❔ antipsihotiki - 2

Jaz jih vsak dan pojem pol kile pa mi se vedno he delujejo 🙁

Se strinjam glede tega, da je do zadnje epizode verjetno prišlo zaradi odtegnitve. Drugače se ukvarjam s tem ali je njeno obnašanje stvar karakterja ali bolezni. Ko se spomnim stvari za nazaj, se mi zdi, da ne more biti čisto ok, ne gre je povsem zaupati. V kakšno stvar se zažene, dela toliko stvari hkrati, hiperaktivno. adepresivnih dni opazim manj, se mi zdi, da je hiperaktivnost bolj izrazita. Ne vem, ampak jaz včasih težko shajam s tako osebo,, neracionalna oseba., Ko si nekaj vbije v glavo, je ne moreš ustaviti. Ampak vseeno nima tako hudih nihanj kot je opisano v prispevku.

Jaz imam precej diagnoz 🙁

Kako pa si clovek, ki trpi za hudim nihanjem razpolozenja lahko do neke mere pomaga sam :

da si uredi vse ritme, predvsem ritem spanja in hranjenja. - Mora se dobesedno prisiliti, da gre spat, tudi kadar ni zaspan in da je redno in zdravo, tudi ce ni lacen. Normalno, ce 2-3 dni prezivi brez spanja in normalne hrane, potem sledi hud "crash".
- da skusa pomiriti "divjajoce misli" / racing thoughts/ z vodeno meditacijo, progresivnim sproscanjem ali katerokoli drugo metodo, ki pri njem deluje. Lahko tudi sekanje in zlaganje drv 🙂
- da se skusa s KV terapijo, NLP terapijo ali katerokoli drugo terapijo, ki pri njem deluje, racionalno prepricati da je vecina njegovih strahov, skrbi in obsesij brez prave, resnicne osnove.
In seveda, veliko ribjega olja 🙂

Pa ne misliš AP-jev?!

Jst vse pozrem, ad, ap, and, pse, std,kju...najraje pa imam crve iz vrta 🙂

precej diagnoz, diagnoze na zalogo.

Kaj pomeni Manijak ali večijak ali mačijak.

To tko ko un komad I'm a maniac

Karakter je podstat in zdravila ga ne spremenijo v taki meri, da bi postal to cisto drugacen clovek.
Res pa je, da z dolgotrajnim jemanjem zdravil se spremenijo nekatere osebne lastnosti, ali se raje, odnos cloveka do nekaterih stvari, do odnosov, do njegove fundamentalne cloveskosti.
SSRI antidepresivi ne vplivajo ( negativno) samo na libido, pac pa tudi na romanticne odnose.
Vse psihiatricne droge lahko povzrocijo indiferentnost, otopel odnos do okolice.
Plus ce clovek res trpi s svojim stanjem lahko postane do okolice tudi kljubovalen - ces
saj ne razumete in nikoli ne boste mogli, kaj vse prestajam..

PSE sustained-release tablets
STD Sexually Transmitted Disease

Ma, da farbaš nas. Še toliko se ne potrudiš, da bi pravilno napisala kratice.

Jaz se vedno potrudim, vse za vas!

To bo pa najbrz superkvazipozrtvovalna motnja - DSM-5 301.81 (F60.81)
Zdravljenje pa - individualna psihoterapija in psihofarmakoloske resitve 🙂

https://en.wikipedia.org/wiki/Narcissistic_personality_disorder

Gospa doktor v clanku pove da se smatra za - biolosko psihiatrinjo - in to pove z zadovoljstvom.

Bioloska psihiatrija je torej stroka utemeljena z biologijo, z znanostjo.... kajne?
Bioloske spremembe na mozganih je mozno izmeriti in dokazati..Ali res?

Bioloska psihiatrija "ve" da so psihiatricne bolezni posledica nepravilnega delovanja mozganov.
poskodb mozganskih celic, oziroma pomanjkanja nekaterih snovi v mozganih.

- "Depresija in tesnoba sta bolezni možganov. Dokazano je, da gre pri depresiji in anksioznosti za
nepravilno delovanje možganskih celic, zato je zdravljenje z antidepresivi nujno potrebno."
- "Depresija je posledica primanjkljaja oziroma neusklajenega delovanja biokemičnih snovi v možganih"

Te trditve,bolje receno, ti aksiomi bioloske psihiatrije so seveda znanstveno dokazane, podprte z resnimi, strokovnimi raziskavami, mar ne?
Presentljivo, niso.
Ne obstoja niti ena znanstvena raziskava ki bi podprla tezo o pomanjkanju npr. serotonina kot vzroku za depresijo
obstoja pa veliko raziskav ( prva je bila narocena s strani ameriskega kongresa ze l 1992)
ki to tezo ovrzejo.
http://time.com/3829565/is-the-link-between-depression-and-serotonin-a-myth/
serotonin and depression

Dr. Ronald Pies, the editor-in-chief emeritus of the Psychiatric Times, laid the theory to rest in the July 11, 2011, issue of the Times with his admission:

“In the past 30 years, I don’t believe I have ever heard a knowledgeable, well-trained psychiatrist make such a preposterous claim [about chemical imbalance in the brain], except perhaps to mock it”

“And yes, the ‘chemical imbalance’ image has been vigorously promoted by some pharmaceutical companies, often to the detriment of our patients’ understanding.”

“In truth, the “chemical imbalance” notion was always a kind of urban legend - never a theory seriously
propounded by well-informed psychiatrists.”
http://www.anxietycentre.com/anxiety-news/chemical-imbalance-theory-officially-dead.shtml

Vendar slovenska bioloska psihiatrija ocitno se zmeraj zvesto verjame v hipotezo o " kemicnem neravnovesju", ki baje povzroca nepravilno delovanje mozganov in posledicno s tem psihiatricne bolezni.
Ali morebiti pacienta, ki pride k njim s potrtostjo, brezvoljnostjo,crnimi mislimi,obcutki krivde, izgubo energije in zanimanja, tezavami s spanjem , apetitom in libidom - posljejo na kaksne preiskave?
Ali mu naredijo krvne teste, ki naj bi pokazali napacno raven nevrotransmiterjev ( serotonina dopamina norepipherina)
ali pa slikanja - PET, MRI, CAT - ki naj bi pokazali "poskodovane mozganske celice"?
Mislim, da ne.
Diagnosticirajo ga na podlagi simptomov ( in tu pride do zanimivega kroznega argumenta.)
- Doktor zakaj sem portrt, brezvoljen, crnogled, brez energije (itd)?
- Zato, ker imate depresijo.
- Kako pa veste da imam depresijo?
- Zato, ker ste potrti, brezvoljni, crnogledi brez energije itd.....
Brez skrbi, predpisali vam bomo anti-depresive, ki bodo popravili kemicno neravnovesje v vasih mozganih.

Ampak antidepresivi ucinkujejo, kajne? Odpravijo simptome depresije in zmanjsajo trpljenje - ali ni to dovolj?
Hm, ne ravno.
Primerjava raziskav med ucinki ADjev in placeba pokaze razliko v ucinkovitosti sele pri zgornjem rangu zelo hude depresije.

"Drug–placebo differences in antidepressant efficacy increase as a function of baseline severity, but are relatively small even for severely depressed patients. The relationship between initial severity and antidepressant efficacy is attributable to decreased responsiveness to placebo among very severely depressed patients, rather than to increased responsiveness to medication."
Antidepressant Benefits

Gospa doktor v clanku tudi trdi, da se bolniki odzovejo na zdravila na specificen nacin ( drugace kot ne-bolniki), kar naj bi potrjevalo obstoj bolezni in upravicilo jemanje zdravil. vendar tudi to ne drzi prevec. Ne-shizofrenicni posamezniki - zdravi prostovoljci - ki so jemali antipsihotike , so vsi razvili
negativne simptome shizofrenije - apaticnost, avolicijo, anhedonijo, alogijo itd.
Kaj pa ne-depresivni pacienti, ki jemljejo antidepresive ( za anksioznost, socialno plasnost, bolecine v hrbtu itd?
Pri mnogih od teh se pojavi depresija, vendar sele, ko prenehajo, ali poskusijo prenehati jemati antidepresiv.

To dokazuje, da o psihiatricnih drogah vemo zelo malo.

Vsekakor, nezaskrbljenost glede porasta uporabe psihotropnih drog je zaskrbljujoca.

http://www.siol.net/trendi/intimno/druzina_in_prijatelji/2014/08/mejne_osebnostne_motnje.aspx

Lepo prekopiran pop clanek.
Najbolj mi je vsec "histonicna" motnja - (pravilni izraz je histrionicna.) Si kar predstavljam tipe pri psihiatru -
Doktor, moja zena je sigurno histonicna. Stalno zganja histonijo... 😆

No, tole je zelo zanimivo ( iz clanka)

"Lahko se naučite odigrati katerokoli duševno motnjo in jo perfektno odigrate, ne boste pa mogli odigrati
učinka zdravil, ker je ta tako globoko telesen, tako specifičen.
Iz odziva ljudi na zdravila lahko potrdimo oziroma ovržemo nekatere diagnoze." ( Z.M.D.)

Zanimivi sta dve stvari :
1.Ocitno ljudje v praksi "odigravajo", torej fejkajo, dusevne motnje, ( in to perfektno:) - zakaj le??

Najbrz "depresivci" odigrajo klinicno depresijo, ker si zelijo bolniskega dopusta, "shizofreniki" pa
odigrajo shizofrenijo zaradi invalidske upokojitve?

In te dusevne motnje odigrajo tako perfetkno, da jim klinicna , bioloska psihiatrija ( stroka, utemeljena z biologijo, z znanostjo...)
ne more dokazati, da v bistvu nimajo - napacne ravni biokemicnih snovi v mozganih,
In morajo z odzivom na zdravila potrjevati "pravilnost diagnoze"?

2. Res me zivo zanima, kateri so ti "tako specificni, tako globoko telesni" odzivi na zdravila", ki jih "resnicno" bolni pokazejo,
ne-resnicno bolni pa ne?
Popularno je namrec mnenje, da antipsihotiki ciljajo direktno na psihozo ( saj, zato tudi ime 😛 kajne?
in jo odpravijo. Vendar pa to ne drzi.
Antipsihotiki - pravilneje nevroleptiki - omamijo celoten centralni zivcni sistem, in to tako pri zdravih, kot pri psihoticnih ljudeh
- pri slednjih pac do te mere, da znakov svoje psihoze ne zaznavajo vec, oziroma postanejo do nje indiferentni.
Pri tem, in ne kot nezazeljen ali "stranski", temvec kot del primarnega terapevtskega ucinka,
povzrocijo simptome parkinsonizma.

"From the beginning it was evident that no lines of demarcation could be drawn between therapeutic degrees of reduced psychomotor activity and early symptoms of parkinsonism…. What we witnessed were gradual transition from hypermotility to hypomotility, which, in a certain proportion of patients, progressed to the more pronounced degrees of parkinsonian rigidity. Clinical evidence therefore, indicated that the therapeutic function of chlorpromazine and reserpine could not be separated from their modifying influence on the function of the subcortical motor system in transacting volitional, affective and intentional functions

When “antipsychotic” drugs were introduced into psychiatry in the 1950s, they were thought to work by inducing a state of neurological suppression, which reduced behavioral disturbance as well as psychotic symptoms. This view was reflected in the name “neuroleptic.” Within a few years, however, the idea that the drugs were a disease-specific treatment for schizophrenia or psychosis, and that they worked by modifying the underlying pathology of the condition, replaced this earlier view, and they became known as “antipsychotics.” This transformation of views about the drugs’ mode of action occurred with little debate or empirical evaluation in the psychiatric literature and obscured earlier evidence about the nature of these drugs.

The idea of a neuroleptic was never accepted to the same degree in America. There, drugs like chlorpromazine and reserpine were referred to as “tranquilizers,” and later as “major tranquilizers,” to distinguish them from meprobamate, and the newly launched benzodiazepine, Librium, which were increasingly labelled as “minor tranquilisers.”

The apparent indifference, or delay in response to external stimuli, the emotional and affective neutrality, the decrease in both initiative and preoccupation without alteration of conscious awareness or in intellectual faculties constitute the psychic syndrome due to treatment. (Delay & Deniker
Magic Bullets for mental Disorders, the emergence of "Antipsychotic" drug as a Concept


Zelo zanimivo bi bilo tudi slisati mnenje gospe doktor o "globoko specificnih, telesnih odzivih" na psihiatricne droge
pri pacientih, ki so jim le-te predpisane off-label ( mimo diagnosticnih kriterijev)

Kako se odzovejo in kako poteka "potrjevanje diagnoze preko odziva na zdravila"
pacienti, ki jemljejo antidepresive zaradi kronicne bolecine, problemov s spanjem , sindroma razdrazljivega crevesja?
/6-little-known-uses-for-antidepressants

Ta raziskava je npr pokazala, da 75% pacientov jemlje antidepresive Off - label

" In many cases physicians write off-label prescriptions based on limited or anecdotal evidence.

"Most off-label drug mentions have little or no scientific support," said study co-author Jack Fincham, A.W. Jowdy Professor of Pharmacy Care at the University of Georgia College of Pharmacy. "And when I say most, it's like 70 to 75 percent. Many patients have no idea that this goes on and just assume that the physician is writing a prescription for their indication."

The study, published in the June issue of the Journal of Clinical Psychiatry, examined rates of off-label prescribing for drugs that act on the central nervous system.
The researchers found that 75 percent of antidepressant recipients, 80 percent of anticonvulsant recipients and 64 percent of antipsychotic recipients received at least one of these medications off-label."
High rates of Off Label prescriptions

Kako se odzovejo paceinti, ki jemljejo Antipsihotike off label - za anksioznost, nespecnost, probleme s spanjem, bulimijo, depresijo?
Je njihov odziv "globoko telesen, globoko specificen"??
Kako lahko zdravniki upravicijo resne stranske ucinke pri takem predpisovanju?

Primum Non Nocere, my foot!

More than 50% of Antipsychotics prescribed Off-Label

Sicer pa mislim, da gospa doktor podcenjuje svoje paciente.
Resno.
Ce so se naucili, in to perfektno, odigrati ali oponasati svojo dusevno motnjo - npr. klinicno depresijo ali psihozo-

potem pa ni vrag, da se ne bi naucili oponasati tudi ucinkov psihiatricnih drog,
kot so
nekontrolirano trzanje ( diskinezija), tresavica in nemir ( akatisija), custveno otopelost in obup ( disforija)
kognitivno otopelost in pomanjkanje volje ( avolicija, anhedonija , alogija, akinezija)
motnje delovnega, kratkorocnega in avtobiografskega spomina,
diabetes, prolaktemijo, nekontrolirano rejenje, kardiovaskularne in genitourinarne tezave
kakor tudi skrcenje mozganskega korteksa.

Pravzaprav jim ne bo treba nicesar oponasati, kajti ti ucinki se pojavijo pri "zdravih" in "bolnih" ljudeh,
ki jemljejo antipsihotike
kakor tudi,(s poskusi pokazano), pri opicah in mackah.

Odvajanje :

Zgodba o Prozacu

http://rxisk.org/antidepressant-withdrawal-a-prozac-story/

Odvajanje od Antipsihotika

Sallyina zgodba

http://rxisk.org/olanzapine-withdrawal-sallys-story/

Avtorica, nehaj jest kemično sranje. Mogoče rabiš kaj na kratek rok, potem pa raje odpravi razloge in zaživi drugače.
Saphire .... res pretiravaš s tem kopiranjem vsega živega. Povzemi misli pa daj linke, pa je.

Se pardoniram 🙂
Z linki sem pac skusala podkrepiti, zakaj mislim tako, kot mislim.
Ce povzamem svoje mnenje o antipsihotikih : Ne jih jest - razen pri psihozi.
Ne jih jest za nespecnost, za tesnobo, za depresijo, za bulimijo, za osebnostne motnje...
Zelo tezko se jih boste odvadili.
Povzrocili vam bodo vec tezav, psihicnih in fizicnih, kot jih bodo odpravili.
Tako....
Roger & out. 🙂

Sori če sem bila ostra - ampak veš kaj, tole kar si sedaj napisala, evo, to je to! 🙂

Mnenje, četudi tebe ne zanima, zanima pa nas druge. Ne moreš na javnem forumu nekomu diktirati kaj in koliko naj piše. Če te ne zanima, pač ne bereš, zadeva je čisto enostavna.
Saphire, kar nadaljuj prosim., jaz rada berem tvoje objave.

Torej, seveda lahko na javnem forumu izrazim svoje mnenje. Tako kot lahko ti. Obe sva ga in to je to.

Se strinjam. Tudi Saphire ga lahko, vključno s citati in linki, ne glede na to, ali je tebi osebno to všeč ali ne. V tem je bistvo.

No, mene predvsem zanima "bioloska" psihiatrija ( oximoron) in vsa ta potegavscina z domnevnim kemicnim neravnovesjem, ki baje povzroca
dusevne motnje ali bolezni.
Kljub pomanjkanju dokazov, oziroma, kljub obilici nasprotnih dokazov,
tako imenovana bioloska psihiatrija se zmeraj ponavlja svoje mantre -
ces da se, zaradi nepojasnjenih razlogov,v mozganih nekaj zgodi ( in to nekaj fizicnega) z nevrotransmiterji, in voila, nastopijo dusevne bolezni/ motnje, kot so anskioznost, depresija, bipolarna depresija , in motnje shizofrenega kroga.
Pri tem nima pacient in njegove zivljenske tezave nic zraven, to je pac bioloska napaka, mogoce geneticna, mogoce ne,
pac usoda, ali Kismet...
Edina resitev so potem,po trditvi bioloske psihiatrije, seveda, psihiatricna zdravila, o katerih pa vemo zelo, zelo malo.

Zelo me moti tudi omalovzevanje nezeljenih ucinkov psihiatricnih zdravil,, prikrivanje pogostosti in resnosti le-teh
( npr. tardivne diskinezije in akathisije)
in pa popolna.... hm, nevednost je en izraz... glede odvajanja .

Uradna doktrina, spet skoraj mantra, je namrec, da niso zasvojljiva in da se jih ne navadimo.
Vendar, to ni res.
Nevroleptiki so mocna pomirjevala ( major tranquilizers), ki delujejo na centralni zivcni sistem, prav tako kot benzodiazepini ( minor tranquilizers)
Prav tako se razvije toleranca, prav tako nastopijo odtegnitveni ucinki - ceprav mogoce drugacni in manj dramaticni, kot pri
nekaterih opioidih in pomirjevalih.
V praksi je tako, da ljudje, ki pristanejo na antipsihotikih, le-te zelo redko prenehajo jemati.
In v praksi sploh ni tezko "pristati" na antipsihotikih, ker se cedalje bolj na siroko predpisujejo prav kot nadomestek za "navadna "pomirjevala-
( ki naj bi bila zasvojljiva, antipsihotiki pa ne.)

Predpisujejo se torej, cedalje bolj pogosto, pri nespecnosti, tesnobi, bulimiji, anoreksiji in nenazadnje, depresiji.

Prav ta uganka me je spodbodla - zakaj?? antipsihotiki pri depresiji.??
Eden od odgovorov je seveda jasen - zasluzki farmacevtske industrije. "Tezko je imeti uspesnico ( blockbuster) z 1 miljardnim dobickom, ki
ucinkuje pri ( samo) 1 % populacije" je bil dobeseden stavek enega od zaslisancev na sojenju proti farmacevtski firmi , ki je nelegalno
trzila svoj antipsihotik. ( TMAP process, Johnson&Johnson, risperdal)

Torej, premalo ljudi ima psihozo, zato je treba indikacije razsiriti na - demenco, agresivnost, avtizem, anskioznost , bipolarno depresijo, in - bingo! - na "obicajno" depresijo, ki je
cedalje bolj razsirjena. Nenadoma nimas vec 1% ciljne populacije, pac pa 15-20%.
In dolarcki cingljajo....
Vendar me se zmeraj zanimal vzrok, torej , logika, racionala.

Zakaj naj bi pri ljudeh z depresijo, ki se nasplosno pocutijo mizerno, pomagali prav antipsihotiki, ki po svojem primarnem ucinku
blokirajo energijo, voljo, motivacijo in zadovoljstvo? torej povzrocajo mizerijo?

To me zanima in zato pisem o tem.

Zelo se strinjam s tabo Saphire! Že precej let berem o tej problematiki na ameriških straneh. Pa pričevanja farmacevtskih whistblowerjev o svinjarijah okoli zdravil, ki bi jih najraje začeli tlačiti že v dojenčke, da bi imeli še več strank in še večje dobičke. Enako je z zdravili za visok pritisk ali holesterol. Kar naprej znižujejo mejo, kakšne vrednosti naj bi bile normalne - seveda, da not pade še več ljudi. Miljardni dobički so pač zanimivi. Interes farmacije ni to, da bi bili mi zdravi, ampak da bi bili čimbolj bolni - to je njihov dobiček.
Enako je z zdravniki. Imam sorodnico, ki je povedala, da je zaslužila s količino zdravil predpisanih na recept, določene farmacevtske družbe, veliko več kot s plačo. In nič je ni bilo sram. Je rekla, da to tako pač je. Zato tako prijazno delijo zdravila. Nekateri pacienti jemljejo po 14 in več zdravil na dan. Kaj se zgodi, ko se zmešajo vsi stranski učinki vseh teh zdravil, si lahko mislite. Ne rečejo zastonj, da od zdravljenja bolezni umre veliko več ljudi kot od bolezni same.
Na youtubu je veliko posnetkov, ko farmacevti ali zdravniki govorijo o vsem tem. Direktor velike švedske farmacevtske družbe je potem, ko se je upokojil, povedal vso resnico o teh svinjarijah, ki se dogajajo. Je rekel, da ga je zelo sram, da je bil tega in da si ni upal prej tega povedati, ker je moral preživeti družino, bi pa jasno izgubil službo in nikoli več dobil druge. Napisal je tudi knjigo o vseh teh barabijah farmacije. Teh pričevanj je toliko, da si človek ne more misliti, da je možno. Tudi pri zdravljenju raka ni vse tako kot bi moralo biti in veliko jih umre brez potrebe, itd., itd. Seveda pa vsi, ki imajo koristi pri vsem, trmasto gonijo svoje, da se jim dobički in hišica iz kart ne podre.

@takle mamo,
mi lahko zaupaš prosim naslov knjige in avtorja?
hvala

Drzi, @takle mamo.
Edina razlika je, da pri holesterolu znizujejo vrednosti, ki naj bi bile normalne,
pri serotoninu in dopaminu pa :
a. Nihce nima pojma, katere vrednosti naj bi bile normalne.
b. Teh vrednosti pri pacientih ne merijo, pac pa dolocajo diagnoze kar " cez palec"
c. Teh vrednosti se niti ne da meriti, v zivih mozganih t.j.- torej merijo , pri raziskavah, metabolite v krvi , to pa ni zanesljivo, ker v kri pride tudi
serotonin iz drugih organov, ne samo iz mozganov.

Druga stvar pa je, da se psihiatrije ne da normalno kritizirati.
Ob vsaki kriticni pripombi te - ali ozigosajo kot pripadnika kake sekte ( npr. scientologije), ali pa ti povejo, da nimas pojma, oni pa seveda
imajo "strokovno podlago".
Kako strokovna je, se vidi v praksi.

No, se ena linija obrambe je - po sistemu - "torej mislite ( vi kritiki), da si je dusevne bolezni izmislila psihofarmacija, zaradi dobickov.?"
Ali torej niso resnicne?
Seveda so resnicne, samo lotevajo se jih iz popolnoma napacnega konca.

Ce pa govoris o zasluzkarstvu, o korupciji, o potvarjanju ( npr. kvaziznanstvene raziskave, napisane s strani Big Pharma)
pa je protinapad, da imas Blodnje o Zarotah . LoL 😆

Pharmageddon, prav zares.

En primer, "Kaj se zgodi, ko se zmešajo vsi stranski učinki vseh teh zdravil" je antiholinergicni sindrom.
in za to je nevarnost pri tretmanu bipolarne motnje.
Pri bipolarni se rutinsko predpisejo Antidepresivi ( prozac,zoloft itd., Antipsihotiki ( seroquel, abilify,itd) in Antikonvulzanti - antiepileptiki ( npr. lamictal)

Posledica tega koktajla zdravil je lahko Antiholinergicni toksindrom :
"Antiholinergični sindrom: tahikardija, midrijaza, rdeča in suha koža, hipertermija, delirij, psihoza,hipertenzija/hipotenzija, konvulzije, koma, urinarna retenca, ileus, mioklonus,,"

Anticholinergic Side Effects Antipsychotics
Torej - tudi delirij in - dezorientiranost, spominske motnje, nezmoznost misliti, halucinacije.. skratka psihoza.
To, da je bila psihoza lahko povzrocena z zdravili, psihiatrov ponavadi ne zanima prevec.
Enako, kot predoziranost z antidepresivi lahko sprozi do tedaj neobstojeco manijo
( cemur se v psih,zargonu rece, da je "izbruhnila latentna manija" ) in potem bolnik "napreduje" iz unipolarne depresije v bipolarno,
lahko tudi predoziranost z razlicnimi anti ( depresivi,psihotiki, konvulzanti) sprozi psihozo
in s tem novo diagnozo.

Pot od "navadne" depresije do bipolarne in nato do "shizoafektivne motnje" je pravzaprav grozljivo preprosta.

Avtor je Dr. John Rengen Virapen (indijskega porekla), naslov knjige je pa Stranski učinki: Smrt

knjiga v več jezikih - na Amazonu

njegov Facebook

"I bribed a Swedish professor to enhance the registration of Prozac in Sweden." - John Virapen. Pharmaceutical companies want to keep people sick. They want to make others think that they are sick. And they do this for one reason: money. Did you know: * Pharmaceutical companies invest more than 35,000 Euro (over $50,000) per physician each year to get them to prescribe their products? * More than 75 percent of leading scientists in the field of medicine are "paid for" by the pharmaceutical industry? * Corruption prevailed in the approval and marketing of drugs in some cases? * Illnesses are made up by the pharmaceutical industry and specifically marketed to enhance sales and market shares for the companies in question? * Pharmaceutical companies increasingly target children? "Side Effects: Death" is the true story of corruption, bribery and fraud written by Dr. John Virapen, who has been called THE Big Pharma Insider. During his 35 years in the pharmaceutical industry internationally (most notably as general manager of Eli Lilly and Company in Sweden), Virapen was responsible for the marketing of several drugs, all of them with side effects. Now, Virapen is coming clean and telling all of the little secrets you were never intended to know!

What would you do if you made hundreds of thousands of dollars each year, and stayed in the best hotels and ate in the best restaurants around the world . . . wining and dining clients at posh resort destinations with the full approval of your bosses . . . selling the products of major pharmaceutical companies? Well, if you were John Virapen, Ph.D., you would write a tell-all book exposing the dirty, dark secrets of Big Pharma. John spent nearly four decades plying his trade: helping to gain approval for infamous drugs like Prozac, sweet-talking doctors and their staff to accept his free samples of the latest concoction from his company, bribing opinion leaders and regulatory authority employees, all to get more drugs into the hands of patients, some drugs that came with deadly side effects. After the birth of his last child over 10 years ago, the hackles on the back of his neck were raised when he saw who Big Pharma was marketing to now: kids. John decided right there and then to get the message out to as many as possible, to warn them about the pills he had been pushing, to educate them about the deadly side effects he knew existed, but that Big Pharma knew how to hide from public view. Thanks to John we can learn all their dirty tricks, for never has someone so close to the action and that privy to the ways of Big Pharma exposed it all in book form.

Tudi ti dve sta zanimivi knjigi, avtorja pa strokovnjaka, I. Kirsch, Phd- klinicni psiholog, in Robert Whittaker, raziskovalec in psihiater.

The Emperor`s New Drugs - Exploding the Antidepressant
Myth

Anatomy of an Epidemic : Magic Bullets, Psychiatric Drugs and the Astonishing Rise of Mental Illness in America

"In this astonishing and startling book, award-winning science and history writer Robert Whitaker investigates a medical mystery: Why has the number of disabled mentally ill in the United States tripled over the past two decades? Every day, 1,100 adults and children are added to the government disability rolls because they have become newly disabled by mental illness, with this epidemic spreading most rapidly among our nation’s children. What is going on?
Anatomy of an Epidemic challenges readers to think through that question themselves. First, Whitaker investigates what is known today about the biological causes of mental disorders. Do psychiatric medications fix “chemical imbalances” in the brain, or do they, in fact, create them? Researchers spent decades studying that question, and by the late 1980s, they had their answer. Readers will be startled—and dismayed—to discover what was reported in the scientific journals.
Then comes the scientific query at the heart of this book: During the past fifty years, when investigators looked at how psychiatric drugs affected long-term outcomes, what did they find? Did they discover that the drugs help people stay well? Function better? Enjoy good physical health? Or did they find that these medications, for some paradoxical reason, increase the likelihood that people will become chronically ill, less able to function well, more prone to physical illness?"

Whitakerjevo knjigo sem brala. Me v zadnjem času vse mineva, da bi izvedela še kaj več, ker to je pa too much! Drugo področje, enako grozljivo kot psiho-zdravila, so pa cepiva. O tem je pa tudi enako veliko zapisanega, isto od insiderjev, pa enako se vse zanika. Samo kaj, ko pa rezultati in statistika govori drugače. Svet je 🤐 ultra pokvarjencev. Z normalno pametjo in vestjo ne moreš sploh dojeti tega. Pa ko bi bilo samo na področju farmacije tako! Rajši neham, da si še bolj ne pokvarim dan.

"Too much" is just about right...
Ampak, glej, medtem psihiatri ( in vcasih tudi zdravniki splosne prakse) se kar, cedalje bolj predpisujejo Seroquel in Abilify za nespecnost in depresijo
pa za bulimijo/ anorexio... ( nekdo je prisel na svetlo idejo, da, ker antipsihotiki tako ali tako povzrocajo rejenje, ubije dve muhi na en mah.
Ampak resno.)
In v ogromno primerih pacienti sploh ne vedo, kaksne vrste zdravilo imajo predpisano.
( "to vam bo pomagalo spati " itd.)
Masovno se predpisujejo antipsihotiki tudi v domovih za starejse, seveda vecinoma ne za psihozo, pac pa, da jih pomirijo, da jih uspavajo, da jim
skratka "dajo mir". Namrec varovanci negovalcem.
Trgovski zastopniki farmacevtskih firm so imeli cele Akcije , npr. Viva Zyprexa!
in slogane kot so 5 @5 -
Torej 5mg antipsihotika ob 5 ih popoldne , pa boste imeli mir pred varovancem celo noc... 🙁

Tako trzenje je seveda nelegalno in vsi - Eli Lily z Zyprexo, Johnson&Johnson z Risperdalom in AstraZeneca s Seroquelom
so pristali na sodiscih in placali miljardne odskodnine
kar pa je, v primerjavi z dobickom, za njih drobiz, in ze vracunan v stroske trzenja.

Saphire, imaš prav, kar praviš. Farmacevtski velikani imajo srečo, da je tako velik procent ljudi nevednih, da ne znajo misliti s svojo glavo, logično sklepati ali pa vsaj prebrati tisti listek zraven zdravil. Ponavadi ga kar stran vržejo. Tudi če bi prebrali tisto, kar tam piše, ne bi nič razumeli, pa itak ne berejo. Enkrat sem zdravnici nekaj težila o tem, pa je rekla, zakaj pa berete tista navodila ob zdravilih? Bog pomagaj! Sem rekla, da zato, ker so zraven, sicer jih ne bi dali zraven. Pa še to sem ji rekla, da ne berem samo tistega, kar je zraven, ampak grem vse o zdravilu prebrat na stran proizvajalca, ker tam ponavadi še več piše in več stranskih učinkov je navedenih. Tudi Draagle stran prečekiram in vsa mnenja na tujih straneh, ki so mi dosegljiva. Šele potem vem (za silo) dovolj o zdravilu. In glej ga čudo, naenkrat ni potrebno nobenega zdravila več, se zdravnica strinja, da mogoče pa res ne. Od takrat naprej nimam nobene težave več. Ne pritiska, ne holesterola in nič drugega. Prej pa kar naprej nekaj - vse so bili pa po spisku stranski učinki. Le kako, da jih zdaj ni več in je počutje že leta odlično, ko ni tablet več? In se čudi zdravnica, ja kako pa da imate tako v redu zdaj vse, pa brez zdravil? Ja pa res čudno! Naj gredo vsi skupaj nekam!

Res je, farmacija je odkrila zlato jamo z nejasno definiranimi boleznimi./ motnjam/ nepravilnostmi,
za katere ne obstaja konkretna resolucija / ozdravitev.
Psihofarmacija pa sploh, zlat rudnik, s svojimi "vzdrzevalnimi tretmani" ( maintenance treatment) - treba je pridno jesti tabletke, da
se ne bo "vrnila bolezen"./... padla prodaja....

Sicer depresija ni bila "moderna" do nekje 70 let prejsnjega stoletja. Takrat je bila anksioznost "bolezen sedanjega casa" in
pomirjevala, kot so valium in librium.
Potem sta se zgodili 2 stvari.
Objava DSM III ( Diagnostic and Statistic Manual a.k.a. psihiatricna "bibljia", ki je postavila temelje tkzv. Bioloske psihiatrije ) in z njo popolnoma nova opredelitev bolezni, kjer so vecina simptomov, ki so bili do takrat pripisani anksioznosti, opredelili kot depresijo, in hkrati mnoge razlicne depresije stlacili v eno - MDD - Major depresive disorder.
Na drugi strani pa prodor novih zdravil - antidepresivov, kot je slavni Prozac, ki so bila sprejeta z vsesplosnim navdusenjem
Kot se dostikrat zgodi, je "zdravilo" tudi v tem primeru pomagalo oblikovati "bolezen."

Vendar, nihalo se obraca.
In tukaj je gospa doktor v clanku zadela zebljico na glavico. ( "premalo antidepresivov, anksiozne motnje so problematicne, nezdravljene")

Anksioznost spet prodira na trzisce. Eden od razlogov je, da so mnogim psihiatricnim zdravilom ( AD in AP) potekli patenti, zato jih je
potrebno redefinirati, malo klonirati in predvsem, spraviti na trg za nove indikacije.

Iz marketinskega porocila :

Anxiety disorders are considered the most prevalent of psychiatric disorders.
However, poor diagnostic rates and treatment outcomes mean there is still considerable scope for manufacturers to move into the anxiety market… . Despite a fifth of the total population across the seven major markets suffering from an anxiety disorder only a quarter of these individuals are diagnosed and therefore treated. As a result, drug manufacturers are failing to maximize revenues from the anxiety disorders market. Investment in awareness campaigns is essential. (N.Rose- Disorders Without Borders, p. 471)

Torej, anksioznost se bo vrnila kot modna bolezen. Na "trgu anskioznosti" ( anxiety market") je se zmeraj precej prostora. in farmacevtska podjetja
ne ustvarijo dovolj prihodka na trgu anksioznostnih motenj
"drug manufacturers are failing to maximize revenues from the anxiety disorders market"/

Nujna je seveda investicija v trzno kampanjo, da se bodo potrosniki zaceli zavedati, kako huda stvar je ta anskioznost pravzaprav.

Tukaj je bila gospa doktor " right on the money" - in to v obeh pomenih te fraze.

Farmacija je ljudi spremenila v robote, ki hlepijo po novih in novih rožnato-zelenih in oranžnih, tudi belih kapsulah in jih pridno goltajo. Tega, da jim nič ne pomaga, da so samo še bolj bolni ne opazijo. Zdravniki, ki jim vsakič ne dajo šopa receptov za goro zdravil, niso vedno nič. Kaj bodo oni z nasveti, oni hočejo pilule! Zradi mene naj jih kar goltajo. Zadnjič sem brala eno ameriško statistiko, kjer je pisalo, da bolezni kot so demenca, Alzheimer, Parkinson v zadnjih letih skokovito naraščajo, prav nenormalno (skyrocketing). Le zakaj? Količina zdravil vseh vrst, ki jih pa oni konzumirajo, se mora nekje poznati!

še en članek v premislek

Ali sem tukaj edini človek, ki jemlje AP-je? Meni so pomagali in vem, da če jih ne bi jemal bi bil še vedno v istem dreku v katerem sem tacal leta in leta.

Mogoce res, vendar pa ni vsa krivda na pacientih.
V sodobnem svetu, kjer so obkrozeni s stiskami, kjer mogoce njihovi prijatelji ali znanci ze jemljejo kake AD je, in kjer jih psih,.stroka
v casopisih in vsepovsod obvesca, da je "depresija bolezen mozganskih celic",
pac clovek lahko razvije idejo, da ima depresivno "bolezen" in, ker so ga obvestili, da pomagajo edino zdravila, hoce pac zato zdravila.

Ne glede na to, kaksne so njegove zivljenjske okoliscine, s kaksnimi problemi se spopada,in se jih mogoce celo zaveda,
bo razocaran, ce antidepresivna zdravila ne bodo delovala ( za kar je precej velika moznost)
Ali pa bo razocaran, ko bodo prenehala delovati ( za kar je se vecja moznost)
.in bo hotel nekaj drugega.
Ali pa mu bo zdravnik ponudil " nekaj drugega" ( Antipsihotik, najverjetneje)
Mogoce bo pacient jezen na zdravnika, ker nima tocno pravega zdravila za njegove tegobe, se bolj verjetno pa je, da jih bo
pokorno jemal, in to, neizogibno, cedalje vec. ( potem pa zdravila za stranske ucinke, in za stranske ucinke le-teh....)

Mislim, da so predvsem zdravniki / psihiatri tisti, ki bi se morali zavedati, da njihovi pacienti niso kemicne epruvetke,
pac pa ljudje z zivljenjskimi problemi.
Vsak pacient si zeli predvsem
- da ga jemljejo resno, da ga poslusajo in slisijo. Ce zapusti psihiatrovo ordinacijo, ne da bi bil slisan, bo njegova zmeda samo se vecja
- da njegovi simptomi niso resni
- da bi simptomi izginili....

Ce ljudje pridobijo prepricanje, da so tablete edina stvar, ki jim lahko pomaga, jih je tezko prepricati v nasprotno.
Ce jim reces - "te tablete mogoce ne bodo pomagale "- Oni slisijo - "Nic ne bo pomagalo".
Vendar lahko.
Ljudje so premagovali depresijo ze davno, preden so se tablete sploh pojavile.
Obstojajo tehnike, ki naucijo razmisljati drugace, ali pa kako priti do jedra problemov ( ki povzrocajo depresijo).
nenazadnje, depresija ( nezdravljena s tabletami) je casovno omejena.
Mine.