je ponovno vpeta v ta primer, sledijo si umori na podoben način in očitno je na delu serijski morilec.

https://lh3.googleusercontent.com/-S2jwXrqiAIs/X-3dB2jsxBI/AAAAAAAAF_g/TYOiQPSe0o83XyajEo78xkGrH5ijtIhdQCLcBGAsYHQ/s1600/1609424131881655-0.png

Mučila sem se preko 100 strani. Že nad prvo knjigo nisem bila navdušena, tokrat pa je koncentracija čisto popustila. Izgubila sem se v poplavi imen detektivov in osumljencev, le redki so bili dovolj opisani, da ti ostanejo v spominu. Se mi zdi škoda nadaljevati s knjigo, če se v njej izgubim... Škoda.

Jakob J. Kenda: Apalaška pot

https://lh3.googleusercontent.com/-I0CrmRJqfzI/X-8m4tjc9aI/AAAAAAAAF_4/DpS8jnLBwb8wYqZqlBxb6dqJavye25_SgCLcBGAsYHQ/s1600/1609508575067994-0.png

Apalaška pot, dolga 3500 km skozi 14 zveznih držav na vzhodu ZDA. Kot prvi Slovenec jo je v celoti pred nekaj leti prehodil Jakob J. Kenda in verjetno je še vedno edini.
V potopisni knjigi beremo o njegovih doživetjih na poti. Odločil se je, da bo flip-floper. Začel bo na jugu, se ustavil nekje pri Washingtonu in se srečal z družino. Z njo se bo z avtom odpravil proti najsevernejši točki Apalaške poti in od tam sam nadaljeval proti jugu. Beremo o naravi, o mestih, o prenočevanjih, ljudeh in pravih prijateljih, ki jih je srečal na poti... O tem, kaj je spoznal na poti, kako se je spremenil, kaj bo pogrešal...

https://www.mall.cz/i/41803231/450/450

Hitro beroče branje, zanimivo, čeprav te ne zanimajo ne narava, hribi, taborjenje, Amerika...

Sophie Hannah: Skrivnost treh četrtin

https://lh3.googleusercontent.com/-QSG1EY7l4Ic/X_DWLe8gaCI/AAAAAAAAGAw/pA5KB-OqtZUmObhazTH7cj2eSthaUwEVgCLcBGAsYHQ/s1600/1609618986264420-0.png

Že tretji del s Herculom Poirotom v glavni vlogi.
Tokrat pa je kar on krivec! Štirje ljudje so prejeli pismo, kjer so bili obtoženi umora, podpisan pa je nihče drug kot sam Poirot. A ni bil on tisti, ki je napisal pisma. Niti ne pozna prejemnikov. Niti žrtve umora, za katero se izkaže, da je bila v bistvu njena smrt nesreča in ne umor. Kaj se dogaja?
Poirotu sive celice jasno ne dajo miru, da se ne bi vtaknil v zadevo in jo preiskal. Nihče mu v bistvu ne bi zameril, če bi nanjo pozabil... Saj se ni zgodil nikakršen umor, poslana pisma pa so samo neslana šala. Kajne?

https://www.bukla.si/pic/product/m/13.jpg

Adam Kay: Sveta noč, zgaran na moč

https://lh3.googleusercontent.com/-QrCSIy4MRVY/X_MhDNRRPkI/AAAAAAAAGCc/JChtjDVIRXIoasmvvVOHKL7P12zySxGJACLcBGAsYHQ/s1600/1609769226336811-0.png

Adam Kay, bivši zdravnik in zdajšnji komik, je že pred leti napisal knjigo Tole bo bolelo. V njej je zbral prigode, večinoma smešne, ki so se mu zgodile, ko je še prakticiral medicino.
V tej knjigi, veliko krajši kot prejšnja, pa je zbral zgodbe, ki so bile za prvo knjigo preveč pretresljive ali preveč pocukrane. Vsekakor pa humorne.

Herman Koch: Večerja

Knjigo sem začela brati po precej skopem in nenavadnem priporočilu na tem https://www.stiglic.net/2020/01/herman-koch-vecerja.html?m=1 blogu . Saj si že zaradi teh besed radoveden, kajne? In če še ne upoštevaš navodil in prebereš zadnjo platnico knjige... Ne, ne uniči užitka ob branju. Izdana ni niti desetinka tistega, kar se ima zgoditi v knjigi. Tudi vsa prebrana mnenja o knjigi na internetu ne zaobjamejo vse širine te knjige. To je ena tistih knjig, ki jih moraš čez čas ponovno vzeti v roke in prebrati s svežim pogledom. Mogoče sem še kaj spregledal?

https://lh3.googleusercontent.com/-BuRiqKv9vNM/X_MhTpkSU0I/AAAAAAAAGCk/4riOXeLRNmIsj-mObuIPka8-_qKLdLARACLcBGAsYHQ/s1600/1609769292541618-0.png

Pa da na hitro opišem... Brata se z ženama odpravita na večerjo. Pogovoriti se morajo. Njihova prihodnost, sploh prihodnost njihovih treh najstniških otrok je ogrožena. Vprašanje je, kako jih zaščititi. Oziroma... Jih sploh zaščititi? To dilemo pri opisu knjige sem največkrat zasledila. Pa to v bistvu sploh ni poanta knjige. Resnica je veliko bolj temačna in bolj, ko se približujemo digestivu, bolj nam je to jasno. Napetost in adrenalin naraščata z vsako prebrano stranjo (in to kljub temu, da še vedno sedimo za isto mizo, v isti restavraciji kot na začetku knjige, le kazalci na uri so se malenkost premaknili) do fenomenalnega finiša.

Ww, prec si jo grem rezervirat, tole zadnjo.

Preklete babe ki pridejo v knjiznico klepetat. Za popiz...

No, pa daj potem povej, kakšna se ti zdi.

Jaz sem pa danes v knjižnici na tazoprno naletela.:(

Si kdaj gledala film Deliverance?

Zelo dober film, muzika iz filma je postala neverjetno popularna in je še danes 😉
naslov te glasbe: Banjo Duel

Kako to misliš, pridejo klepetat v knižnico, pri nas je omejitev na 5 ljudi v pritličju, torej pri izposojevalnem pultu, drugam tako ne moreš in če bi kavke tam prišle čvekat, menim, da bi varnostnik hitro opravil z njimi.

Camilla Läckberg: Pridigar

Drugi del serije o Erici Flack. O prvem delu pa kako stran nazaj.

https://lh3.googleusercontent.com/-Pw7nEPHg_z4/X_YXkoydcdI/AAAAAAAAGFQ/HVokVwYVctInlc7R8UTBi20tj5YkYYjnACLcBGAsYHQ/s1600/1609963404959007-0.png

No, tokrat je Erica visoko noseča, zato je v tej knjigi bolj na obrobju. Oče njenega otroka Patrick je vodja policistične preiskave. Skupaj s sodelavci, ki so v tej knjigi veliko bolj v ospredju kot v prejšnji, preiskuje nedavni umor mlade ženske, katere truplo je bilo najdeno na vrhu dveh okostij.

Presenetljivo dobro branje.

E. Lockhart: Bili smo lažnivci

https://lh3.googleusercontent.com/-UDLT6jr1LNM/X_cKaRy4uPI/AAAAAAAAGGc/jV1VcKM3CpEV7Zk8wy8b0idKwg3tJhwjwCLcBGAsYHQ/s1600/1610025574789152-0.png

Na privatnem otoku poletja preživlja družina Sinclair. Še dobro, da je na začetku knjige zemljevid otoka in družinsko drevo, ker se res lahko hitro izgubiš v poplavi imen. Veliko jih je...
Lažnivci pa so Cadence, njena sestrična Mirren, njen bratranec Johnny in nečak partnerja Johnnyjeve mame Gat. Priznam, ni mi jasno, zakaj so imenovani lažnivci. Ja, sigurno lažejo, kot vsi mladostniki, niso pa noben ekstrem.
Beremo Caddyjino zgodbo, ko opisuje poletja na otoku, druženja z lažnivci in malčki (mlajšimi bratranci in sestričnami), ljubezen do Gata. In nekaj, kar se je zgodilo petnajstega poletja. Nekaj, kar ji je povzročilo travmo in seletivno amnezijo. Dve leti kasneje je Caddy dovolj močna, da spet lahko počitnikuje na otoku. Ampak vse je drugače. Vsi so drugačni. In nihče ji noče povedati, kaj se je zgodilo petnajstega poletja.

Knjiga je sicer namenjena mladostnikom nad 13. letom, ampak bo brez problema zadovoljila tudi starejše bralce.
Na zadnji platnici piše: Preberite ga (roman). In če vas kdo vpraša, kako se konča, se ZLAŽITE.
Mhm, konca resnično nisem pričakovala...

Marie Kondo: Umetnost pospravljanja

Mojstrica v umetnosti pospravljanja - Konmari metoda. Na YouTubu se dobi kup filmčkov o njej in o njeni metodi pospravljanja.

https://lh3.googleusercontent.com/-EeaL9ihIf2o/X_hei1jlCUI/AAAAAAAAGHs/ifAIJYCrNH8_utrJy4WxXEzOUZ07wSdSQCLcBGAsYHQ/s1600/1610112649094985-0.png

Začetek knjige je bil obetaven. Opisovala je svoje začetke v umetnosti pospravljanja, ki se je začelo že v vrtcu(!) in povedala, da je naredila nešteto napak. Ne obnesejo se vse metode pa čeprav jih še tako promovirajo. Nato pa je izpopolnila Konmari metodo, ki je menda vsestransko uspešna. Hja, delno že, niso pa vsi njeni pristopi primerni za vsa stanovanja.
Recimo... Hudo jo moti, če so nogavice zvite, ker se tako uničuje elastika, kuglice se nekontrolirano zaletavajo med seboj v predalu, posledično so nogavice nesrečne. Bom zamižala na eno oko...
In vsi njeni predlogi za pospravljanja oblek so, naj jih damo ali v predal ali na obešalnik. Hmmm... Jaz se spomnim vsaj še ene možnosti, ki je pri meni najbolj pogost način shranjevanja oblek. Ni vedno najbolj optimalen, je pa najbolj pogost in zaenkrat edini možen.
In še... Shranjevanje VSEH oblačil na očeh. Torej, danes vključno s kopalkami in kratkimi hlačami, poleti pa naj ti bunda pade v oči (v naročje ne, ker moraš imeti lepo pospravljeno), ko odpreš omaro. Bom malo ugibala in rekla, da nas večina nima tako velikih omar, da bi bilo to možno... Tak sistem naj bi bil dober zato, ker tako nimamo možnosti, da bi lahko pozabili na svoje obleke. Ne vem... Ko se bliža poletje, se jaz nekako spomnim, da imam nekje pospravljene kopalke in ne letim takoj v trgovino po nove, ker jih pol leta ni bilo v prvem predalu z desne strani. Bodo pa nadaljnih par mesecev, debele kape in rokavice bom pa poljubila za lahko noč in jih položila k zimskemu spanju. Pa ne smem pozabiti na zahvalo, ker so pozimi opravljali dobro delo in me greli.
Kompliciram jaz ali ona? Obe?

No, pa da ne bo vse tako negativno. Všeč mi je njen pristop pospravljanja po kategorijah, ne po sobah. Torej, pospravi najprej vse obleke in ne spalnice. In da vse predmete ene kategorije položimo predse, se odločimo za vsak predmet posebej, če ga bomo obdržali (sparks joy) in ga šele nato pospravimo.

Dobra. Sicer se mi je na zacetku vlekla, ker je vse v take podrobnosti napisano, ampak drugace pa, tezko odnehas. In se strinjam, je dilema kaj bi kdo naredil. Ze pri amnio, kaj sele potem
Do kam gre ljubezen.

Tale ženska in konmari metoda - mislim, vsaka ji čast, da ji je uspelo zasloveti s čim tako neumnim, kot je "umetnost pospravljanja". Svoj čas je bila povsod oglaševana. A vi, ko pospravljate, potrebujete posebna navodila?

Mene je pa šokiralo to, da sem pričakovala ravno obratno. Brat, ki govori v prvi osebi, se mi je na začetku zdel zelo prizemljen, z ok družino, brat politik in kelnar z mezinčkom sta mu šla na živce, komu pa ne bi šla s takim spakovanjem... Čisto se poistovetiš s tem bratom... Tak normalen deluje, do tistega incidenta, ko je sin z žogo razbil šipo... Potem je pa vedno huje, sploh z diagnozo, ki je ne poimenuje... Pa katera zadeva se vidi na amniocentozi?
Brat politik pa je na začetku deloval prav ošabno, egocentrično, eno samo spakovanje ga je bilo... Potem pa ugotoviš, da je ta tanormalni v družini in da je on tisti, ki bi naredil "pravo" stvar.

:D Jaz jih ne, me je pa zanimalo, kaj ima povedati. Enkrat je že bila tukaj na čveku tema o njej in sem si takrat dala na seznam njeno knjigo.
V bistvu gre pa pri njej ne samo za pospravljanje, ampak v prvi vrsti metanje proč. Šele potem je na vrsti pospravljanje, ki niti ni tako težavno, če nimaš več vse krame. Me je kar šokiralo, ko je govorila o stotinah (!) vreč stvari, ki so romale proč pri nekaterih njenih strankah.

Kdaj imate toliko časa za branje? Meni ne uspeva.

Vsako prosto sekundo berem.....;) Televizije skoraj ne gledam, no, zdaj se je začela nadaljevanka o Vrenkotu, to bom gledala. Sem že pisala tukaj o knjigah Avgusta Demšarja... Upam, da bo ok.
Ko grem ven in se nekje ustavim ali pa moram kje čakati, potegnem iz torbice knjigo in ne telefona.
Pa spim premalo.:P

Sophie Hannah: Točka rešitve

S to knjigo sem ugotovila, da je Sophie Hannah v bistvu napisala nadaljevanje vsaj prejšnje knjige Nevarna bližina (sem pisala o njej kakšno stran nazaj), če že ne predprejšnje Zamenjana zibelka, ki sem jo prebrala že res dolgo nazaj. Kriminalisti so isti in njihovo osebno življenje se nadaljuje iz prejšnje knjige. Se pa da Točko rešitve prebrati tudi kot samostojen roman.
https://lh3.googleusercontent.com/-sIY8MADlPJI/X_rLWQP7lPI/AAAAAAAAGJY/lxxadwAuZ78mLIkZ1sbBuJVp49tDJ44dQCLcBGAsYHQ/s1600/1610271574970074-0.png


Sally je žena, mama dveh majhnih otrok in ženska s kariero. Ko je službeno potovanje, ki se ga je zelo veselila, odpovedano, se odloči, da bo kljub temu odpotovala in si vzela prepotrebni čas zase. Spozna Marka, poročenega očeta in se z njim spusti v afero, nato pa nanj pozabi za eno leto...
Dokler v novicah ne opazi, da sta Markova žena in otrok umrla, Mark iz novic pa ni tisti Mark, ki ga je ona spoznala pred letom dni. Sally je šokirana. Sprašuje se, kateri Mark je pravi, kako opozoriti policijo in to tako, da nihče ne bi izvedel za njen spodrsljaj leto nazaj.

Jonas Jonasson: Nove prigode stoletnika, ki je zlezel skozi okno in izginil

Kot pravi naslov: nove prigode Allana, zdaj že stoinenoletnika. Nadaljevanje knjige Stoletnik, ki je zlezel skozi okno in izginil (opisana kakšno stran nazaj).

https://lh3.googleusercontent.com/-aqVSFvNwAP0/X_3TywtqATI/AAAAAAAAGLQ/TkRexmrtdT4GF-Dr2M1_-YXL2lUeR6_IwCLcBGAsYHQ/s1600/1610470344498163-0.png

Po branju prejšnje knjige sem upala, da bomo izvedeli še kaj zanimivih prigod iz Allanove preteklosti. Povedanih jih je bilo že veliko, a ker tlači zemljo že kar nekaj časa, je bila mogoče kakšna izpuščena. Pa žal ni bilo tako...
V prejšnji knjigi smo Allana s prijatelji pustili na Baliju s kovčkom denarja. Kovček je zdaj (še ne eno leto kasneje) prazen, kaj je bilo z večino prijateljev pa nismo izvedeli... Allanu in Juliusu pa zdaj nekako grozi poplačilo ogromnega dolga, zato jima nekako uspe z balonom na vroči zrak pristati sredi morja in to ravno na poti severnokorejske ladje, ki prevaža uran na poti v domovino.
Ja, ne bomo se izognili srečanju s še tretjim članom vladajoče družine na severu korejskega polotoka. Allan sreča tudi Trumpa, z Merklovo pa postaneta skoraj prava prijatelja. Na koncu knjige, ko reši še eno svetovno krizo, pa še vedno miga, brca in razmišlja. Še preveč, pravi.

Jonas Jonasson v predgovoru pravi, da se je kar dolgo otepal nadaljevanja uspešnice. Jaz pa nisem prepričana, če sem vesela tega branja, vsekakor mi je pa pustil grenak priokus. Očitno poslabšanje v primerjavi s prvim delom...

William Landay: Morilski gen

Mogoče še ena izmed tistih knjig, ko se lahko sprašujemo, kaj bi mi naredili na mestu starša. Podobna dilema se je pojavila tudi v knjigah Večerja in Pogovoriti se morava o Kevinu.
Morilski gen iz naslova pa je še kako resničen, čeprav je mogoče bolj primeren izraz https://en.m.wikipedia.org/wiki/Monoamine_oxidase_A bojevniški gen. Mutacija tega gena lahko privede do različnih odklonskih dejanj, večinoma nasilnih, tudi umora.
https://lh3.googleusercontent.com/-0lHrCZeI8cs/YAM5FB693vI/AAAAAAAAGRI/kfi0nCzfiNE7HwLsP1R5Sl6uw38QdLCFACLcBGAsYHQ/s1600/1610823954458299-0.png
Andy Barber je tožilec in tudi knjigo beremo iz dveh njegovih perspektiv. V eni opisuje svoje pričevanje pred veliko poroto, torej, ko se sojenje še ni začelo, drugo pa v večini opisuje samo sojenje. Začne pa se le malo pred tem, ko najdejo mrtvega najstnika, ki je hodil v isto šolo kot Andyjev sin Jacob. Andy je v tem primeru tožilec, a se kar nekaj časa vrtijo v krogu, brez očitnih osumljencev za umor. Dokler ne obtožijo Jacoba. Na truplu so našli Jacobov odtis v krvi (za kar ima pojasnilo), v posesti naj bi imel nož (za kar ima pojasnilo, našli pa ga tako niso), Jacob naj bi bil žrtev ustrahovanja (ni pa bil edini). Le malo neposrednih dokazov, sojenje pa se kljub temu začne. Kar jasno pusti posledice na družini. Andy je ves čas prepričan v svojega sina (starš menda pozna svojega otroka), njegova žena in Jacobova mama pa ni tako prepričana. Ves čas omahuje med obema skrajnostima, sploh po tem, ko izve za moževo skrivnost. Andy je namreč potomec izredno nasilnih moških. Mogoče celo z morilskim genom. Ki je mogoče preskočil eno generacijo in se izrazil v Jacobu. Ali pa je vse skupaj le naključje. Kljub morilskemu genu človek še ne postane morilec...

Michael Katz Krefeld: Beli angeli

Še ena v vrsti skandinavskih kriminalk. V glavni vlogi ponovno detektiv, ne ravno detektiv z žalostno preteklostjo. Nekdo mu je pred letom dni umoril ženo, sam pa se zdaj opija in komaj živi iz dneva v dan. Ne bom rekla, da je ravno vrhunska zadeva, kot se take knjige običajno opiše, vsekakor pa obeta. Skozi začetek sem se komajda prebila, potem se pa k sreči izboljšuje. In to dovolj, da imam željo prebrati naslednji del z Ravnom v glavni vlogi.

https://lh3.googleusercontent.com/-WPqwE9sN6xA/YAhCPpNY-bI/AAAAAAAAGTs/-LWVc101adAp7i5vJVmqiS51SvT4cMtVwCLcBGAsYHQ/s1600/1611153979834851-0.png

Thomas Ravn se, kot že rečeno, zapija, ko ga prijatelj prosi, naj zanj poišče neko dekle, ki je pred leti izginilo. Kaj točno je Ravna pripravilo do tega, da se je lotil naloge, mi še vedno ni jasno, se mu je pa psihično stanje zaradi tega skozi knjigo prcej izboljšalo. To je en del zgodbe.
Drugi je Masjina zgodba, o izginulem dekletu. Izvemo, da jo je fant prodal v zameno za odpis svojih dolgov. Pristane v krempljih sadističnega zvodnika, kar pa še niti ni najhujše, kar jo čaka.
Tretji del pa je zgodba mladega fanta, ki ga oče uči prepariranja in nagačevanja živali. Bralec kmalu ugotovi, da bo ta nedolžni mladenič v prihodnosti postal avtor belih angelov, umorjenih neznanih žensk, razstavljenih kot kipi.

Jaz potrebujem motivacijo.In zato sem ze tudi jaz preletela dve tovrstni knjigi in pogledala nekaj Youtube filmckov. Ampak za to gospo tudi meni ni jasno, zakaj je dobila toliko pozornosti. Enkrat sem gledala njeno zlaganje majic. Meni bi se strgalo, WW, delas zdaj kaj po njeni metodi?

Tega pa jaz ne bi mogla brati. Zakaj so vsi skandinavski detektivi pijanci? Imajo Skandinavci res toliko problemov s pijaco?

Jaz pa zdaj prebiram občinske zbornike.
Vauu, a ta je umru? Pa ta je dobil plaketo. Pa tega ni več.-....... saj res ni več ne opleta ob cesti.

In se samo čudim, kako beži čas.

No, lepo, da bereš lokalna občila in se zanimaš za svoje lokalno okolje.

Itak! Vsak misli, da jaz poznam VSEE. Od kje, kako? Pol pa vidim fotke, kaj vse so bili....... in mi je žal, da smo šli en mimo drugega!

To je policijska mantra - poznaš barabe, poznaš težave............ ne poznaš pa ljudi, ki so za kraj pomembni.

Sploh nisem pomislila. Ampak je res, da imaš osiromašeno življenje zaradi tega.

Sem poznala enega policaja, ki se je družil z nami, "ta dobrimi".. A veš da je šel na hitro iz policije in se lotil posla 😆

Saj se poznamo tudi s "ta dobrimi' - ne moreš pa bit vključen. Ker ko imate VI vaje, imam jaz šiht. Ali grem na šiht, ali iz šihta. In če me 3x ni - adijo.

MI ne delamo 6-14--- 14-22 ---- Jaz ne vem za 'jutri', kje bom. (pa ne se zdele zapenat v razpored - itak je jasno, samo če se nekaj nepredvidenega zgodi da delaš. Kdo pa bo?) Boš z ogleda hujše prom. nesreče ali KD) kar šel domov ob desetih zvečer in rekel:
" Sorry grem na jogo Imam plačano !" ??

Samo pižame sem zložila pokonci, ker so v predalu. In bodo tako ostale. Večina ostalih stvari je pa na policah, ki jih v svoji knjigi ne omenja.
Pa štumfi so tudi zdaj zloženi pokonci. Mi je lažje, ker imam pozimi več različnih: navadni, dokolenke, malo bolj debele, zelo debele in tiste z bremzami. Zdaj lažje najdem tiste, ki jih želim. So pa zviti in bodo tako tudi ostali, ne glede na to, da naj bi se zato elastika znucala. Še nisem vrgla štumfov stran zaradi zanič elastike, ampak ker se je ponavadi peta znucala.
Kakšne ideje ima res čudne... Po njeno naj bi torbico po vsaki uporabi čisto spraznili in pospravili vse stvari tja, kamor pašejo... Se torbici zahvalili in jo pospravili v omaro.

Pojma nimam. Ampak vedno bolj opažam, da so vsi detektivi v serijah z napako. Očitno nek običajen, navaden glavni junak ni dovolj zanimiv...

Nicola Lecca: Hotel Borg

https://lh3.googleusercontent.com/-7OcpszkYHkE/YAxuo78M5gI/AAAAAAAAGWg/45QWrCcncY0tMqlVIr-ll-kzj2nP-D55QCLcBGAsYHQ/s1600/1611427489228713-0.png

Znameniti dirigent na vrhuncu slave se nepričakovano odloči, da bo končal svojo kariero. Dirigiral bo le še zadnji koncert Pergolesijeve skladbe Stabat mater. Njegovo odločitev svet sprejme z nejevero in ogorčenjem. Bolj pa so navdušeni prebivalci Reykjavika na Islandiji. Tam, v majhni kapeli, bo potekal ta koncert. Vstopnice bodo zastonj, prejelo pa jih bo le omejeno število ljudi, ki bodo izžrebani iz telefonskega imenika. Kakšna zavist!
Na koncertu bosta pela že skoraj odcvetela pevka in deček z angelskim glasom, oba na vrhuncu slave kot dirigent in oba le malo pred koncem svoje kariere.
Izmed pisane množice ljudi, ki so dobili vstopnico za koncert pa je tudi pravi islandski Casanova. In taki ljudje, ljudje, ki jih glasba sploh ne zanima, ljudje, ki sploh ne bi razumeli pomena Stabat mater so dobili vstopnico?
Točno to se sprašuje tudi švedski delavec v londonskem hotelu. Če bi si kdo resnično zaslužil vstopnico, bi bil to on. On bi znal ceniti nesmrtno delo Pergolesija. Zato se tudi odloči oditi na Islandijo in tam v zameno za vstopnico ponuditi karkoli. Dobesedno karkoli.



Neobičajna knjiga, ki se vrti le okoli koncerta in teh nekaj protagonistov...

Nepozabne: Ženske, ki so premikale meje našega sveta

Veronika Tašner je v spremni besedi napisala, da je knjiga namenjena osnovnošolkam in osnovnošolcem, avtorice so imele v mislih zadnje triletje osnovne šole. Pa jim mogoče ni najbolj uspelo...
Vidi se, da je o Nepozabnih pisalo več avtoric. Neka zgodba ima recimo kot letnico rojstva navedeno "le" rojena je bila pred približno sto leti, druga pa ima v le nekaj povedih nanizanih več letnic skupaj z meseci. Se mi zdi, sploh za otroke, da bi bila povsod boljša prva varianta.

Je pa tako knjigo seveda treba pohvaliti. Ženske v njej bi res morale biti nepozabne, ker so nam veliko stvari, zdaj samoumevnih, omogočile ali pa vsaj orale ledino na svojem področju. Pa so na žalost pozabljene...
Ne več. V tej knjigi je zbranih 50 že pokojnih Slovenk, ki so bile dejavne na različnih področjih, nekatere med njimi celo na več njih. Povprečen bralec še mogoče ve, kdo je Ivana Kobilca ali Lili Novy, kaj pa prva arhitektka (medtem ko redki še niso slišali za Plečnika), policistka, kiparka... In zdravnica, ki je iznašla popolnoma nov način zdravljenja opeklin. Zdaj jih na enem kupu lahko spoznamo...

https://lh3.googleusercontent.com/-tE9DeDJ8_rg/YA8R7i0-sLI/AAAAAAAAGYM/xaVueGGVz5MjekaU-i-joLD8XBUnZMnkACLcBGAsYHQ/s1600/1611600363528476-0.png

Bi pa dodala še, da sta za malo mlajše otroke bolj primerni dve drugi knjigi, čeprav o ženskah s celega sveta. Prva je https://www.bukla.si/knjigarna/druzbene-vede/zgodbe-za-lahko-noc-za-uporniske-punce.html Zgodbe za lahko noč za uporniške punce , ki je napisana na podoben način kot Nepozabne, druga pa risoroman https://www.sanje.si/neustrasne-penelope-bagieu.html Neustrašne . Obe je domača desetletnica kar požrla in pri obeh se je sprožilo veliko vprašanj in možnosti za pogovor.

Mimogrede, Nepozabne je tista knjiga, ki je doživela spremembo (cenzuro?) naslovnice. Ženskam na njej so odrezali telesa in kolesa, na katerih so se vozile. Nekaj, kar je bilo za časa nekaterih izmed njih nepredstavljivo in so si tudi to nedolžno zabavo in / ali prevozno sredstvo morale izboriti. Pa so očitno spet izgubile ta privilegij.

HVALA za dve knjigi. (Zgodbe za lahko noč za uporniške punce in Neustrašne.
Upam, da pridem do teh knjig.
Pri nas smo bolj siromašni...... sreča se ful štekam s knjižničarkami in (mi) jih prinesejo iz Centralne knjižnice. ☕

Samo.... kok pa ti velik bereš WW - pejt no mal na sonce. 🙂