☕ Beremo... - 15

@SB
Glih sem zbrisala ker ne paše noter. Kobo so eni izmed bralnikov. Kupila sem claro.

Salla Simukka: Črna kot ebenovina

Tretji in k sreči zadnji del trilogije.
https://1.bp.blogspot.com/-6Qg2xM3gpx4/X8QXPrZYOxI/AAAAAAAAFko/ejpQyHvtXjUqcxptu45RS9-LtDOCS71MwCLcBGAsYHQ/s2048/16066864566401397538696.jpg

Bljak, bljak, bljak. Zdaj tudi to, da je knjiga namenjena najstnikom, ne more biti več opravičilo.

NEPOZABNE

Slovenske ženske, ki so premikale meje našega sveta.

Od Ljube Prener do Franje. Od Zofke Kveder do Lily Novy, Alme Karlin. Od prve policistke 😛 do prve arhitektke, znanstvenice, kirurginje.... političarke. Od Jule Molnar do Pavle Jesih. in še 50 dugih, ki so bile neverjetne.

Vsaka je izredno zanimivo opisana - kratko. In vse si zapomniš. Kakšen pogum, kakšna volja, borba..... ☕

Nepozabne, to je ta cenzurirana knjiga, ki je pravkar izšla?

Ja. A da je cenzurirana?

Na prvotni naslovnici so bile ženske na kolesih.

https://val202.rtvslo.si/2020/09/kulturnice-526/ https://val202.rtvslo.si/2020/09/kulturnice-526/

https://www.24ur.com/novice/slovenija/cenzura-knjige-o-slovenskih-pionirkah-zalozba-z-naslovnice-odstranila-kolesa.html https://www.24ur.com/novice/slovenija/cenzura-knjige-o-slovenskih-pionirkah-zalozba-z-naslovnice-odstranila-kolesa.html

Zanimivo, Še zdaj burijo duhove.

Susanne Jansson: Skrivnostno barje

https://1.bp.blogspot.com/-q628fIIt7Jc/X8YcKf-LiTI/AAAAAAAAFqQ/2X9lQQbCvY4KB5qIHVGExc0hkc_6-V7fgCPcBGAsYHg/s3264/IMG_20201201_110958.jpg

Piše na naslovnici: "Nova vrhunska skandinavska kriminalka." Aja? Že dolgo nisem brala kriminalke, med branjem katere bi mi misli uhajale tako kot pri tej. Res stežka sem obrnila vsak list. In to kljub očitni želji avtorice, da bi bralce pritegnila s skrivnostnostjo. Na kratko: izguba časa.

Pa da ne bo vse tako negativno. Skorajda ni napakic, ki so menda kar pogoste pri tej založbi.

This Year It Will Be Different (to leto bo drugace) od Maeve Binchy.
Drobna knjiga, samo 210 strani. Zbirka crtic na temo bozicnih praznikov. Od bitk macehe z upornisko pastorko, do uciteljice, ki jo je zenin zapustil tik pred poroko, do zakonskega para v tezavah. Zgodbe so preproste, a napisane tako preprosto in neposredno, kot da bi se s prijateljico pogovarjali o tezavah in upanjih. Prav zato mi je ta avtorica vsec. Vendar so zakljucki zgodb prehitri, kar je posledica tega, da nobena crtica ne presega 15 strani. Maeve Binchy mi je postala vsec s knjigo Glass Lake..

Jonas Jonasson: Stoletnik, ki je zlezel skozi okno in izginil

https://lh3.googleusercontent.com/-JQ376p-UCZg/X8tocL62SVI/AAAAAAAAFu4/BUIhtQ-bWtUoQIhO6VG24KfZPDywmAIOACLcBGAsYHQ/s1600/1607166061124056-0.png

Tako se začne zgodba. Allan ne mara tečne seste Alice, ki mu ne pusti piti in niti pomotoma ne želi praznovati svojega stotega rojstnega dne v domu upokojencev, zato počasi, letom primerno, zleze v copatih skozi okno in odrine dogodivščinam naproti. Starost se mu čisto nič ne pozna, no, razen v fizični pripravljenosti, zato se mu uspe usesti na avtobus v neznano z ukradenim kovčkom (Kaj pa je bil lastnik tako nesramen!) kriminalne tolpe, ki ga bo hotela nazaj. A prigode, ki ga čakajo, niso nič v primerjavi s tem, kaj vse je doživel v tistih pičlih desetih desetletjih. Ob koncu knjige me ne bi presenetilo niti, če bi bil Allan slepi potnik v Apollu 11 na poti na Luno. Pa mislim, da je bil takrat ravno zaseden s srkanjem alkoholne pijače (brez dežnička!) na Baliju z bratom slavnega Einsteina na račun nič manj slavnega Mao Zedonga. Saj si je zaslužil nekaj dopusta po pobegu iz gulaga.:)
Knjiga me je spomnila na simpatično tečnobo. Ove je bil ravno tako gospod v častitljivih letih (čeprav ne tako častitljivih kot Allan) in ravno tako zanimivo preteklostjo. Allan res ni tečnoba, to postane le takrat, ko mu že dalj časa primanjkuje primerne alkoholne pijače (žganje je tisto pravo pa čeprav iz kozjega mleka) ali pa če sreča malo preveč zagretega politika (katerekoli stranke) ali vernika (katerekoli vere). Ni pa imel sreče; vse troje se mu je pripetilo še prevečkrat. Pa bi to še potrpel včasih, če ga jeznorita oseba, ki o sebi govori v tretji osebi, ne bi žalila. Tukaj bo pa potegnil črto in trmasto molčal o svojem doprinosu v Los Alamosu.

Knjiga ima nadaljevanje. Me prav zanima, kaj vse bo še ušpičil z novimi prijatelji in ali je med prebliski preteklosti bilo kaj izpuščenega.

In film. Eden redkih, ki se kosa s knjigo.

Tolk mi gre na zivce, ker si ne morem sama knjig izbrati, da malo tam prelistam(ker naslove pozabljam, pa vidim velikost crk..), da trenutno prov strajkam z branjem. Povrh mi je pa se clanstvo poteklo in se biblosa ne morem uporabljat. Grem mal precekirat, ce se da od doma placat. Aja pa se glupo je odprta nasa knjiznica, poletni cas. Skor vseen ce bi bla zaprta, ker v celem tednu lohk ujamem samo en dan. Pa da stojim v vrsti...ehh

Tko da jaz nimam nic novega. Razen sv.pismo v slikah lohk mal pokomentiram. Od bozica so men ful lepe slikce. Pa kako kuharsko, jih uporabljate? Jaz odkar je splet sploh ne vec. Pa cel kup jih mam se od mami.

Ooo, to bi pa res gledala. Glede na napovednik mora biti dober.:) Sta pa v njem vsaj dve stvari, ki jih v knjigi ni.

@mačka,
poglej evpis in eplačilo dolga. ali jih pa kontaktiraj.

Jaz imam kar seznam knjig, ki jih še moram prebrati in po njem izbiram. Pa pri nas se da tudi na daljavo podaljšati članstvo ali pa ko greš pač po knjige. Gužve pa pri nas k sreči ni.

@WW
mimogrede, tega si gledala? Priporočam.

Tudi tega nisem. Mi pa ne deluje tako simpatično kot knjiga. Bom pa vsekakor oba filma pogledala, če bo priložnost.

;) Kot bi opisovala nekega gospoda Schultza, ki ga je bila na skutercku polna vas, dokler ni umrl star 102,5 let. Po besedah drugih tece star prdec, ampak midva sva se dobro ujela.

Paul Kalanithi: Ko dih postane zrak

https://lh3.googleusercontent.com/-tUAuvzJHsV8/X8vRo2nIQoI/AAAAAAAAFvo/IuvrBMJTbvcFYB00Uehi_LDPFAP3f22GACLcBGAsYHQ/s1600/1607192992720030-0.png

Paul ima vse. Ljubečo družino in ženo, vzpenjajoči kariero in zdi se, da je edina njegova težava pomanjkanje spanca in dilema ali naj postane pisatelj Al nevrokirurg. Dokler nekega dne utrujenost in bolečine postane prevelike in mu je sredi tridesetih diagnosticiran rak. Njegova onkologinja ga ves čas sprašuje, kaj si želi, kam naprej, kakšne cilje bi si rad postavil. Začetek je obetaven, a že kmalu ga bolezen premaga in za sabo pusti družino, ženo in majhno hčerkico. Ter nedokončan rokopis te knjige. Dobesedno na smrtni postelji prosi ženo, naj ga izda.

https://images.gr-assets.com/authors/1456068631p5/14031444.jpg

Samantha Downing: Moja (pred)čudovita žena

https://lh3.googleusercontent.com/-Dka8YsYGd9A/X8_CCd1SSdI/AAAAAAAAFxQ/R_Aj2Avg7gE5tt_Og1VV4MXkscQqiskXgCLcBGAsYHQ/s1600/1607451142322743-0.png

Prestižna soseska. Srečno poročen par. Dva pridna otroka. Z eno skrivnostjo. Morilca sta.

Knjiga, ki te vleče k obračanju strani. Ker informacije dobivamo po kapljicah. V kratkih poglavjih po nekaj malega, da se nam delno razjasni preteklost.
Je pa malenkost predvidljiva. Zaplet sem slutila že davno. Razplet je prehiter, je pa zato konec, čisto zadnji stavki, šokanten.

Joseph Kim: Pod istim nebom

https://lh3.googleusercontent.com/-hn4LEfqdldo/X9JQ4npZ-yI/AAAAAAAAFy4/Tog7dp3VsQAxDSM5OrIPnuYDfb4VMcZXgCLcBGAsYHQ/s1600/1607618783490529-0.png

Popi, ki je tradicionalno ime za najmlajšega v družini, se je rodil v Severni Koreji na začetku 90. let. Še pred petim letom pa je doživel, kaj pomeni stradanje. Kaj pomeni misliti na nič drugega kot hrano. V naslednjih letih sta se starša na več načinov trudila, da bi lahko prehranila družino. O dostojnem življenju nista mogla niti upati, medtem ko je cela država stradala.
Čez nekaj let je oče umrl, sestra je bila verjetno prodana na Kitajska kot "hišna pomočnica", če je imela srečo, mati pa je pristala v zaporu. Popi se je preživljal, kot je vedel in znal. Edino upanje mu je predstavljala le še prepovedana Kitajska, kjer bi lahko zaslužil dovolj denarja, da bi lahko podkupil paznike v maminem zaporu in poiskal sestro. Tam pa so se zanj zavzeli ameriški prostovoljci, ga poslali v Ameriko in tukaj živi, dela in študira še danes. Ni pozabil na sestro; ko leži pod istim nebom kot ona, misli nanjo in upa, da jo bo nekoč lahko poiskal.
Sicer pa: poleg tega da knjiga opisuje pretresljiv boj za življenje, ni nič posebnega.

https://www.ted.com/talks/joseph_kim_the_family_i_lost_in_north_korea_and_the_family_i_gained https://www.ted.com/talks/joseph_kim_the_family_i_lost_in_north_korea_and_the_family_i_gained

Elizabeth Kay: Sedem laži

https://lh3.googleusercontent.com/-MiPE7HJJQxg/X9UEJwMC9MI/AAAAAAAAF0E/8xuREYRL76wH3ct8QUG0n1myLOCLq-ukACLcBGAsYHQ/s1600/1607795748264276-0.png

Kam lahko pripelje sedem malenkostnih nedolžnih laži? Jane pripoveduje zgodbo o lažeh, ki so pripeljale do smrti moža najboljše prijateljice. Ampak potem se laži kar nadaljujejo... Pretresljivo, sploh ko izvemo, da nismo mi tisti, katerim Jane pripoveduje zgodbo.

Stephen King: Misery

https://lh3.googleusercontent.com/-940WIbDpGdw/X9ZGlr75CJI/AAAAAAAAF0s/XfziQqml9DYejpJh2Nk0TqtDkjclVD9NwCLcBGAsYHQ/s1600/1607878291401931-0.png

Skrajšana verzija Kingove Misery v angleščini.

Paul je znan pisatelj, ki je ustvaril serijo knjig o mladi ženski z imenom Misery. Nekega dne doživi hudo prometno nesrečo, zbudi pa se ne v bolnišnici, ampak na domu Annie, njegove goreče oboževalke. Kmalu Paul ugotovi, da Annie ni varno vprašati niti, zakaj ni v bolnišnici, niti ji ugovarjati na kakršenkoli način. Ugotovi, da bo preživel samo, če napiše novo knjigo o Misery. Ampak tudi to ni zagotovilo, da bo preživel, kaj šele nepoškodovan.

Po knjigi je bil posnet tudi odličen https://www.imdb.com/title/tt0100157/ film , z oskarjem nagrajeno Kathy Bates v glavni vlogi.

Danes ob 23:43 je ta film na Planet 2.

Friderik Baraga: Knjiga o Indijancih

Friderik Baraga je bil slovenski duhovnik v 19. stol., ki se je odločil za misijon v Ameriki. Takoj je začel z učenjem angleščine, jezikov (množina!) Indijancev in seveda pokristjanjevanjem. Napisal je prvi molitvenik v otavanskem jeziku, slovnico, slovar in več nabožnih knjig v očipvejskem jeziku in med drugim tudi tole knjigo, prvo slovensko knjigo o Indijancih.
https://1.bp.blogspot.com/-HU2ql6ilnlE/X9pmScRv6qI/AAAAAAAAF3U/X3zqh6mcMnEI0IYgBxuAZw01mOP9HXRGwCPcBGAsYHg/s3264/IMG_20201215_190529.jpg

V njej opisuje prva srečanja z belci po Krištofu Kolumbu. Pred časom sem brala podobno knjigo, ki je bila napisana precej bolj "krvavo". Baraga ta del opisuje, po mojem mnenju, precej enostransko. Belci so si želeli le nekaj zemlje, hudobni Indijanci jim pa tega niso pustili in so jih zato napadali, pobijali. Le nekajkrat v knjigi napiše nekaj slabega o kolonizatorjih.

Opaža pa precejšno zmanjšanje števila Indijancev. Našteje tri razloge:
-Belci so želeli svoj prostor na vzhodu in jugu, ker so pač ravno tam pristali. Vedno več jih je, zato se jim Indijanci umikajo na zahod in sever, kjer sta vreme in zemlja precej negostoljubna.
-Belci so v Ameriko prinesli žganje (ena izmed tistih slabih stvari, ki so jo naredili). Ampak medtem ko oni pijejo le omejeno, Indijanci pijejo, dokler jim alkohola ne zmanjka. Zato se dogajajo umori, nesreče in poslabšano zdravstveno stanje. Pohvali pa spreobrnjence, ki so se temu popolnoma odpovedali.
-In bolezni. Pove, da so koze hudo zdesetkale prebivalstvo staroselcev, ampak so si v večini krivi sami, ker ne znajo skrbeti za lastno higieno kot ostali civilizirani narodi.
Ti vzroki za zmanjšanje prebivalstva ne pojenjajo, zato se bo število še naprej zmanjševalo. Baraga v kratkem pričakuje izumrtje.

V naslednjih poglavjih opisuje tudi njihov videz, nošo, bivališča, prehrano, bitke, verovanje...
Pohvali jih, da imajo v večini izreden vid, neverjetno zmožnost opazovanja in sklepanja, dobro orientacijo, zelo vzdržjivi so, sploh pri teku, dobro prenašajo dolgotrajen in / ali ponavljajoč post in neobičajno gostoljubnost.
So pa tudi izredno leni in brezbrižni glede prihodnosti, čeprav jim grozi lakota (odtod številčni posti), so okrutni (priljubljeno mučenje je počasno gorenje pri živem telesu; kako barbarsko od poganov, kajne?), maščevalni, nagnjeni k pijančevanju, kajenju in nehigieni. Po drugi strani pa so nekateri izredno nečimrni, kar pa je opaziti le pri poganih; kristjani se okrasu odpovedo.

Upala sem, da bo Baraga v knjigi zapisal še kaj več o svojih izkušnjah v Ameriki. Kako je potekalo življenje v misijonu, kako se jim je bilo približati in jih prepričati, kakšne težave je imel... Žal o tem ni bilo nič zapisanega.

https://1.bp.blogspot.com/-INTXnobyOX8/X9psanlW85I/AAAAAAAAF3g/Jl2iqY9T7pss3WMDvmLhWSnuNXOPA6iAACPcBGAsYHg/s3264/IMG_20201215_190617.jpg

Slika je iz knjige.
Kot misjonar je peš, s kanujem, pozimi pa s krpljami prehodil obsežno ozemlje okoli Gornjega in Michiganskega jezera, zato sta se ga prijeli oznaki duhovnik na krpljah in jezerski apostol. Njegovo indijansko ime pa je Mekatewik-Wanaie, kar pomeni Velika črna halja.

Še malo več o njem:
https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi133914/ https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi133914/
https://sl.m.wikipedia.org/wiki/Friderik_Baraga https://sl.m.wikipedia.org/wiki/Friderik_Baraga

Nad filmom o stoletniku pa nisem navdušena. Sploh nad pomanjkanjem humorja. Podobno je bilo tudi s knjigo in filmom Marsovec.

Nic ne bo. Pri nas so knjznice spet zaprte.

O joj, tole sem padel dol od smeha. ???????????? Je tako napisano, kot bi napisala moja žena o najini hčeri. Vredno branja https://bumnovice.si/17/12/2020/kolumna-korona-in-najstniska-hci-se-je-v-enem-kosu-brez-skrbi/ Korona in najstniška hči, še je v enem kosu, brez skrbi

Bolj zalostno se bere.

https://i.pinimg.com/564x/6f/88/20/6f8820e46a0170df758aed2121c8a3c5.jpg

Jaz berem vse revije za nazaj:
Ona plus, Obrazi, Naša žena, Planinski vestnik--...... nič hudega, top intervjuji in zanimivosti.

Martha Hall Kelly: Dekleta španskega bezga

https://lh3.googleusercontent.com/-GQStAjdSK5E/X90pbE-cuEI/AAAAAAAAF4Y/woSZ-nX3Ei0JOL7zrWrbvg5nfDmYXkEkQCLcBGAsYHQ/s1600/1608329577140995-0.png

Martha Hall Kelly je nekega dne v časopisu opazila članek o Caroline Ferriday, članico newyorške smetane, igralko in predvsem filantropko. Med drugim se je strastno zavzemala za ravensbrüške zajkle. Ime so dobile, ker so bile nacistični poskusni zajčki in ker so po nepotrebnih operacijah skakale po eni nogi. Martha se je odločila, da si tako pomembna ženska zasluži svojo zgodbo.

Beremo tudi zgodbo Herte Oberheuser, ene izmed zdravnic v Ravensbrücku. Ene izmed mučiteljic, kirurginj, ki je v imenu Rajha izrezovala zdravo tkivo, mišice in kosti, rano okužila in če so imele zajkle "srečo", so jim dali sulfonamid.
Herta e je bila po vojni edina ženska na nuremberškem zdravniškem procesu. Obsojena je bila na 20 let, a odsedela jih je le 5. V anonimnosti je nadaljevala svojo zdravniško prakso, dokler je niso prepoznali in ji licenco mukoma odvzeli.

Za zaokrožitev zgodbe manjka le še zajkla. V ospredju je Kasie s sestro, avtorica pa je navdih zanju dobila pri resničnih sestrah Iwanski.


https://www.wnpr.org/sites/wnpr/files/styles/x_large/public/201707/rabbits_in_warsaw_1958_copy.jpg

Poglavja izmenjaje pripovedujejo zgodbo vseh treh žensk. Kasijino fizično in psihično trpljenje, tudi dolgo po končani vojni, Herthino brezbrižnost in slepo sledenje nekemu idolu ali idealu in Carolinino srčnost.

Evgenika na Slovenskem

Boris Karlovšek: Stoja na krogih

Romanizirana biografija Leona Štuklja. Najprej telovadca, dobitnika več olimpijskih medalj in prejemnika odličij na svetovnih prvenstvih, nato pravnika in sodnika, ljubečega moža in očeta in nenazadnje velikega Človeka.

https://lh3.googleusercontent.com/-RR66weVfrS0/X-JN5WP-1II/AAAAAAAAF6Y/DEtU1AcgwGYIpe4Ht_9brjX9R-zh6uNCgCLcBGAsYHQ/s1600/1608666594779805-0.png

Nisem ljubiteljica športa na splošno in ne vem, kaj me je pritegnilo k branju te knjige. Ni mi pa žal. Še celo branje o tekmovanjih, skupaj z opisi telovadnih prvin in točkovanju se mi je zdelo zanimivo. Kar stiskala sem pesti za Leona, da bi se čim bolje odrezal. In prav tako mi je bilo žal, da so ga kljub njegovim uspehom in pacifizmu po vojni preganjali, odrezali in v najboljšem primeru pozabili. K sreči pa se je to po osamosvojitvi spremenilo...

Ker me je knjiga in sama tematika tako pritegnila, sem med branjem iskala še več informacij. Nekaj bolj zanimivih:
http://www.medalspercapita.com/#medals-per-capita:all http://www.medalspercapita.com/#medals-per-capita:all (Slovenija je v 30 letih prilezla na 18. mesto!)
https://www.razglej.se/velik-clovek-s-skromnim-srcem-leon-stukelj/ https://www.razglej.se/velik-clovek-s-skromnim-srcem-leon-stukelj/
https://sl.m.wikipedia.org/wiki/Leon_%C5%A0tukelj https://sl.m.wikipedia.org/wiki/Leon_%C5%A0tukelj

Stranski učinek tega pa je tudi to, da sem v knjigi našla več napak. Recimo da je njegova žena umrla pred njim in da je bil več desetletij najstarejši dobitnik olimpijske medalje.
Pa kljub temu... Knjiga me je spodbudila, da sem na seznam knjig, ki jih še moram prebrati, dodala še Leonovo Prvih 100 let.

https://www.dnevnik.si/i/orig/2018/11/09/1139037.jpg

In? Je precej strokovno napisano ali bolj poljudno znanstveno?

Kako so prodali sestro na Kitajsko, ce je meja takorekoc neprehodna?

NIČ ni neprehodno, nič ni zaprto!
Takoj, ko nekaj oblastnikov zganja teror, postane narod izredno iznajdljiv. Množica postane enotna, si pomaga, sodeluje. In vse laufa!
.To jih drži pokonci.
Ker nihče si ne želi nasilja.

Njega ni bilo zraven, ko je mama peljala sestro čez mejo. Je pa mama večkrat šla tja služit denar, menda se je dalo z neko dovolilnico ali podkupovanjem, če je šlo res samo za delo in ne prebeg. Ta del ni tako natančno opisan, ker ga ni bilo zraven in še samo okoli 10 let je imel.
Joseph je šel samo enkrat čez mejo, ki je bila v bistvu samo reka in na vsake toliko vojaška postaja. Sam je šel čez podnevi, ko vojaki niso bili tako pozorni. Na Kitajskem se je pa moral skrivati.

Je strokovna, vendar se lepo bere.

http://www.zalozba-sophia.si/katalog/2015/evgenika-na-slovenskem http://www.zalozba-sophia.si/katalog/2015/evgenika-na-slovenskem

Camilla Läckberg: Ledena princesa

https://lh3.googleusercontent.com/-09Ou6UKevCA/X-NtksSJ1SI/AAAAAAAAF68/SoRfx1eoV_oFCvgyZ4bmYla5btnd5L2EwCLcBGAsYHQ/s1600/1608740238782895-0.png

Začetek serije iz majhnega mesteca, kjer se vsi poznajo in vsi o vseh vse vedo. V ospredju je pisateljica Erica Flack, ki se je v rojstno hišo vrnila po nenadni smrti staršev. Kmalu pa odkrijejo mrtvo njeno prijateljico iz otroštva...
Tipična kriminalka. Tipično razpletanje zločina in razkrivanje skrivnosti iz preteklosti. Tipičen ljubezenski dodatek. In tipičen odprt konec glede osebnega življenja glavnih junakov. Očitno bo treba prebrati naslednjo v vrsti...
Založba Učila pa je ponovno razočarala z ogromno napakami v besedilu.