Kako mislis, da ni nakljucje? Jaz mislim, da je moral delati za nekoga rodovnik, Ce ju je dodal v rodovnik kaksnega narocnika, se mi zdi povsem sprejemljivo. Tu ne vidim nobenega problema. Se mi pa ne zdi prav, da sta v javnem Indeksu.
9. april 1900
Rojena deklica Joana
Starsa: Mati Jozefa J., sivilja
Oce: Janez Z., lesar, se pripozna za oceta pred pricama Jozefom P. in Francem Z.
Botra: Jozef G. n njegova zena Maria
Zanima me, na podlagi cesa sta Jozef P. in Franc Z. pricala, da je Janez Z. oce otroka?
Bom kar tu, ker ne vem, kje smo imeli besedo pankrt. Berem nemski trafikarski roman, ki mi je slucajno prisel v roke in v njem je uporabljena beseda Bankert za nezakonskega otroka s pripombo, da je zastarelo in da se danes obcasno uporablja kot splosna zaljivka. Bub je fant, odtod poba in variante.
Se pravi so nemske b-je spreminjali v p-je. Podoben primer je bil priimek Schleimbach - blatni potok, ki se je spremenil v slajpah, ali Zillbach v Čilpah.
Pri Cilpah je bil en moj 5x praded, Jozef, rojen, Bil je letnik 1765. Za priimek je imel tri razlicne variante. Od kje je bila njegova zena Ursula, Martinova hci, pa se ne vem. Martin je bil moj 6x praded. Saj tudi za Cilpah nisem do zdaj vedela, kje lezi. Po njivah zgleda, da je bilo dokaj ravno, ampak na visini. Ali v dolini?
Kam so hodili po nakupih, v cerkev in otroci v solo?
O, moj bog, 1378 knig! Dalec prevec za moje utrujene oci. Za Ziri me je zanimalo, ker imam ustreznega sorodnika z ustreznim priimkom v rodovniku in gre do tistega leta na Zirovski vrh. Dlje nazaj pa ni knjig. Zirovski vrh je bil takrat pod Zirmi.
Zdaj nameravam vzeti nekaj pavze, ker je treba urediti in narediti ene stvari in nekaj casa ne bo veliko casa na razpolago
Hvala.
Kadar se zelo trudim, imam pogosto malo uspeha. Potem en drug dan nekaj po nakljucju najdem in mi vse zleti skupaj. In tako je bilo danes. Sem rekla, da pred pavzo si lahko se enkrat privoscim in sem sla na FTDNA, kjer sem tudi testirana. Nameravala sem pogledati eno stvar, a mi je v oci padel priimek nekega Americana, ker sem nekoga s tem priimkom poznala v mladih letih. Ta American je polNemec, eno malenkost Ceh in pol Slovenec, s tem, da je vsa njegova slovenska kri iz Zirov ali bliznje okolice, torej z zelo, zelo majhnega delcka Slovenije. Svojemu priimku sledi vse do nekoga, rojenega okoli leta 1510, neznano kje. Priimek je nemski. In vemo, da so se tja priselili tako Nemci (vir Ivan Tavcar in nekatera imena krajev), kot Italijani (vir: zirovski lokalni casopis). Potem pogledam malo ostali del slovenskega rodovnika in najdem priimek moje prednice, tiste, za katero sva z eno na My Heritage spoznano sorodnico domnevali, da je iz Jarcje doline zraven Zirov. Ta sorodnik ima rodovnik do Janeza, ki je bil rojen na Dobracevi (danes del Zira). Zanimivo mi je bilo, da ima ta daljni ameriski sorodnik vsa imena, priimke in kraje napisane pravilno in ne popaceno kot vecina Americanov. Je dal rodovnik delati?
In potem pogledam, ce ima kaksen sorodnik na My Heritage kaksene koscek njegovega rodovnika. Trije ga imajo. In sega veliko dlje nazaj, vse do Matije, rojenega 1669. In doma je bil res tam, kjer sva s sorodnico domnevali. Celo hisno stevilko imam. Tako dalec nazaj nimam dostopa, ker je za tiste kraje treba pogledati v Animarum. Do tega se pride samo z osebnim obiskom. Zato bom sorodnikom tokrat izjemoma verjela. Marina, zdaj vem, od kje si. In lahko mirno spim. Nima pa Marina nobene zveze s praprababico in Zirovskim vrhom. Ceprav kot odkrivam, je bila tudi med njunima druzinama povezava.
Tisti drugi trije sorodniki imajo razsirjene rodovnike po razlicnih otrocih vse do Poljan. Ena Matijeva hci se je porocila s Subici, tistimi, Pred lovom slave, samo da je bilo to kaksnih 150 let pred slavo. Subici so bili podobarji vec generacij. Tam gor v tistih hribih poznam se eno druzino, ki prav tako slikajo iz generacije v generacijo in dva moja bolj bliznja sorodnika tudi. Tole slikanje mora biti precej razsirjen hobi na tistem koncu. Ceprav mi od Subicev slike na splosno niso vsec, mi je Pred lovom druga najlepsa slovenska slika. Na prvem mestu je Pomlad od Ivane, na tretjem Kofetarica zaradi navihanega nasmeha, tudi od Ivane. Kofetarico sem prvic videla, ko sem enkrat kot predsolski otrok zavila na obisk k starejsemu paru, ki sta jo imela na koledarju. Se danes tocno vem, kje je visela. Pred lovom mi je vsec zaradi izredne svetlobe. Potem sledijo abstraktne slike nekega sodobnega samouka, ki je zacel slikati po zanini smrti. Ne spomnim se njegovega priimka. Nekaj njegovih slik mi je zelo vsec. Ve kdo, kako se pise?
Rambling again. Ze neham, samo se sodobna verija Kofetarice poljske fotografinje Agnieszke Grupa.
Nekoc sem pisala, da se pri vec mojih sorodnikih na Ceskem, v Nemciji in na Svedskem pojavlja priimek Riedl/Rydl. Ugotovila sem, na katero vejo se navezujejo. Kasneje sem videla, da so ljudje s tem priimkom ziveli v isti vasi kot eni od mojih sorodnikov na U., Riedli so ziveli na na st. 7, medtem ko so moji ziveli na stevilkah 3 (Jernej) in 16 (Janez) . Kasneje sem zasledila, da je vsaj en Riedel umrl v Janezovi hisi - zakaj, mi ni jasno. Janez in Jernej sta bila sinova Anzeta U. Janez je postal prednik mojega deda, Jernej pa prednik moje babice, ki sta tako bila bratranec in sestricna v 4. kolenu. Verjetno tega nista niti vedela, ker se je babicina veja vmes nekajkrat selila in spremenila priimke. Bilo je cisto nakljucje, posledica druzinske tragedije, da je babicina mama prisla zivet v kraj, kjer je spoznala svojega bodocega moza.
Jernejeva hci Jera U., letnik 1776, se je porocila mlada. Ko je bila tretjic noseca, ji je umrl moz. Hcerka Marija se ji je rodila ze po mozevi smrti, a je umrla stara le nekaj mesecev. Tudi prvorojeni sin je umrl zelo majhen. Prezivel in odrasel je le srednji sin Franc. In tako se je kot mlada vdova z enim otrokom pri 26ih porocila s 7 let mlajsim Antonom R. .(drug priimek na R.) Antonu je bilo ob poroki 19 let in doma je bil nekaj deset km stran, torej skoraj ni verjetno, da bi jo srecal kdaj prej. Meni to vse skupaj disi po zrezirani poroki, verjetno so se starsi tako domenili. Pri druzini U. je bilo opaziti vec takih porok.
Anton R. je bil sin Jozefa, ki pa je bil sin Matije R. in Marjete Riedel, ki sta se porocila leta 1752. In tako sem koncno prisla do moje povezave z Riedli.
Jurij, brat mojega x pradeda Marka, se je leta 1743 porocil z Nežko, hci Wolfganga Starnishe (Strniša) iz fare šmihel. Boga reva, kdove, ce je se kdaj videla domace. Prici sta bila Gregor Novak in Martin Strniša.
In tako sem se s[pomnila, da naj bi bil moz Ge. Svetlane Carovnice neki Strnisa. In je bil res. Gregor. Napisal je besedilo za pesem Zemlja plese. Od te pesmi se spomnim verza Orion, saksofon, tralalalala, zemlja plese, svet vrti se. Ko sem bila cisto micena, sem na prireditvi od dedka Mraza dobila darilo. In v vrecki je bila med drugim cokolada na kartonu. Ko si cokolado snel dol, je ostal samo karton kot gramofonska plosca. In ko si dal karton na gramofon (slika spodaj za tiste, ki ne vejo, kaj je gramofon), se je zavrtela pesem. Kako mi je bila pesem vsec! Glas ni bil najboljsi in plosca ni trajala prav dolgo, ampak, dokler je trajala, sem jo hotela kar naprej poslusati.
Gramofon:Nas je bil podoben, samo skatla je bila bez in oranzna
Ko sva z bratrancem M. eno poletje splezala na babicino podstresje, sva odkrila zaprasen starinski gramofon, tistega s trobljo. Od kje njim tak gramofon, ko imajo komaj za jesti? In so povedali, da je od mojega oceta, ki ga je dal spraviti k babici, svoji mami. Nikoli vec nisem videla tistega gramofona. Sem pa kasneje doma odkrila stare gramofonske plosce iz let med prvo in drugo svetovno vojno. Bile so velikega formata in v ovitkih iz rjavega papirja in crnimi natiskanimi napisi, vse s klasicno glasbo, povecini arije. Zavrtela sem jih na nasem gramofonu, a so imele slab in skrtajoc glas. Sem si pa zivo predstavljala operno pelko, ko je zapela visoki C. Se kdo spomni reklamne risanke s tisto rotundasto pevko, ko zapoje visoki C. Bila je reklama za bombone, ce se prav spomnim.
Sem jo nasla. Ampak spomnim se je drugacne, ampak z oprsjem je bila podobno obdarjena.
kmalu nazaj 10.09.2023 ob 18:05
V tem zborniku, na 14 strani imaš tisto, ki se je ti spomniš.
Se mi zdi, da nimaš facebooka, če ga imaš Odpri sliko ➜ je pa tale.
Dobra si. Kaj vse izbrskas!. Cisto mozno, da je bila "moja" pevka tista na strani 14. Tale barvita ima vse prevec nafrfotajckane (curled) trepalnice. Moja je bila bolj aketska. Hvala! En moj bratranec je vedno rekel,da se je macka skravzlala (zvila v klopko), ker mu je slovenscina delala hude preglavice. Jaz mu sledim.
Zdajle se spomnim se stevilke 505 na kovinski skatli ali na kovinskem koledarju, kjer so se datumi nastavili z gumbi? Nekaj od tega. So bili to bomboni? Nekaj sladkega? Jaz bombonov nikoli nisem jedla, zato nise cisto prepricana. Je bila mogoce kaksna zacimba? Nekako jih povezujem s podezeljem. Vec kot toliko se ne spomnim.
Slovenske reklame so mi vsec, kolikor jih vidim, ker so pozitivne. Tu se v reklamah pogosto nekomu posmehnejo, ces da je neumen. Dolgo nazaj so bile tudi pozitivne reklame, a so sle v pozabo.
Hvala. Vecine tvari iz clanka ne poznam. Za kavo Lavazza prvic slisim. Po cokolado Milka nismo nikoli sli v Celovec. Jo pa se danes prodajajo tukaj. Sploh nikoli nismo sli v Celovec. Jaz sem bila tam enkrat ze kot odrasla, ko me je prijateljica vzela s sabo. Kupila nisem nicesar, sla sem bolj za "modno svetovalko". Joj, pa se enkrat. Takrat pa sem kupila volnen plasc. Neznansko topel je bil in zdrzal je dolga leta. In zelo lep tudi. Slucajno sem ga nasla ga v enem butiku in so imeli samo enega, mojega. In se enkrat- takrat sem si kupila nov teniski lopar. Ja, 3x sem bila v Celovcu, vse kot odrasla.
Zdaj, ko berem clanek, se spomnim se Proje ali nekaj takega, Je bila skatla rdeca, rjava? Ne vem. Mama jo je pila kot belo kavo zjutraj. Dedkov nikoli nisem poznala, ena babica me ni marala, druga me je pazila kaksnih 4 do 5 mesecev kot dojencka, potem se je vrnila domov. Sem pa bila kasneje parkrat tam na pocitnicah, a smo otroci skoz vandrali naokoli in po gozdu, v hiso smo prisli samo na kosilo in vecerjo in spat.
Bazooka se megleno spomnim, zdaj ko berem o njej, sicer se ne bi. Gavrilovicevo jetrno pasteto - to smo dobili v soli. In Zdenka sira, ki pa ga nasa mama nikoli ni kupovala. Iz trgovine s sirom v Pasazi ljubljanskega Neboricnika je redno nosila sir ementaler, zato sem se danes obsedena s sirom, a na zalost je tu izbira veliko manjsa. Italijanska trgovina ima veliko izbiro, a je predalec za redne nakupe. Zivilske trgovine so zadnja leta zelo skrcile ponudbo, nekatere so celo zaprle delikateso in je vse samo se pakirano. Namesto delikates zdaj bolj prodajajo pecene kure in podobno, ker menda ljudje to veliko kupujejo, da jim ni treba kuhati.
Gorcice se spomnim, a ne vem, cigava je bila.
Cocto, pijaco moje mladosti se vsekakor spomnim. Bila je boljsa od Pepsija in Cocacole skupaj, ker je imela rahel priokus po limoni. Jaz sem jo dobila le na morju. Enkrat sem ocetu rekla, naj mi jo naredi doma. Vrtela sem ga z mezinckom. In je prebral vse sestavine in sestavil domaco Cocto. Ker ni imel kafeina, je noter vrgel malo kave, haha. Produkt je bil neuziten, ceprav se je zelo potrudil.
Bajadere ne poznam, sploh kar je sladkarij v glavnem ne poznam. Sem pa enkrat dobila sok Pingo - kako je bilo to zanic! Na istem nivoju kot ocetova Cocta. Navadna voda iz pipe je 100x boljsa kot ta sok.
PEZ bonboni in figurice so se prodajali tudi tukaj, spomnim se jih zaradi figuric - jedla jih nikoli nisem. A so jih potem ukinili.
18.08.2023 ob 8:07