Avatar člana WiCkEd WiTcH
WiCkEd WiTcH
21.10.2020 ob 13:46
Romy Hausmann: Dragi otrok

https://lh3.googleusercontent.com/-4RypNI_zkqI/X4mSSAqWR9I/AAAAAAAAFBQ/V1sTljOopjYbbqyZPC520hTqS4uBjrh7QCLcBGAsYHQ/s1600/1602851397196298-0.png

Žensko skupaj s hčerko po prometni nesreči odpeljejo v bolnišnico, kjer ugotovijo, da sta bili predtem v neprodušno zaprti koči brez oken, prepuščeni na milost in nemilost možu / očetu. Tako se knjiga začne...
Poglavja izmenično pripovedujejo ženska iz koče, punčka iz koče in oče že 14 let pogrešane hčerke. Ja, namenoma sem tako napisala...:)
Knjiga je res napeta, strani se kar same obračajo, domišljija divja, ker si bralec težko zamisli scenarij, ki bi se skladal z zgodbo... Žal se mi pa zdi konec precej neposrečen. Kaj več težko povem, da ne uničim užitka prihodnjim bralcem.
0
Avatar člana WiCkEd WiTcH
WiCkEd WiTcH
21.10.2020 ob 13:47
Dušan Jelinčič: Umor pod K2

https://lh3.googleusercontent.com/-pvW7DvnokDo/X4s8D2zQ7KI/AAAAAAAAFCE/9-yTMF5H_-M1aqB6eq4GsXVs_jwub0cGwCLcBGAsYHQ/s1600/1602960397218736-0.png

Trije Angleži in dva Pakistanca so na poti na Eiger v švicarskih Alpah. Vrnejo se le štirje. Dogodki v Švici pa so le začetek. Zgodba se nadaljuje še pod K2 v Himalaji, vključno z umori.
Za slabih 200 strani dolgo knjigo sem kar pozitivno presenečena. Osebe in njihovi motivi za dejanja so kar dobro opisani, prav tako tudi zaplet(i) in razplet.
0
Avatar člana WiCkEd WiTcH
WiCkEd WiTcH
21.10.2020 ob 13:48
Marlen Haushofer: Stena

https://lh3.googleusercontent.com/-pVhKcnwB1AE/X42DD0AqSTI/AAAAAAAAFDY/9pLWd6GSBzI2Tcp9E5RNYNasYDBOU-YxgCLcBGAsYHQ/s1600/1603109645433039-0.png


Knjiga je bila napisana že pred več kot pol stoletja pa se ji niti malo ne pozna. Lahko bi se dogajala takrat, danes ali pa celo v neki nedoločljivi prihodnosti.
Prvoosebna pripovedovalka oz. zapisovalka je ženska nekje v srednjih letih, ki je ostala izolirana od preostalega sveta. Okoli njenega otočka gor, hribov, jas, travnikov, potokov, gozdov in nekaj koč se je spustila stena. (Nekako tako kot v Kingovi Under the Dome.) Nadnaravno? Neko novo orožje in bodo zmagovalci prišli ponjo? Kaj tretjega? Mogoče... Ostala je popolnoma sama s kravo, psom in mačko ter s svojimi rokami. Sama mora poskrbeti, da bodo ona in njene živali preživele.
Dve leti in pol po spustu stene je začela zapisovati dogodke, ki so se ji pripetili v osami, vmes pa vpenja še svoja razmišljanja. Ker piše na vsak razpoložljiv košček papirja in mora z njim varčevati, je tudi knjiga v tej obliki. Niti enega poglavja. No, je le eno poglavje, dolgo od prve do zadnje strani. Zaradi tega je kar težko prekiniti branje, a k branju vleče tudi radovednost bralca. Zanima nas, kaj vse se bo še zgodilo, na kakšen način in zakaj se bo nekaj zgodilo (dostikrat pripovedovalka omeni nekaj, kar se bo šele zgodilo, ampak le omeni) in seveda, kako se zgodba konča. Konec je žal prehiter, a očitno ji je dokončno zmanjkalo papirja...
0
Avatar člana WiCkEd WiTcH
WiCkEd WiTcH
21.10.2020 ob 13:50
Salla Simukka: Bela kot sneg

https://lh3.googleusercontent.com/--m-AudYBgq0/X46yxwmaT4I/AAAAAAAAFD0/FRmB1i9Qb1MQ3GWJ6GNr3nZrZ43kp7d-QCLcBGAsYHQ/s1600/1603187395957190-0.png

Drugi del o Sneguljčici, neki ne ravno posrečeni verziji Lisbeth Salander, kako stran nazaj pa o prvem delu.

Po dogodkih iz prve knjige si Sneguljčica še bolj kot prej želi samostojnosti in neodvisnosti, zato poleti odide v Prago. In kot se pričakuje, je ponovno zapletena v tekanje, skrivanje, umore in skrivnosti. Tokrat celo odkriva preteklost svoje družine.
Hja, ker je knjiga namenjena najstnikom, ji bom pogledala skozi prste. In ker me firbec matra, bom prebrala še zadnji del...
0
Avatar člana Dojenček
Dojenček
21.10.2020 ob 17:39
Marlen Haushofer: Stena

https://lh3.googleusercontent.com/-pVhKcnwB1AE/X42DD0AqSTI/AAAAAAAAFDY/9pLWd6GSBzI2Tcp9E5RNYNasYDBOU-YxgCLcBGAsYHQ/s1600/1603109645433039-0.png


Knjiga je bila napisana že pred več kot pol stoletja pa se ji niti malo ne pozna. Lahko bi se dogajala takrat, danes ali pa celo v neki nedoločljivi prihodnosti.
Prvoosebna pripovedovalka oz. zapisovalka je ženska nekje v srednjih letih, ki je ostala izolirana od preostalega sveta. Okoli njenega otočka gor, hribov, jas, travnikov, potokov, gozdov in nekaj koč se je spustila stena. (Nekako tako kot v Kingovi Under the Dome.) Nadnaravno? Neko novo orožje in bodo zmagovalci prišli ponjo? Kaj tretjega? Mogoče... Ostala je popolnoma sama s kravo, psom in mačko ter s svojimi rokami. Sama mora poskrbeti, da bodo ona in njene živali preživele.
Dve leti in pol po spustu stene je začela zapisovati dogodke, ki so se ji pripetili v osami, vmes pa vpenja še svoja razmišljanja. Ker piše na vsak razpoložljiv košček papirja in mora z njim varčevati, je tudi knjiga v tej obliki. Niti enega poglavja. No, je le eno poglavje, dolgo od prve do zadnje strani. Zaradi tega je kar težko prekiniti branje, a k branju vleče tudi radovednost bralca. Zanima nas, kaj vse se bo še zgodilo, na kakšen način in zakaj se bo nekaj zgodilo (dostikrat pripovedovalka omeni nekaj, kar se bo šele zgodilo, ampak le omeni) in seveda, kako se zgodba konča. Konec je žal prehiter, a očitno ji je dokončno zmanjkalo papirja...


In, kaj se je zgodilo?
0
Avatar člana FriLLox
FriLLox
21.10.2020 ob 20:26
Obredne gomile; Ante Škobalj
0
Avatar člana WiCkEd WiTcH
WiCkEd WiTcH
21.10.2020 ob 20:59


In, kaj se je zgodilo?

Vmes ali na koncu? Ali oboje?:P
0
Avatar člana Dojenček
Dojenček
21.10.2020 ob 21:39
Oboje, prosim, če ti ni odveč 🙂
0
Avatar člana WiCkEd WiTcH
WiCkEd WiTcH
22.10.2020 ob 9:50
Torej... Nekoč, v nekem nedoločljivem času, je ženska (imena ne izvemo) odšla s svojo sestrično in njenim možem na vikend v hribih za nekaj dni. Isti dan sta sestrična in njen mož odšla v vas malo nižje, ženska pa je z lovskim kužijem ostala na vikendu. Zvečeri se, zato se odpravi spat, presenečena, da se še nista vrnila. Tudi zjutraj ju še ni bilo, zato gresta s kužijem proti vasi, ko se dobesedno zabijeta v neko nevidno pregrado, steno, jo je imenovala. Jasno, šok. Ugotovi, da stena ni pregloboko v zemlji, ker potok, sicer z nekaj težavami, najde pot pod zemljo na drugo stran. Na drugi strani tudi opazi, da so vsi ljudje in živali (rastline ne) okameneli, zamrznili. Tako se začne zapis, ki ga je začela pisati dve leti in pol po spustu stene.
Ob raziskovanju okolice in merjenju, kako daleč sega stena, najde kravo, kot kasneje ugotovi že brejo, k sreči. K sreči ima tudi nekaj znanja o molži, skrbi za živali in poljedelstvu, zato kmalu posadi še fižol in krompir, ki je bil v koči. Še ena sreča: sestričnin mož je imel precej velike zaloge. A tudi te ne morejo trajati večno, na rešitev pa ne more upati. Teorija o steni kot orožju in nadnaravni steni sta njeni. Pri preživetju ji pomagajo tudi najdene knjige, čeprav v njih ne piše vsega. Recimo, kaj se zgodi, če se sparita oz. če se sploh lahko sparita sin-bik in mama-krava.
Torej, zdaj ima brejo kravo, zvestega psa, v kočo se je zatekla še breja mačka, ima njivo krompirja in fižola, v potoku lovi postrvi, v gozdu je dovolj divjadi (stena se je očitno spustila precej na široko), tudi drva za zimo je pripravila. Zimo nekako preživi, pridružita pa se jim mladi bikec in mala mačka. Tisto, kar je vleklo branje naprej, je to, da je večkrat, še preden se to dejansko zgodi, omenila nekatera dejstva. Na primer da bo kuži umrl, da bo bikec umrl, da bo mala mačka umrla, da bo imela stara mačka še enega mladička, ki bo tudi umrl in da na planino ne bo več odšla.
Med raziskovanjem okolice, prav daleč zaradi krave ni mogla iti, najde višje ležečo planino (boljša trava), kjer s kužijem, kravo in bikcem preživi drugo poletje za steno. Stara mačka je zbežala nazaj v dolino, male mačke ni več, novi mačkonar pa je za silo zadovoljen na planini. Pred odhodom je nasekala še drva za drugo zimo, vmes med poletjem pa je odšla v dolino posrbet za njivo krompirja in fižola (ki ga je več kot prejšnje leto) in pokosit travo za zimsko jedačo. Ko se jeseni vrne, se sprašuje, če je tak napor sploh vreden, a v bistvu ve, da je.
Zelo malo izvemo o njenem življenju pred spustom stene. Kot se ne bi želela spominjati ali pa se ji to ne zdi vredno zapisati za nekoga, ki bo bral te anale. Vemo, da ima, po njenih besedah, dva skoraj odrasla otroka, ne spomnim pa se, če je sploh kaj omenila očeta otrok. Niti ni omenila, kaj je počela pred spustom stene.
No, zdaj je čas za drugo zimo. Preživi jo podobno kot prvo, le da tokrat hudo zboli in tudi prvič izgubi občutek za čas. Spomladi drugega mucija ni več, stara mačka je še, kuži tudi, poskuša pa spariti bikca in kravo. Ponovno se pripravlja na odhod v planino. Tudi tokrat se občasno odpravi v dolino, da poskrbi za zimske priprave. A ko se nekega dne vrne nazaj v planino, kuži in bikec nepričakovano umreta. Zgodi pa se še ena bolj nepričakovana smrt.
S kravo se vrne nazaj v dolino (upa, da je breja), kjer jo čaka muhasta stara mačka (tudi verjetno breja). Novembra začne pisati pričujočo zgodbo, konča jo štiri mesece za tem. Evo, konec, je počil lonec. Ji je zmanjkalo papirja, bo še nadaljevala pisanje, ga sploh še lahko?
Knjiga je eno samo dolgo poglavje, brez dvogovorov, veliko razglabljanja, konec brez konca... Same take stvari, ki meni običajno ne odgovarjajo, tokrat sem pa brez pripomb. Knjiga res vredna branja.
0
Avatar člana Dojenček
Dojenček
23.10.2020 ob 19:21
Fino.
Bere se res obetavno, ravno dovolj si zapisala, da si mi zbudila zanimanje in dovolj zamolčala, da me muči radovednost. Sploh tista nepričakovana smrt me silno pesti 🙂.
0
Avatar člana WiCkEd WiTcH
WiCkEd WiTcH
25.10.2020 ob 21:05
Čisto nič ne bi škodilo še kako nadaljevanje...:)
0
Avatar člana WiCkEd WiTcH
WiCkEd WiTcH
25.10.2020 ob 21:17
Nando Parrado, Vince Rause: Čudež v Andih

https://lh3.googleusercontent.com/-_gvjJYJmRuA/X5GfgSvwU-I/AAAAAAAAFEg/1ALu21Js34oMCkDnV3wNmyOlMnk1cDSdgCLcBGAsYHQ/s1600/1603379070762754-0.png

Le malo jih je, ki še niso slišali za letalsko nesrečo leta 1972, ko je urugvajsko letalo strmoglavilo globoko v Andih ali niso brali knjige Živi ali niso gledali istoimenskega filma...
Nando je več kot 30 let po nesreči in izidu knjige Živi napisal še svojo verzijo dogodkov. No, ne verzijo, ker je prejšnja knjiga popolnoma verodostojna. Tej knjigi je poleg naštevanja dogodkov hotel dodati še svoj pogled. Kaj se je njemu podilo po glavi, ko se je zbudil iz kome in izvedel, da je njegova mati mrtva, sestra pa komaj še živa. Kako se je čez nekaj dni spopadal še s sestrino smrtjo. Kako ga je misel na očeta držala pokonci, da ni obupal in se prepustil milostni smrti. Kako ga je ljubezen kot nasprotnica smrti vlekla naprej proti zahodu in v višave, na goro, ki jo je poimenoval po očetu.
S to knjigo je Nando želel povedati očetu, da ni kriv za njihovo nesrečo in da ga je ravno misel nanj popeljala, kamor si nihče ni mislil, da mu bo uspelo priti. Želel je tudi popraviti krivice, ki so se morda zgodile nekaterim izmed preživelih v prejšnji knjigi. Upa, da mu je oboje uspelo...

https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/dc/Viven5.jpg
0
Avatar člana WiCkEd WiTcH
WiCkEd WiTcH
25.10.2020 ob 21:20
Alenka Planinc Rozman, Igor Rozman: Srce bije v dvojini

https://lh3.googleusercontent.com/-8LNF2uU3WBM/X5SIsvSOsaI/AAAAAAAAFFg/SJlbDzFcS0U19IZdxdSW1R5PItxVBb88gCLcBGAsYHQ/s1600/1603569839538421-0.png

Resnična zgodba slovenskega para o njuni želji po otroku. Ker nista mogla imeti biološkega, sta se podala na dolgo, utrujajočo, trnovo pot do posvojenega. Čisto na koncu knjige piše: In tudi ta zgodba o posvojitvi se je kljub mnogim zapletom končala - srečno. Ali pa se je morda šele dobro začela?
Zgodba, ki jo marsikdo lahko kmalu pozabi, za marsikoga pa je lahko polna dobrodošlih informacij.

Še njun intervju ob izdaji knjige:
https://www.mladinska.com/dobrezgodbe/druzina/zakonca-rozman-od-prvega-trenutka-smo https://www.mladinska.com/dobrezgodbe/druzina/zakonca-rozman-od-prvega-trenutka-smo
0
Avatar člana WiCkEd WiTcH
WiCkEd WiTcH
29.10.2020 ob 18:46
James Delargy: 55

https://lh3.googleusercontent.com/-0AxSmgITsYE/X5qrDwNSr5I/AAAAAAAAFH0/D0eOLMdP2i4zh7AV4RITTi5T3tRBBTmZwCLcBGAsYHQ/s1600/1603971851167238-0.png

Malo mesto sredi avstralske divjine.
Na policijsko postajo pride pretresen in poškodovan mladenič Gabriel. Trdi, da ga je ugrabil moški z imenom Heath, mu rekel, da ga bo ubil in da je številka 55. K sreči mu je uspelo pobegniti.
Kmalu na policijsko postajo pride pretresen in poškodovan mladenič Heath. Trdi, da ga je ugrabil moški z imenom Gabriel, mu rekel, da ga bo ubil in da je številka 55. K sreči mu je uspelo pobegniti.
Zelo obetaven začetek, malo manj zanimiva razlaga motiva, konec pa presenetljiv. Kako velik mora biti ta Gardnerjev hrib...
0
Avatar člana WiCkEd WiTcH
WiCkEd WiTcH
04.11.2020 ob 21:47
Sophie Hannah: Zaprta krsta

https://lh3.googleusercontent.com/-4_Yoc1EKP58/X6FFGW4M6lI/AAAAAAAAFOo/PdERvuZ-y6AsjZ7650ynAl1yITFdx3ZigCLcBGAsYHQ/s1600/1604404501841646-0.png

Drugi primer Hercula Poirota izpod novega peresa. Kakšno stran nazaj pa o prvem.

Poirot in njegov zvesti dr. Watson sta povabljena k znani pisateljici. Isti večer se zgodi umor, na nek način sicer pričakovan. Na koncu pa seveda zmagoslavje Poirota.

Mogoče se izboljšuje, mogoče se navajam, ni pa neke sentimentalnosti.... Poskusimo še enkrat. Za preganjanje dolgčasa je kar solidna zadeva...
0
Avatar člana WiCkEd WiTcH
WiCkEd WiTcH
08.11.2020 ob 11:37
Kazuo Ishiguro: Ko smo bili sirote

Ishiguro ima nek poseben stil pisanja. Ali ti odgovarja ali ne. Meni začuda kar precej. Sem bila presenečena nad tem že pri njegovi prejšnji prebrani knjigi (Ostanki dneva).

https://1.bp.blogspot.com/-LdAkaDyOqPs/X6fJa4Wz69I/AAAAAAAAFQw/n-o5Ve7QfEk3NP2niQSuH79dqw8TSw0mwCLcBGAsYHQ/s2048/16048315788331542957218.jpg

Christopher je prvoosebni pripovedovalec. Skozi knjigo nam pripoveduje o svojem življenju v Angliji, kjer je živel s svojo teto in postal zelo uspešen in znan zasebni detektiv. A pot do tukaj je bila dolga... Pove nam o svojem srečno preživetem otroštvu v Šanghaju s starši. Dokler nista pri njegovih desetih letih oba drug za drugim nepojasnjeno izginila. Siroto so poslali v Anglijo, kjer mu preteklost dolga leta ni dala miru, celo botrovala izbiri poklica in ga na koncu popeljala nazaj v Šanghaj. Po 20 letih je Christopher prišel nazaj, da bi poiskal svoje starše. Pričakuje ju živa in na točno istem mestu, kamor naj bi ju ugrabitelji odpeljali. Ta del sem pa neverjetno težko prebavila. Saj ne more biti tako zaslepljen? Medtem ko ju je iskal med bombandiranjem in streljanjem sem kar zavijala z očmi.
K sreči se knjiga kasneje popravi in odložila je nisem razočarana.
0
Avatar člana Kinnniy
Kinnniy
08.11.2020 ob 18:03
JAZ sem domov prinesla od Vesne Milek - Ogledala. Sploh ne najdem časa brat 🙁( !!

Sem pa rezervirala knjigo Od RACa - kako pa tega človeka občudujem! .

(kdo ni si mislil, da so v naši knjižnici take bralke - ker čez dan mi izgleda, da so vse ene farške kavke 😛 😆 )
0
Avatar gosta
bb
08.11.2020 ob 18:16
Za to knjigo od Raca so mi povedali, da je debela, vendar je tako napisana, da se ful hitro bere. Knjiga je menda taka, da jo na mah prebereš - sočna, pikantna!
0
Avatar člana Kinnniy
Kinnniy
08.11.2020 ob 18:34
: buc buc
0
Avatar člana Kinnniy
Kinnniy
08.11.2020 ob 18:34
Debele so vse... ker ti ljudje imajo kaj povedat. Kar so doživeli na svoji koži. ISKRENI.
Tega se mi bojimo - iskrenosti.
Vladniki niso in zamorijo vse.
Niti nismo doma.

In ko je nekdo pogumen, obelodani vso bedo ...... jo beremo kot 'pijanc, ki golta zadnje kaplje iz flaše ruma'.
0
Avatar člana Kinnniy
Kinnniy
10.11.2020 ob 14:05
Sploh ne morem več brat. Ni več neke mirnosti, ko zvečer ležeš v posteljo in se potopiš v vsebino knjige.
Preberem par odstavkov........ in sploh ne vem, kaj sem prebrala. 🙁
Tok se dogaja (v službi), tok čutim vso to znerviranost v zraku - pa živimo normalno v naši ulici.

Pun K imam vsega!
0
Avatar gosta
bb
10.11.2020 ob 19:36
Saj bo boljše, tudi pri nas se non stop dogaja, ampak bomo previharili vse te viharje, kajne? 🙂
0
Avatar člana WiCkEd WiTcH
WiCkEd WiTcH
11.11.2020 ob 16:32
Linn Skåber, Lisa Aisato: Čez potok, ne čez most

https://lh3.googleusercontent.com/-MtmucCthxRc/X6puuULpkhI/AAAAAAAAFSM/zwNOp3cDiKYqe1AaJKlX_wy5ZpDK1sdDACLcBGAsYHQ/s1600/1605004981349309-0.png

Knjiga, ki te vrne v čas najstništva. JE namenjena najstnikom, ampak bo všečna tudi marsikateremu odraslemu.
Avtorica se je pogovarjala z mladostniki in ti so ji povedali o svojih težavah, ljubezni, domačih problemih, nasilju, ljubosumju, pač o vsem, kar teži najstnika dandanes. Ali pa ga je leta, desetletja nazaj. Tipični problemi se pač ne spreminjajo. Avtorica je nato izpovedi verjetno malo pobrusila, da dobimo luštno, kratko knjigo polno humorja.
Druga avtorica pa je ilustratorka zelo všečnih slikic v knjigi. Sem jo morala omeniti.:)
0
Avatar člana WiCkEd WiTcH
WiCkEd WiTcH
16.11.2020 ob 14:30
Cecilia Ahern: Dar

Ti je lahko ena knjiga istega avtorja zelo všeč, druga pa sploh ne?

Lou je polno in to res polno zaposlen možakar, ki mu je dan prekratek in bi bil ves čas rad na dveh (ali treh) krajih naenkrat. Nima časa živeti življenja, kljub ljubeči družini, ves čas vidi samo delo. Dokler nekega dne po nekem neverjetnem naključju v njegovo življenje ne vstopi Gabe, ki ga na zelo nenavaden način poskuša naučiti lekcije. Aja, celotno zgodbo pripoveduje policaj s svojimi problemi težavnemu najstniku, ki mu tudi ne bi škodila kakšna življenjska lekcija.
Se sliši vsaj približno zanimivo. Sploh ker je očitno avtorici všeč kanček nadnaravnega ali vsaj na prvi pogled nerazložljivega. Pa ni tako. Ni mi bil všeč noben izmed glavnih akterjev, v bistvu sem si celo želela, da Louja žena zapusti. Že včeraj. Nisem si želela brati knjige polne vase zaverovanega, lažnivega, odsotnega, varajočega Louja, ki se par strani pred koncem magično spremeni. Niti nisem hotela tako pocukranega konca, čeprav ni pocukran na običajen način. Vsaj ne v celoti. Niti poskus podaje nauka kot v basni me ni prepričal.
Ne, ne in ne. Škoda.
0
Avatar člana WiCkEd WiTcH
WiCkEd WiTcH
16.11.2020 ob 14:30
David Baldacci: Zadnja milja

https://lh3.googleusercontent.com/-ZmtF2ekkXrI/X7JIkfd0BqI/AAAAAAAAFcM/nirv0R_Ogk8jRo6qBVpDVEXADnxARMvaACLcBGAsYHQ/s1600/1605519498956357-0.png

Novi primer Amosa Deckerja (tukaj o prvem), detektiva s tragično preteklostjo in hipertimezijo. Nekega dne mu v oči pade zgodba mladega nogometaša Melvina, kot je bil tudi sam nekoč, ki je bil obsojen umora svojih staršev. Danes pa Melvin ni več mladenič, ampak po dvajsetih letih čaka na zadnjo miljo, ko nekdo v zadnjem trenutku prizna krivdo za njegov zločin. Decker zaradi vzporednic s svojim življenjem in trme začne preiskavo, da se dokoplje do resnice, kakršnakoli pač že je.
0
Avatar člana WiCkEd WiTcH
WiCkEd WiTcH
18.11.2020 ob 21:24
Aleksandra Hampamer: Očim in pankrt

https://lh3.googleusercontent.com/-iiKqRVjp3p4/X7LLs3q8yuI/AAAAAAAAFdk/0Bpp3Qjo23I_Keud4pWGV5TgQ0GOQN3vQCLcBGAsYHQ/s1600/1605553073113395-0.png

Aleksandra piše zgodbo o deklici, ki je bila psihično, fizično in spolno trpinčena večino otroštva. Lahko bi bila vaša sorodnica, prijateljica, soseda. Lahko bi bila kar sama Aleksandra. In tudi je.
K sreči pa je imela ob sebi ljudi, ki so ji v najtežjih časih pomagali, ji svetovali, jo vodili. V knjigi jih je združila v modro Taro, ki jo je s svojimi zgodbami povlekla iz obupa.
Knjiga, ki nas spomni, da ni vse rožnato, ampak bo tudi to minilo.

https://govorise.metropolitan.si/traci/domaci-traci/aleksandra-hampamer-ko-ti-stavek-spremeni-zivljenje/ Intervju z avtorico
0
Avatar člana Kinnniy
Kinnniy
18.11.2020 ob 21:37
Kajne, hvala, da so vsaj knjižnice odprte. 🙂

Jaz sem si danes prinesla en pok starih revij. Da jih listam v postelji in obujam spomine 🙂 . Čez dan se tok dogaja, bombandirajo nas s samo negativo... prav paše potem brat nekaj na izi - kako lepo je bilo nekoč. In še bo!
0
Avatar člana WiCkEd WiTcH
WiCkEd WiTcH
19.11.2020 ob 20:54
Fredrik Backman: Mož z imenom Ove

Trenutno se spomnim dveh knjig, v katerih ni bilo niti ene osebe, ki bi mi bila simpatična. Ove iz te knjige je zoprnija, da je ni večje. Nič ni dovolj dobro za godrnjavega možakarja. Spoznamo ga, ko se zdravorazumsko, kolikor je to sploh mogoče, želi ubiti. Bi to naredil že takoj po ženini smrti (Uboga duša, kako ga je sploh prenašala?) pa se pač ne spodobiti nepriti v službo.
A zoprnija pač ne more biti do konca knjige zoprnija. No, lahko je, ampak malo manj. Kot Grinch. Kljub temu da je Ove največja zoprnija, ti priraste k srcu že na prvih straneh. Prav simpatičen godrnjavi dedek je.:)

https://lh3.googleusercontent.com/-yDWddGSDvk8/X7aEk6EkS1I/AAAAAAAAFew/iyb0wmA1QU8jo_qJAc-d5gPvauVGuFpMACLcBGAsYHQ/s1600/1605797009031574-0.png

P. S.: Naslovnica knjige je precej zgovorna. In tiste kosmate kepe bolh ob svojih nogah Ove sploh ne prenaša. Če verjameš..:)
0
Avatar člana WiCkEd WiTcH
WiCkEd WiTcH
24.11.2020 ob 20:54
Sue Monk Kidd: In dobila je krila

Sue Monk Kidd je avtorica precej znane knjige Skrivno življenje čebel, po kateri je bil posnet tudi istoimenski https://www.imdb.com/title/tt0416212/ film .
Zgodba se tokrat dogaja več kot 100 let prej, v 1. polovici 19. stol. na Jugu ZDA. V ospredju je odnos med črnci in belci, v bistvu med sužnji in sužnjelastniki in najprej otroška želja, kasneje pa tudi prava dejanja, ki so počasi vodila k enakopravnosti.

https://lh3.googleusercontent.com/-aLbSIhTwR_Y/X7uxPVEhmpI/AAAAAAAAFg4/2waq_pzHgMkMb7ULhjTB9EkfcuSpulfygCLcBGAsYHQ/s1600/1606136122350507-0.png

Sarah je enajstletna hčerka bogatega sužnjelastnika, Pokora pa desetletna sužnja, ki ji je bila podarjena za rojstni dan. V knjigi se izmenjujejo poglavja med Sarah in Pokoro; tako dodobra spoznamo njuno življenje in mišljenje skozi desetletja. Živita skupaj, a njuno življenje je popolnoma drugačno. Skupno jima je le prijateljstvo, ki je večkrat na preizkušnji in želja po svobodi.

Pokora je sicer popolnoma izmišljena, čeprav izhaja iz resnične sužnje, ki je bila podarjena resnični Sarah kot darilo. Sarah in njena sestra Angelina sta bili že za časa svojega življenja znani osebnosti, pokori, ki sta se zoperstavili pravilom, zakonom in tradiciji, da bi jasno in glasno ugovarjali zatiranju sužnjev in žensk. Njuna naloga je bila presneto težka, ker so ju v njunem boju za pravice žensk poskušali ovirati celo tisti, ki so ju sicer podpirali pri abolicionizmu.

https://en.m.wikipedia.org/wiki/Sarah_Moore_Grimk%C3%A9 Sarah Grimké

https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/b/b6/Sarah_Moore_Grimke.jpg
0
Avatar člana WiCkEd WiTcH
WiCkEd WiTcH
25.11.2020 ob 21:04
J. P. Delaney: Verjemi mi

https://lh3.googleusercontent.com/-BNyF_9Rj4yM/X75kapjmNzI/AAAAAAAAFh8/9buvQS1E5RcwCofX47he_kqpEA1t99EZACLcBGAsYHQ/s1600/1606313062672257-0.png

Claire si želi postati igralka. Zaradi svoje preteklosti, ki jo skriva pred nami vse do konca, in verjetno še česa se je zmožna preleviti v katerikoli lik, ki si ga zamisli. Po naključju je vpletena v umor in najamejo (oz. prisilijo) jo, da odigra (živi) žensko, ki se bo približala osumljencu.
Knjiga je polna citatov Baudelairovih pesmi in alegorij njegovega življenja. Prav tako se prepletajo običajni zapisi in dramski del. Ne vem, kaj naj rečem. Prvo polovico knjige me je motilo, da je vse tako neresnično. Bi se to res lahko zgodilo? Kasneje se dobi nekaj odgovorov na vprašanje, a kljub temu sem knjigo zaprla zbegana. Je bilo res vse, kar se je zgodilo? Ali je vse skupaj le igra?

https://www.bukla.si/knjigarna/leposlovje/kriminalni-roman/dekle-pred-njo.html Dekle pred njo mi je bila veliko bolj všeč.
0
Avatar člana WiCkEd WiTcH
WiCkEd WiTcH
25.11.2020 ob 21:05
Kamenko Kesar: Mene ne bo noben jebo

https://lh3.googleusercontent.com/-pyTBTOde2UM/X76kSwnNd7I/AAAAAAAAFjM/5hpJdZgQKX0PBbso8ctAEcNbWDBIETeVQCLcBGAsYHQ/s1600/1606329416979775-0.png

Zbrani humorni zapisi o potovanjih, delu, seksu, otrocih, morju, hrani... Skratka, vsem možnem.

https://www.kamenko.si/ https://www.kamenko.si/
0
Avatar člana Rednamay
Rednamay
25.11.2020 ob 21:07
Prebrala sem tisto k sm jo nazadnje tukej objavla.. Zdaj imam na vrsti,odločam se med LUČKA V SNEGU ali pa SKRIVNOSTNI MOŽ. neki bom že.. polahko.. super,december prihaja,snegec,topel čaj in knjiga ☕
0
Avatar člana Sunbeam
Sunbeam
25.11.2020 ob 21:22
Prebrala sem tisto k sm jo nazadnje tukej objavla.. Zdaj imam na vrsti,odločam se med LUČKA V SNEGU ali pa SKRIVNOSTNI MOŽ. neki bom že.. polahko.. super,december prihaja,snegec,topel čaj in knjiga ☕
Res je super december prihaja. Karantena, korona. 😛
0
Avatar člana Kinnniy
Kinnniy
26.11.2020 ob 14:34
Kamenko Kesar: Mene ne bo noben jebo

https://lh3.googleusercontent.com/-pyTBTOde2UM/X76kSwnNd7I/AAAAAAAAFjM/5hpJdZgQKX0PBbso8ctAEcNbWDBIETeVQCLcBGAsYHQ/s1600/1606329416979775-0.png

Zbrani humorni zapisi o potovanjih, delu, seksu, otrocih, morju, hrani... Skratka, vsem možnem.

https://www.kamenko.si/ https://www.kamenko.si/


Mani je beda! Tip res misli, da je duhovit?? Daj podaj oceno knjige.
0
Avatar člana Sunbeam
Sunbeam
26.11.2020 ob 15:16
Kamenko Kesar: Mene ne bo noben jebo

https://lh3.googleusercontent.com/-pyTBTOde2UM/X76kSwnNd7I/AAAAAAAAFjM/5hpJdZgQKX0PBbso8ctAEcNbWDBIETeVQCLcBGAsYHQ/s1600/1606329416979775-0.png

Zbrani humorni zapisi o potovanjih, delu, seksu, otrocih, morju, hrani... Skratka, vsem možnem.

https://www.kamenko.si/ https://www.kamenko.si/


Mani je beda! Tip res misli, da je duhovit?? Daj podaj oceno knjige.
Tip je bloger, ne pisatelj. Malo poguglaj, včasih se narežiš, včasih pač ne. Oddehni /se piše z enim d ali z dva d?/si malo, še dolgo pot imaš pred sabo. Ne nori v eno. 😛
0
Avatar člana WiCkEd WiTcH
WiCkEd WiTcH
26.11.2020 ob 16:54
Kamenko Kesar: Mene ne bo noben jebo

https://lh3.googleusercontent.com/-pyTBTOde2UM/X76kSwnNd7I/AAAAAAAAFjM/5hpJdZgQKX0PBbso8ctAEcNbWDBIETeVQCLcBGAsYHQ/s1600/1606329416979775-0.png

Zbrani humorni zapisi o potovanjih, delu, seksu, otrocih, morju, hrani... Skratka, vsem možnem.

https://www.kamenko.si/ https://www.kamenko.si/


Mani je beda! Tip res misli, da je duhovit?? Daj podaj oceno knjige.

Kakšni zapisi so smešni, kakšni pač ne. Imaš link in lahko preveriš, če bi ti bil všeč.
Jaz sem se naglas smejala le pri enem zapisu. Žena je bila v banji, zelo vroči vodi po njegovo in potem je eno stran opisoval, kako je zelo počasi lezel vanjo. Smešno mi je bilo zato, ker sem že bila na mestu njegove žene, v zame zelo prijetni temperaturi vode v džakuziju, nekomu drugemu pa je bila voda zelo vroča.:D Kamenkotu je uspelo priti v vodo, mojemu pa ne.:P
0
Avatar člana Sunbeam
Sunbeam
26.11.2020 ob 17:01
Sploh ne morem več brat. Ni več neke mirnosti, ko zvečer ležeš v posteljo in se potopiš v vsebino knjige.
Preberem par odstavkov........ in sploh ne vem, kaj sem prebrala. 🙁
Tok se dogaja (v službi), tok čutim vso to znerviranost v zraku - pa živimo normalno v naši ulici.

Pun K imam vsega!
Konkretno reč rabiš. Da se sprostiš. 😛
0
Avatar člana WiCkEd WiTcH
WiCkEd WiTcH
28.11.2020 ob 14:16
Robert Dugoni: Sestrin grob

Prva knjiga iz zbirke o Tracy Crosswhite.

https://lh3.googleusercontent.com/-cYRa7jl0810/X8JFrr7SCcI/AAAAAAAAFj0/P-Ugf7rt8t8-g5s6rntKCcnGyBd2B41DwCLcBGAsYHQ/s1600/1606567339586653-0.png

Tracy je detektivka, a tudi sestra pogrešane Sarah, ki je izginila pred dvajsetimi leti. Nekega dne pa odkrijejo njeno truplo in Tracy ponovno začne upati, da bo ugotovila, kaj se je zgodilo. Ne verjame, da je moški obsojen sestrinega umora resnično kriv. Sledi pa vodijo k najvplivnejšim ljudem v domačem mestu in k njeni družini. Bo sploh sposobna prenesti resnico, če ji jo uspe odkriti?
Kar soliden izdelek. Kar pa nikakor ne morem reči za delo prevajalke in založbe. Ker sem bila spet neprijetno presenečena nad kupom napak v knjigi, sem pokukala na prvo stran za imenom prevajalke. Zapisali so ga kot Perta. Dvomim, da je to njeno pravo ime in mislim, da je to le prva v nizu neodpustljivih napak.
0
Avatar člana Mici
Mici
28.11.2020 ob 14:45
Spet berem Murnikove Ženine naše Koprnele. Luštno vsakič znova.
0
Avatar člana Sunbeam
Sunbeam
28.11.2020 ob 14:50
Od Murna Ženine naše Koprnele poznam. Samo kaj je kobot, se mi sanja ne? 😛 Dinovazer pač. Še 5 mesecev.
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
Cvek123.com © 2014-2026