74. MALEČNIK
Vzhodno od mariborskega industrijskega bazena v Melju je bogat vinorodni okoliš s središčem v Malečniku.
To je naselje, ki so ga do konca druge vojne imenovali Sveti Peter.
Nad župno cerkvijo svetega Petra stoji Marijina cerkev na Gorci, izpred katere je pogled na Maribor in okolico.
Do nje vodi božja pot, ob kateri je 14 kapelic iz leta 1847.
https://c1.staticflickr.com/5/4237/34750103654_8e96969ce1_z.jpg
Vzhodno od mariborskega industrijskega bazena v Melju je bogat vinorodni okoliš s središčem v Malečniku.
To je naselje, ki so ga do konca druge vojne imenovali Sveti Peter.
Nad župno cerkvijo svetega Petra stoji Marijina cerkev na Gorci, izpred katere je pogled na Maribor in okolico.
Do nje vodi božja pot, ob kateri je 14 kapelic iz leta 1847.
https://c1.staticflickr.com/5/4237/34750103654_8e96969ce1_z.jpg
0
75. BETNAVSKI GOZD
Betnavski gozd leži južno od mesta blizu Nove vasi.
Gozd je dobil ime po dvorcu, ki je na njegovem obrobju.
Prvi lastniki dvorca so bili grofje Betnavski von Winden, po katerih je dobil dvorec tudi ime.
Leta 1587 so po augsburškem dogovoru o svobodi veroizpovedi na Betnavi zgradili protestantsko cerkev s pokopališčem.
Leta 1600 je cerkev in pokopališče uničila zločinska protireformacijska komisija.
V 18. in 19. stoletju je grad izgubil obrambno vlogo in poznejši lastniki so ga spremenili v dvorec, prijeten za bivanje.
Od nekdanje utrdbe se je ohranil le še vodni jarek, ki pa je večji del zasut.
Leta 1863 dvorec od grofov Brandisov odkupila lavantinska škofija.
Leta 1877 so po dvorcu poimenovali cesto, ki od dvorca vodi do mesta.
https://c1.staticflickr.com/5/4261/35460912071_4815573ac9_z.jpg
Betnavski gozd leži južno od mesta blizu Nove vasi.
Gozd je dobil ime po dvorcu, ki je na njegovem obrobju.
Prvi lastniki dvorca so bili grofje Betnavski von Winden, po katerih je dobil dvorec tudi ime.
Leta 1587 so po augsburškem dogovoru o svobodi veroizpovedi na Betnavi zgradili protestantsko cerkev s pokopališčem.
Leta 1600 je cerkev in pokopališče uničila zločinska protireformacijska komisija.
V 18. in 19. stoletju je grad izgubil obrambno vlogo in poznejši lastniki so ga spremenili v dvorec, prijeten za bivanje.
Od nekdanje utrdbe se je ohranil le še vodni jarek, ki pa je večji del zasut.
Leta 1863 dvorec od grofov Brandisov odkupila lavantinska škofija.
Leta 1877 so po dvorcu poimenovali cesto, ki od dvorca vodi do mesta.
https://c1.staticflickr.com/5/4261/35460912071_4815573ac9_z.jpg
0
Tale Betnavski dvorec bi imela in bi v njem spilala Agatho Christie.
Za Malecnik sem ze nekajkrat slisala, a nisem vedela nicesar o njem. Kaj je za hribom, ker na sliki zgleda, kot da je zadaj konec sveta.
Za Malecnik sem ze nekajkrat slisala, a nisem vedela nicesar o njem. Kaj je za hribom, ker na sliki zgleda, kot da je zadaj konec sveta.
0
76. PEKRE
Jugozahodno od mesta leži na obronkih Pohorja vas Pekre.
Deloma so na ravnini, deloma pa so naslonjene na Pekrske gorice ob severnih obronkih Pohorja.
Pekre so zanimiva izletniška točka zaradi bližine Pekrske gorce in poti proti Svetem Bolfenku na Pohorju.
V 19. stoletju je imel v Pekrah veliko posest nadvojvoda Janez, ki je razvijal napredno vinogradništvo in sadjarstvo v okolici Maribora in na Slovenskem Štajerskem.
https://c1.staticflickr.com/5/4230/35590987295_4835392d52_z.jpg
Na vzhodni strani vasi Pekre se dviga grič Pekrska gorca.
Tu je stal od leta 1664 križ, ki so ga v letih 1832 – 1835 zamenjali s kapelo Marije sedmih žalosti, do katere vodi križev pot s štirimi kapelicami.
Ta grič so poimenovali slovenska Kalvarija, domačini pa mu pravijo Pekrska gorca.
Grič, ki se dviga nad mestnim parkom in na katerem so meščani leta 1683 v zahvalo, ker je prenehala razsajati kuga v mestu, zgradili cerkev svete Barbare in svete Rozalije, so do razpada stare Avstrije imenovali nemška Kalvarija.
https://c1.staticflickr.com/5/4254/35552459526_6ab9b682d9_z.jpg
Jugozahodno od mesta leži na obronkih Pohorja vas Pekre.
Deloma so na ravnini, deloma pa so naslonjene na Pekrske gorice ob severnih obronkih Pohorja.
Pekre so zanimiva izletniška točka zaradi bližine Pekrske gorce in poti proti Svetem Bolfenku na Pohorju.
V 19. stoletju je imel v Pekrah veliko posest nadvojvoda Janez, ki je razvijal napredno vinogradništvo in sadjarstvo v okolici Maribora in na Slovenskem Štajerskem.
https://c1.staticflickr.com/5/4230/35590987295_4835392d52_z.jpg
Na vzhodni strani vasi Pekre se dviga grič Pekrska gorca.
Tu je stal od leta 1664 križ, ki so ga v letih 1832 – 1835 zamenjali s kapelo Marije sedmih žalosti, do katere vodi križev pot s štirimi kapelicami.
Ta grič so poimenovali slovenska Kalvarija, domačini pa mu pravijo Pekrska gorca.
Grič, ki se dviga nad mestnim parkom in na katerem so meščani leta 1683 v zahvalo, ker je prenehala razsajati kuga v mestu, zgradili cerkev svete Barbare in svete Rozalije, so do razpada stare Avstrije imenovali nemška Kalvarija.
https://c1.staticflickr.com/5/4254/35552459526_6ab9b682d9_z.jpg
0
Avtor: https://www.cvek123.com/clani/porajkel/ porajkel
Tale Betnavski dvorec bi imela in bi v njem spilala Agatho Christie.Za Malecnik sem ze nekajkrat slisala, a nisem vedela nicesar o njem. Kaj je za hribom, ker na sliki zgleda, kot da je zadaj konec sveta.
Na levi strani slike teče sedaj avtocesta proti Murski Soboti.
0
Avtor: https://www.cvek123.com/clani/lelj/ lelj
75. BETNAVSKI GOZDBetnavski gozd leži južno od mesta blizu Nove vasi.
Gozd je dobil ime po dvorcu, ki je na njegovem obrobju.
Prvi lastniki dvorca so bili grofje Betnavski von Winden, po katerih je dobil dvorec tudi ime.
Leta 1587 so po augsburškem dogovoru o svobodi veroizpovedi na Betnavi zgradili protestantsko cerkev s pokopališčem.
Leta 1600 je cerkev in pokopališče uničila zločinska protireformacijska komisija.
V 18. in 19. stoletju je grad izgubil obrambno vlogo in poznejši lastniki so ga spremenili v dvorec, prijeten za bivanje.
Od nekdanje utrdbe se je ohranil le še vodni jarek, ki pa je večji del zasut.
Leta 1863 dvorec od grofov Brandisov odkupila lavantinska škofija.
Leta 1877 so po dvorcu poimenovali cesto, ki od dvorca vodi do mesta.
https://c1.staticflickr.com/5/4261/35460912071_4815573ac9_z.jpg
V tem gozdu preživel dneve in dneve v otroških letih. Stanoval sem tik ob njem.
0
Avtor: https://www.cvek123.com/clani/lelj/ lelj
in kaj si počel v gozdu? 🙂Kaj počnejo otroci v gozdu? Plezanje po drevesih, skrivanje, ni da ni.
V tistih časih so bila v njem celo mravljišča. Nato so izginila.
V njem je bila tudi trim steza. Ima mnogo sončnih jas.
V sredini gozda je nogometno igrišče. Že desetletja.
Sovrstnica, leto starejša, je doživela tam poskus posilstva.
Sosed, miličnik, si je v njem zadal usodni strel v glavo.
Na njegovem robu na polju proti gradu Betnava je maševal papež Wojtyla poleti 1999.
Gozd ima zgodb na pretek.
0
Avtor: https://www.cvek123.com/clani/lelj/ lelj
skakalnica je tud v gozdu?Skakalnica je bila na Pekrski Gorci.
0
Avtor: https://www.cvek123.com/clani/lelj/ lelj
naravna?https://maribor24.si/lokalno/foto-nekoc-20-000-ljudi-na-smucarskih-skokih-v-mariboru/ https://maribor24.si/lokalno/foto-nekoc-20-000-ljudi-na-smucarskih-skokih-v-mariboru/
0
77. RADVANJE
Če se iz Peker vračamo v Maribor, moramo skozi Radvanje, ki je bila včasih obsežna vas med Mariborom in Pohorjem in je nastala z združitvijo Zgornjega Radvanja, Spodnjega Radvanja in Nove vasi.
V času med vojnama je bilo Radvanje izhodišče za izlete na Pohorje, zato je bilo tu precej gostiln s prenočišči.
https://c1.staticflickr.com/5/4242/35423254742_0369e23a70_z.jpg
Kot zanimivosti lahko Radvanje ponudi ogled gradu iz 16. stoletja in gradišče na Pošteli.
https://c1.staticflickr.com/5/4288/35422905812_2f5e9c222e_z.jpg
Če se iz Peker vračamo v Maribor, moramo skozi Radvanje, ki je bila včasih obsežna vas med Mariborom in Pohorjem in je nastala z združitvijo Zgornjega Radvanja, Spodnjega Radvanja in Nove vasi.
V času med vojnama je bilo Radvanje izhodišče za izlete na Pohorje, zato je bilo tu precej gostiln s prenočišči.
https://c1.staticflickr.com/5/4242/35423254742_0369e23a70_z.jpg
Kot zanimivosti lahko Radvanje ponudi ogled gradu iz 16. stoletja in gradišče na Pošteli.
https://c1.staticflickr.com/5/4288/35422905812_2f5e9c222e_z.jpg
0
Gostilna pri Lipi obratuje še danes. Rečemo ji Stara lipa, obstaja še Mlada lipa nekaj 100 m dalje.
Zlata lisica se odvija v Radvanju.
Zlata lisica se odvija v Radvanju.
0
78. LIMBUŠ
Na poti iz Maribora proti Rušam, ki so bile v poznem srednjem veku znana romarska pot, leži na desnem bregu Drave lepa vas Limbuš.
Nekoč je bil Limbuš priljubljena izletniška točka.
Na razglednem Grajskem griču južno nad vasjo še lahko vidimo temelje gradu.
Iz Limbuša vodijo poti do Bolfenka, Mariborske in Ruške koče in do razglednega stolpa.
Pred drugo vojno so pod vasjo prevažali ljudi in tovor prek Drave še z brodom.
Konec 19. stoletja je cilj izletov Mariborčanov pričelo postajati tudi Pohorje.
To pogorje pred drugo vojno ni bilo samo cilj izletov, ampak tudi poletno in zimsko letovišče.
Kot letovišča so bile pohorske koče tudi izhodišča za krajše in daljše izlete, še posebej do mariborskega razglednega stolpa, od koder se odpira čudovit pogled na mesto.
Iz tega časa so za Mariborčane zanimive predvsem Bolfenk, Mariborska koča in Ruška koča pri Arehu, ki je bila prva planinska postojanka na pohorju.
https://c1.staticflickr.com/5/4260/34750095474_866c0e8cc4_z.jpg
Na poti iz Maribora proti Rušam, ki so bile v poznem srednjem veku znana romarska pot, leži na desnem bregu Drave lepa vas Limbuš.
Nekoč je bil Limbuš priljubljena izletniška točka.
Na razglednem Grajskem griču južno nad vasjo še lahko vidimo temelje gradu.
Iz Limbuša vodijo poti do Bolfenka, Mariborske in Ruške koče in do razglednega stolpa.
Pred drugo vojno so pod vasjo prevažali ljudi in tovor prek Drave še z brodom.
Konec 19. stoletja je cilj izletov Mariborčanov pričelo postajati tudi Pohorje.
To pogorje pred drugo vojno ni bilo samo cilj izletov, ampak tudi poletno in zimsko letovišče.
Kot letovišča so bile pohorske koče tudi izhodišča za krajše in daljše izlete, še posebej do mariborskega razglednega stolpa, od koder se odpira čudovit pogled na mesto.
Iz tega časa so za Mariborčane zanimive predvsem Bolfenk, Mariborska koča in Ruška koča pri Arehu, ki je bila prva planinska postojanka na pohorju.
https://c1.staticflickr.com/5/4260/34750095474_866c0e8cc4_z.jpg
0
79. ZLATI VEK RAZGLEDNIC
3. oktobra 1869 je časopis Marburger Zeitung sporočal svojim bralcem, da je poštna uprava na Dunaju s prvim dnem oktobra dala v obtok dopisnice Correspodenz Karte, ki jih je mogoče dobiti v vseh krajih monarhije.
Časopis jo označi kot velik napredek v dopisovanju in poduči svoje bralce, kako naj dopisnico uporabljajo.
Iznajdbo dopisnice gre pripisati dr. Emanuellu Hermannu, profesorju nacionalne ekonomije na vojaški akademiji v Wiener Neustadtu.
Ob njegovi smrti leta 1902 je bilo zapisano, da je s to iznajdbo proslavil Avstrijo po vsem svetu, saj so dopisnico v nekaj letih prevzele vse poštne uprave.
Do konca leta 1869 je bilo prodanih 3 milijone dopisnic.
Cena dopisnice je bila 2 krajcarja, medtem ko je poštnina za pismo znašala 5 krajcarjev.
https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/df/Correspondenz-Karte.jpg
3. oktobra 1869 je časopis Marburger Zeitung sporočal svojim bralcem, da je poštna uprava na Dunaju s prvim dnem oktobra dala v obtok dopisnice Correspodenz Karte, ki jih je mogoče dobiti v vseh krajih monarhije.
Časopis jo označi kot velik napredek v dopisovanju in poduči svoje bralce, kako naj dopisnico uporabljajo.
Iznajdbo dopisnice gre pripisati dr. Emanuellu Hermannu, profesorju nacionalne ekonomije na vojaški akademiji v Wiener Neustadtu.
Ob njegovi smrti leta 1902 je bilo zapisano, da je s to iznajdbo proslavil Avstrijo po vsem svetu, saj so dopisnico v nekaj letih prevzele vse poštne uprave.
Do konca leta 1869 je bilo prodanih 3 milijone dopisnic.
Cena dopisnice je bila 2 krajcarja, medtem ko je poštnina za pismo znašala 5 krajcarjev.
https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/df/Correspondenz-Karte.jpg
0
80. LISTNICA
Na območjih monarhije, kjer so uporabljali več jezikov, so bili dvojezični teksti na dopisnicah.
Na izdaji za slovensko območje se je ime DOPISNICA pojavilo leta 1873, pred tem pa so jo imenovali LISTNICA.
Kmalu po uvedbi dopisnic so se pojavile težave.
Veliko ljudi ni bilo seznanjenih z novostjo.
Bili so tudi pomisleki, da bi lahko kdo zlorabil na dopisnicah zapisana sporočila.
Marburger Zeitung je poročal o primeru tovarnarja, ki mu je neki trgovec dolgoval 16 guldnov.
Tovarnar ni mogel izterjati denarja, zato je uporabil dopisnico.
Ker trgovec za dopisnico še ni slišal, je mislil, da gre za sodobno vizitko, katere avtor je njegov upnik.
Užaljen mu je vrnil vizitko ter pismu priložil tudi svoj dolg.
Užaljen je napisal, da bi mu lahko prizanesel s takšnim opozorilom, saj je pred tem še vedno vse plačal.
Trgovec se je zbal, da je kdo z dopisnice zvedel za njegove dolgove, kar bi skrhalo njegov ugled v mestu.
Dopisnico so vedno bolj uporabljali tudi za poslovno dopisovanje.
Na zadnjo stran so začeli dotiskovati poslovna sporočila.
Na območjih monarhije, kjer so uporabljali več jezikov, so bili dvojezični teksti na dopisnicah.
Na izdaji za slovensko območje se je ime DOPISNICA pojavilo leta 1873, pred tem pa so jo imenovali LISTNICA.
Kmalu po uvedbi dopisnic so se pojavile težave.
Veliko ljudi ni bilo seznanjenih z novostjo.
Bili so tudi pomisleki, da bi lahko kdo zlorabil na dopisnicah zapisana sporočila.
Marburger Zeitung je poročal o primeru tovarnarja, ki mu je neki trgovec dolgoval 16 guldnov.
Tovarnar ni mogel izterjati denarja, zato je uporabil dopisnico.
Ker trgovec za dopisnico še ni slišal, je mislil, da gre za sodobno vizitko, katere avtor je njegov upnik.
Užaljen mu je vrnil vizitko ter pismu priložil tudi svoj dolg.
Užaljen je napisal, da bi mu lahko prizanesel s takšnim opozorilom, saj je pred tem še vedno vse plačal.
Trgovec se je zbal, da je kdo z dopisnice zvedel za njegove dolgove, kar bi skrhalo njegov ugled v mestu.
Dopisnico so vedno bolj uporabljali tudi za poslovno dopisovanje.
Na zadnjo stran so začeli dotiskovati poslovna sporočila.
0
81. RAZGLEDNICA
Korenine nastanka razglednic gre prav tako iskati pri pisemskih papirjih z razgledom na zgornji tretjini lista.
Pojavili so se leta 1840.
Uporabljali so jih zdraviliški in turistični kraji.
Tiskani so bili v tehniki jekloreza.
Prvo zamisel dopisnice s sliko lahko pripišemo dvornemu knjigarnarju Augustu Schwartzu iz Oldenburga.
V spominih je zapisal, da je tako dopisnico poslal 14 dni po službeni izdaji dopisnice v Nemčiji 16. julija 1870.
Nanjo je v svoji tiskarni natisnil nekaj sličic topništva pred nemško francosko vojno.
Ta dopisnica velja za prvo ilustrirano dopisnico na svetu.
Kmalu zatem so začeli v Angliji na dopisnice dotiskovati božična voščila.
Sliko ali besedilo so odtisnili na naslovni strani.
Prva razglednica je nastala pred letom 1873.
V Nemčiji je po letu 1873 sledilo precej izdaj razglednic s sličico na zgornji tretjini hrbtnega dela kartice.
Uporabljali so jih predvsem zdraviliški in turistični kraji.
Maribor takšne ni imel.
http://www.rogaska-slatina.si/galerija/1345189811_slika.jpg
Korenine nastanka razglednic gre prav tako iskati pri pisemskih papirjih z razgledom na zgornji tretjini lista.
Pojavili so se leta 1840.
Uporabljali so jih zdraviliški in turistični kraji.
Tiskani so bili v tehniki jekloreza.
Prvo zamisel dopisnice s sliko lahko pripišemo dvornemu knjigarnarju Augustu Schwartzu iz Oldenburga.
V spominih je zapisal, da je tako dopisnico poslal 14 dni po službeni izdaji dopisnice v Nemčiji 16. julija 1870.
Nanjo je v svoji tiskarni natisnil nekaj sličic topništva pred nemško francosko vojno.
Ta dopisnica velja za prvo ilustrirano dopisnico na svetu.
Kmalu zatem so začeli v Angliji na dopisnice dotiskovati božična voščila.
Sliko ali besedilo so odtisnili na naslovni strani.
Prva razglednica je nastala pred letom 1873.
V Nemčiji je po letu 1873 sledilo precej izdaj razglednic s sličico na zgornji tretjini hrbtnega dela kartice.
Uporabljali so jih predvsem zdraviliški in turistični kraji.
Maribor takšne ni imel.
http://www.rogaska-slatina.si/galerija/1345189811_slika.jpg
0
82. MARIBORSKA RAZGLEDNICA
Marburger Zeitung leta 1892 z občudovanjem opisuje lično dopisnico, tiskano v bogatih barvah, ki vsebuje razgled na mesto, Glavni trg, Grajski trg in druge motive.
Ljudje so jo lahko kupili pri Theodorju Kaltenbrunnerju, ki jo je dal izdelati v Münchnu.
Tiskana je bila v tehniki barvne litografije z mozaično sestavljenimi motivi mesta.
To je bila prva razglednica Maribora.
https://c1.staticflickr.com/5/4284/35552450676_aecb56f942_z.jpg
Nekaj mesecev kasneje Marburger Zeitung piše, da je lastnik papirnice Ferdinand Ferlinz kmalu po izidu prve razglednice dal v prodajo serijo pisemskih papirjev z natisnjenimi vedutami Maribora, ki so vsebovali enake motive kot prva razglednica.
Časopis navaja, da ta novost med ponudbo po svoji originalnosti ima vodilno mesto.
Pisec članka ni vedel, da je imela Dobrna take vrste pisemski papir že po letu 1856.
To pove, kako počasi so novosti prihajale v Maribor.
Marburger Zeitung leta 1892 z občudovanjem opisuje lično dopisnico, tiskano v bogatih barvah, ki vsebuje razgled na mesto, Glavni trg, Grajski trg in druge motive.
Ljudje so jo lahko kupili pri Theodorju Kaltenbrunnerju, ki jo je dal izdelati v Münchnu.
Tiskana je bila v tehniki barvne litografije z mozaično sestavljenimi motivi mesta.
To je bila prva razglednica Maribora.
https://c1.staticflickr.com/5/4284/35552450676_aecb56f942_z.jpg
Nekaj mesecev kasneje Marburger Zeitung piše, da je lastnik papirnice Ferdinand Ferlinz kmalu po izidu prve razglednice dal v prodajo serijo pisemskih papirjev z natisnjenimi vedutami Maribora, ki so vsebovali enake motive kot prva razglednica.
Časopis navaja, da ta novost med ponudbo po svoji originalnosti ima vodilno mesto.
Pisec članka ni vedel, da je imela Dobrna take vrste pisemski papir že po letu 1856.
To pove, kako počasi so novosti prihajale v Maribor.
0
seveda so
če bi jih v takšnem dizajnu danes delali, bi jih veliko več prodali 🙂
če bi jih v takšnem dizajnu danes delali, bi jih veliko več prodali 🙂
0
Ne, vem no. Za današnji čas so razglednice preveč kičaste (če bi jih v takem stilu delali danes), ampak, ko pa takole za nazaj gledaš pa prav fino izpadejo.
0
83. MANIJA
Do leta 1897 pošiljanje razglednic ni bilo razširjeno.
To, kar se je zgodilo potem, pa je preseglo vsa razumna pričakovanja in se razbohotilo v pravo manijo pošiljanja in zbiranja.
Kartice, tiskane v litografski tehniki, so prevladovale vse do začetka velikega povpraševanja po razglednicah, ko litografi niso mogli več zadovoljiti potreb trga.
Litografija se je uveljavila v prvi polovici 19. stoletja.
Uporabljali so jo za tiskanje mestnih vedut, ki so jih objavljali v topografskih knjižnih izdajah ali kot grafične liste.
Leta 1852 so razvili hitri tiskalni stroj, ki je omogočil, da je litografija postala najpomembnejša tehnika za razmnoževanje plakatov in drugega slikovnega gradiva, kasneje tudi razglednic.
Zaradi velikega povpraševanja po karticah so tiskarji začeli uporabljati fototipijo, ki je uporabljala fotografsko stekleno ploščo.
Kasneje so se oprijeli knjigotiska, ki je omogočal hitro razmnoževanje v visokih nakladah.
Barvne razglednice, natisnjene do konca prve vojne, so bile izdelane na podlagi črno bele slike, ki so jo obarvali z ročno narejenimi barvnimi klišeji.
Prvo serijo barvnih razglednic, narejenih na podlagi barvnih fotografij, je Maribor dobil med drugo vojno.
Fotografi so videli v vedno večjem povpraševanju po karticah svoj del zaslužka.
Nekateri so se zadovoljili s prodajo slik založnikom in tiskarjem, drugi pa so začeli sami izdelovati foto razglednice z dotiskom podatkov na obeh straneh.
Do leta 1897 pošiljanje razglednic ni bilo razširjeno.
To, kar se je zgodilo potem, pa je preseglo vsa razumna pričakovanja in se razbohotilo v pravo manijo pošiljanja in zbiranja.
Kartice, tiskane v litografski tehniki, so prevladovale vse do začetka velikega povpraševanja po razglednicah, ko litografi niso mogli več zadovoljiti potreb trga.
Litografija se je uveljavila v prvi polovici 19. stoletja.
Uporabljali so jo za tiskanje mestnih vedut, ki so jih objavljali v topografskih knjižnih izdajah ali kot grafične liste.
Leta 1852 so razvili hitri tiskalni stroj, ki je omogočil, da je litografija postala najpomembnejša tehnika za razmnoževanje plakatov in drugega slikovnega gradiva, kasneje tudi razglednic.
Zaradi velikega povpraševanja po karticah so tiskarji začeli uporabljati fototipijo, ki je uporabljala fotografsko stekleno ploščo.
Kasneje so se oprijeli knjigotiska, ki je omogočal hitro razmnoževanje v visokih nakladah.
Barvne razglednice, natisnjene do konca prve vojne, so bile izdelane na podlagi črno bele slike, ki so jo obarvali z ročno narejenimi barvnimi klišeji.
Prvo serijo barvnih razglednic, narejenih na podlagi barvnih fotografij, je Maribor dobil med drugo vojno.
Fotografi so videli v vedno večjem povpraševanju po karticah svoj del zaslužka.
Nekateri so se zadovoljili s prodajo slik založnikom in tiskarjem, drugi pa so začeli sami izdelovati foto razglednice z dotiskom podatkov na obeh straneh.
0
84. PRAZNINA
Pošiljanje razglednic je po prvi vojni upadlo zaradi slabše kvalitete izdanih kartic in vedno boljših telefonskih zvez, ki so spremenile oblike komuniciranja med ljudmi.
Praznino so zapolnile foto razglednice, katerih naklade so lahko bile nizke.
Založniki so se lahko prilagajali povpraševanju in naročali samo iskane motive.
Fototipija in knjigotisk sta odšla v pozabo.
Uveljavil se je offset tisk, ki je po kvaliteti zaostajal za prejšnjima.
V obdobju evforije pošiljanja razglednic je domišljija izdajateljev še bolj popestrila bogato ponudbo.
Karton ni ostal edina podloga, na katero so tiskali.
Uporabljali so aluminijasto folijo, les in celuloid.
Na kartice z božičnimi in novoletnimi motivi so začeli nanašati kristalne drobce.
Bleščeči svetlobni efekti so bili mikavni, vendar pa so v sebi skrivali nevarnost.
Tisti, ki z razglednico ni ravnal previdno, se je lahko na drobcih porezal.
Kmalu se je v časopisju oglasila poštna uprava in prepovedala pošiljanje takih kartic, na katerih se je poškodovalo več poštnih uslužbencev.
Takšnih ukrepov pošte zaradi spornih razglednic je bilo še več.
Obstajale so tudi patentirane razglednice, katerih domislice so izdajatelji zaščitili na uradu za patente.
Taka je bila kino razglednica, na kateri je bilo mogoče s hitrim potegom v zaporedju videti številne vedute Maribora.
Nastanek te razglednice je časovno sovpadal z obiski prvih potujočih kinematografov v mestu.
Najbolj so se razširile okvirjene razglednice, na katerih so tiskarji za določen kraj zamenjali le sliko, obrobni motiv pa je ostal enak.
V tem času je velikost razglednic znašala 140 x 90 mm.
Format se je v 30ih letih povečal in je kasneje ostal pri 150 x 105 mm.
Slikovni obseg razglednice se je od začetkov večal in na koncu zasegel celo hrbtno stran dopisnice.
Ker se je s tem manjšal prostor za sporočila, so razmejili naslovno stran na dva dela.
Polovico prostora je bilo namenjenega za naslov in znamko, drugi del pa za pisno sporočilo.
Na naših razglednicah so naslovno stran začeli razmejevati v začetku leta 1905.
Pošiljanje razglednic je po prvi vojni upadlo zaradi slabše kvalitete izdanih kartic in vedno boljših telefonskih zvez, ki so spremenile oblike komuniciranja med ljudmi.
Praznino so zapolnile foto razglednice, katerih naklade so lahko bile nizke.
Založniki so se lahko prilagajali povpraševanju in naročali samo iskane motive.
Fototipija in knjigotisk sta odšla v pozabo.
Uveljavil se je offset tisk, ki je po kvaliteti zaostajal za prejšnjima.
V obdobju evforije pošiljanja razglednic je domišljija izdajateljev še bolj popestrila bogato ponudbo.
Karton ni ostal edina podloga, na katero so tiskali.
Uporabljali so aluminijasto folijo, les in celuloid.
Na kartice z božičnimi in novoletnimi motivi so začeli nanašati kristalne drobce.
Bleščeči svetlobni efekti so bili mikavni, vendar pa so v sebi skrivali nevarnost.
Tisti, ki z razglednico ni ravnal previdno, se je lahko na drobcih porezal.
Kmalu se je v časopisju oglasila poštna uprava in prepovedala pošiljanje takih kartic, na katerih se je poškodovalo več poštnih uslužbencev.
Takšnih ukrepov pošte zaradi spornih razglednic je bilo še več.
Obstajale so tudi patentirane razglednice, katerih domislice so izdajatelji zaščitili na uradu za patente.
Taka je bila kino razglednica, na kateri je bilo mogoče s hitrim potegom v zaporedju videti številne vedute Maribora.
Nastanek te razglednice je časovno sovpadal z obiski prvih potujočih kinematografov v mestu.
Najbolj so se razširile okvirjene razglednice, na katerih so tiskarji za določen kraj zamenjali le sliko, obrobni motiv pa je ostal enak.
V tem času je velikost razglednic znašala 140 x 90 mm.
Format se je v 30ih letih povečal in je kasneje ostal pri 150 x 105 mm.
Slikovni obseg razglednice se je od začetkov večal in na koncu zasegel celo hrbtno stran dopisnice.
Ker se je s tem manjšal prostor za sporočila, so razmejili naslovno stran na dva dela.
Polovico prostora je bilo namenjenega za naslov in znamko, drugi del pa za pisno sporočilo.
Na naših razglednicah so naslovno stran začeli razmejevati v začetku leta 1905.
0
35. PRVI ZALOŽNIKI
Prvi založniki razglednic v Mariboru so bili lastniki knjigarn in papirnic.
Theodor Kaltenbrunner je bil prvi, sledila sta mu še Ferdinand Ferlinz in Johann Gaisser.
Po letu 1893 so se pojavili tudi tuji.
To so bili Carl Otto Hayd iz Münchna, Louis Glaser iz Leipziga, založniška hiša Lesk in Schwider z Dunaja.
Leta 1898 Marburger Zeitung preplavijo oglasi, ki ponujajo prodajo kartic.
Pri tem sta najbolj prodorna knjigarnar Wilhelm Blanke in lastnik papirnice Andreas Krapek.
Slednji je zapustil v Mariboru neizbrisen pečat fotografa in kasneje založnika razglednic.
Prvi založniki razglednic v Mariboru so bili lastniki knjigarn in papirnic.
Theodor Kaltenbrunner je bil prvi, sledila sta mu še Ferdinand Ferlinz in Johann Gaisser.
Po letu 1893 so se pojavili tudi tuji.
To so bili Carl Otto Hayd iz Münchna, Louis Glaser iz Leipziga, založniška hiša Lesk in Schwider z Dunaja.
Leta 1898 Marburger Zeitung preplavijo oglasi, ki ponujajo prodajo kartic.
Pri tem sta najbolj prodorna knjigarnar Wilhelm Blanke in lastnik papirnice Andreas Krapek.
Slednji je zapustil v Mariboru neizbrisen pečat fotografa in kasneje založnika razglednic.
0
36. HEINRICH KRAPEK
V Mariboru je začel svojo dejavnost leta 1869.
Ateljeje je odpiral tudi v Gleichenbergu, Lipnici, Zagrebu in Karlovcu.
Poleg ateljejskega fotografiranja ga je vedno bolj pritegovalo slikanje mest in narave.
Leta 1897 se je vrnil v Maribor.
Začel je slikati mesto in okolico.
17 JUL 1898 Marburger Zeitung piše o izidu novih razglednic Maribora, ki jih je izdal Heinrich Krapek.
Piše tudi, da je v pripravi že nova serija razglednic.
Prvi Krapekov založniški uspeh je štel 73 različnih motivov.
Še danes pomenijo največjo serijo razglednic Maribora, izdano naenkrat.
Tiskane so bile v tehniki fototipije.
Leta 1900 je za boljši pregled izdanih razglednic pripravil vzorčni album Muster Karten, v katerem je bilo nalepljenih 132 kartic.
Uporabljal ga je kot katalog pri grosistični prodaji papirnicam, knjigarnam in trafikam.
Do leta 1907 je Krapek izdal prek 250 motivov razglednic.
Nekateri motivi so bili večkrat ponatisnjeni.
Slikal je mestne detajle, ki pa ob poplavi kičastih kartic niso bili konkurenčni.
Želja, da bi na razglednicah ovekovečil vsak vogal v mestu, ga je odvedla v investicijo, ki ga je leta 1908 privedla v stečaj.
Marburger Zeitung ga je v pokoj pospremil s člankom IZGINIL IZ MARIBORA.
Heinrich Krapek je umrl 12. marca 1915 v Mariboru.
V Mariboru je začel svojo dejavnost leta 1869.
Ateljeje je odpiral tudi v Gleichenbergu, Lipnici, Zagrebu in Karlovcu.
Poleg ateljejskega fotografiranja ga je vedno bolj pritegovalo slikanje mest in narave.
Leta 1897 se je vrnil v Maribor.
Začel je slikati mesto in okolico.
17 JUL 1898 Marburger Zeitung piše o izidu novih razglednic Maribora, ki jih je izdal Heinrich Krapek.
Piše tudi, da je v pripravi že nova serija razglednic.
Prvi Krapekov založniški uspeh je štel 73 različnih motivov.
Še danes pomenijo največjo serijo razglednic Maribora, izdano naenkrat.
Tiskane so bile v tehniki fototipije.
Leta 1900 je za boljši pregled izdanih razglednic pripravil vzorčni album Muster Karten, v katerem je bilo nalepljenih 132 kartic.
Uporabljal ga je kot katalog pri grosistični prodaji papirnicam, knjigarnam in trafikam.
Do leta 1907 je Krapek izdal prek 250 motivov razglednic.
Nekateri motivi so bili večkrat ponatisnjeni.
Slikal je mestne detajle, ki pa ob poplavi kičastih kartic niso bili konkurenčni.
Želja, da bi na razglednicah ovekovečil vsak vogal v mestu, ga je odvedla v investicijo, ki ga je leta 1908 privedla v stečaj.
Marburger Zeitung ga je v pokoj pospremil s člankom IZGINIL IZ MARIBORA.
Heinrich Krapek je umrl 12. marca 1915 v Mariboru.
0
37. FRANZ ERBEN
Leta 1906 je prišel v Maribor iz Gradca.
Uveljavil se je s fotografiranjem gradnje dravskega mostu v letih 1910 – 1913.
Vsak mesec je napravil kak posnetek napredovanja del.
Leta 1911 je svoj atelje preselil v Slovensko Bistrico.
V nekaj letih je prepotoval in poslikal Spodnjo Štajersko.
Napravil je 1700 razglednic.
40 slik, narejenih v starem mestnem jedru Maribora, je naslovil STARI MARIBOR.
Naročnik in založnik teh razglednic je bil lastnik papirnice Rudolf Gaisser.
Izraz STARI MARIBOR je začelo uporabljati Muzejsko društvo, ustanovljeno leta 1902.
Člani društva so opozarjali na stare predele mesta, ki so izginjali.
Največ posegov je bilo leta 1908 ob pripravah na izgradnjo dravskega mostu in ob gradnji Scherbaumove palače na Grajskem trgu.
Člani so začeli fotografirati mestne dele, na katerih so rušili stare stavbe in zidali nove.
Po tem vzoru je Erben poslikal serijo foto razglednic.
http://lovrencan.si/datoteke/jespa/zelezniska-postaja-na-ruti-okrog-leta-1910/zel.-postaja-ruta-okrog-1910-erben.jpg
Leta 1906 je prišel v Maribor iz Gradca.
Uveljavil se je s fotografiranjem gradnje dravskega mostu v letih 1910 – 1913.
Vsak mesec je napravil kak posnetek napredovanja del.
Leta 1911 je svoj atelje preselil v Slovensko Bistrico.
V nekaj letih je prepotoval in poslikal Spodnjo Štajersko.
Napravil je 1700 razglednic.
40 slik, narejenih v starem mestnem jedru Maribora, je naslovil STARI MARIBOR.
Naročnik in založnik teh razglednic je bil lastnik papirnice Rudolf Gaisser.
Izraz STARI MARIBOR je začelo uporabljati Muzejsko društvo, ustanovljeno leta 1902.
Člani društva so opozarjali na stare predele mesta, ki so izginjali.
Največ posegov je bilo leta 1908 ob pripravah na izgradnjo dravskega mostu in ob gradnji Scherbaumove palače na Grajskem trgu.
Člani so začeli fotografirati mestne dele, na katerih so rušili stare stavbe in zidali nove.
Po tem vzoru je Erben poslikal serijo foto razglednic.
http://lovrencan.si/datoteke/jespa/zelezniska-postaja-na-ruti-okrog-leta-1910/zel.-postaja-ruta-okrog-1910-erben.jpg
0
Lovrenc na Pohorju. Tam so hude pohorske dekline. Takšno bi moral Mavro dobiti, bi videl hudiča.
0
38. NESTRPNOST NA RAZGLEDNICAH
Med domačimi založniki, ki so bili tudi prodajalci razglednic, so prednjačili pri izdajah Johann Gaisser, kasneje njegov sin Rudolf, Andreas Platzer in Wilhelm Blanke.
Franz Knollmüller, Anton Schlauer in Albin Sussitz so naredili kopico izjemnih razglednic z območja Maribora.
Ker so bili nemškega rodu, so bile razglednice opremljene s podatki v nemščini.
Narodna nestrpnost in obračunavanja so se v veliki meri odražala na razglednicah.
Za pronemško propagando sta skrbeli društvi Südmark in Schulverein.
Njuna naloga je bila utrjevanje in širjenje nemštva, vzdrževanje šol na območjih, ki so se zdela Nemcem narodnostno ogrožena.
Schulverein je v nekaj mesecih leta 1898 prodal 50 000 razglednic.
Denar od prodaje razglednic je bil eden glavnih virov financiranja društev.
Kot protiutež nemški propagandi so bile razglednice Tiskarne svetega Cirila, ki je bila edina slovenska tiskarna v Mariboru do leta 1919.
Prve razglednice so natisnili do leta 1899.
Opremljene so bile z narodnimi simboli, gesli in verzi, ki so krepili domoljubno zavest.
Pomemben izdajatelj razglednic s slovenskimi besedili in simboli je bil lastnik papirnice Vilko Weixl.
Leta 1908 je s sposojenim denarjem odkupil papirnico Heinricha Krapeka in se takoj lotil izdajanja narodno prebudnih razglednic.
Izdajal jih je tudi v korist slovenske šole v Mariboru in Dramatičnega društva, v katerem je sodeloval.
Njegova domoljubna dejanja so bila Nemcem kamen spotike.
Izkoristili so vsako priložnost za podcenjevanje in zaničevanje njegovega dela.
V časopisnem članku, objavljenem leta 1910, so ga imenovali kramar s papirjem.
Kljub pritiskom ni klonil.
Dovoljenje za otvoritev knjigarne je dobil šele leta 1919.
Leta 1920 so mu dodelili poslovne prostore na vogalu Jurčičeve in Vetrinjske ulice.
Z založništvom razglednic se je ukvarjal še naprej, vendar ne več tako intenzivno.
Leta 1945 je po osvoboditvi v sozaložbi s sinovoma izdal prvo serijo razglednic Maribora.
Med vojnama sta bila najpomembnejša založnika Zlata brišnik in Felix Novak.
Dejavni so bili tudi fotografi Kunc, Benet in Pogačnik.
Razglednice so bile tudi dobra reklama za različne dejavnosti.
V dobri gostilni niso smele manjkati razglednice, ki so jih dali natisniti gostilničarji.
Vsaka poslana razglednica je pomenila dodatno reklamo.
Gostilna Švicerija Wolfzettel za Kalvarijo je januarja 1899 v časopisnih oglasih poleg pijač in jedi z debelo tiskanimi črkami poudarila, da pri njih gostje lahko kupijo tudi razglednice.
Nekaj mesecev zatem je v novi reklami opozarjala goste, da so nove razglednice že v tisku.
Razglednice so bile v tistem obdobju glavna vaba za pridobivanje gostov.
Glavni namen vedno bolj uveljavljenih turističnih popotovanj je bilo nakupovanje in pošiljanje razglednic.
Tako je leta 1900 časopis Schweizer Post na vprašanje, kaj je namen potovanj in voženj zapisal, da gre za pohlepen lov na razglednice.
Povečano povpraševanje po razglednicah je sprožilo nastajanje novih tiskarn.
Zaposlitev je našlo na stotisoče ljudi.
Poleg delavcev za stroji je dobilo zaposlitev še veliko risarjev, fotografov, izdelovalcev papirja, trgovcev…
Grška vlada je leta 1900 prevzela državni monopol nad razglednicami.
Po izdanem dekretu je morala imeti vsaka kartica odtisnjen žig urada, ki je zagotavljal založnikovo poravnavo dajatev.
Pisanje in pošiljanje razglednic se je sprevrglo v strastno zbiranje razglednic v plemiških, meščanskih in revnejših krogih.
Zbiratelji so se začeli združevati v društva.
Prvo je nastalo leta 1897 pod imenom Kosmopolit.
Leta 1912 je imelo 12 000 članov po vsem svetu.
Glavni namen člana je bil s pomočjo društva si povečati zbirko razglednic.
Razglednice s celega sveta je bilo mogoče naročiti v abonmaju pri Compagnie Comet v Zürichu.
Vsak, ki se je leta 1904 naročil na časopis Osterreichs Illustrierte Zeitung, je za nagrado dobil 100 razglednic.
https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/b/b9/Design_for_the_cover_of_the_Austrian_Illustrated_Newspaper_%28%C3%96sterreichs_illustrierte_Zeitung%29_MET_DP864089.jpg
Leta 1899 je bil lastnik največje zbirke knjigarnar iz Leipziga.
Imel je 80 000 razglednic.
Dosežke zbiranja so predstavljali na razstavah.
Ena je bila na Dunaju maja 1898, kjer je bilo na ogled 6000 razglednic.
25. junija 1902 se je v Gradcu pojavilo na avkciji 220 000 razglednic.
Razglednice je začelo zbirati tudi Muzejsko društvo v Mariboru.
Uredili so več albumov po vzorčnem albumu Heinricha Krapeka.
Na platnice albumov je ustanovitelj društva Amand Rek poleg besedila zapisal tudi letnico 1903.
Po prvi vojni je upadlo zanimanje za zbiranje.
Danes so te razglednice zgodovinski vir za raziskovanje preteklosti mest, krajev, ulic, gostiln…
Sporočila na razglednicah so bili drobni zapisi iz vsakdanjega življenja, navad ljudi, narodnih opredelitev, nekatera pa vsebujejo dobršno mero duhovitosti…
Med domačimi založniki, ki so bili tudi prodajalci razglednic, so prednjačili pri izdajah Johann Gaisser, kasneje njegov sin Rudolf, Andreas Platzer in Wilhelm Blanke.
Franz Knollmüller, Anton Schlauer in Albin Sussitz so naredili kopico izjemnih razglednic z območja Maribora.
Ker so bili nemškega rodu, so bile razglednice opremljene s podatki v nemščini.
Narodna nestrpnost in obračunavanja so se v veliki meri odražala na razglednicah.
Za pronemško propagando sta skrbeli društvi Südmark in Schulverein.
Njuna naloga je bila utrjevanje in širjenje nemštva, vzdrževanje šol na območjih, ki so se zdela Nemcem narodnostno ogrožena.
Schulverein je v nekaj mesecih leta 1898 prodal 50 000 razglednic.
Denar od prodaje razglednic je bil eden glavnih virov financiranja društev.
Kot protiutež nemški propagandi so bile razglednice Tiskarne svetega Cirila, ki je bila edina slovenska tiskarna v Mariboru do leta 1919.
Prve razglednice so natisnili do leta 1899.
Opremljene so bile z narodnimi simboli, gesli in verzi, ki so krepili domoljubno zavest.
Pomemben izdajatelj razglednic s slovenskimi besedili in simboli je bil lastnik papirnice Vilko Weixl.
Leta 1908 je s sposojenim denarjem odkupil papirnico Heinricha Krapeka in se takoj lotil izdajanja narodno prebudnih razglednic.
Izdajal jih je tudi v korist slovenske šole v Mariboru in Dramatičnega društva, v katerem je sodeloval.
Njegova domoljubna dejanja so bila Nemcem kamen spotike.
Izkoristili so vsako priložnost za podcenjevanje in zaničevanje njegovega dela.
V časopisnem članku, objavljenem leta 1910, so ga imenovali kramar s papirjem.
Kljub pritiskom ni klonil.
Dovoljenje za otvoritev knjigarne je dobil šele leta 1919.
Leta 1920 so mu dodelili poslovne prostore na vogalu Jurčičeve in Vetrinjske ulice.
Z založništvom razglednic se je ukvarjal še naprej, vendar ne več tako intenzivno.
Leta 1945 je po osvoboditvi v sozaložbi s sinovoma izdal prvo serijo razglednic Maribora.
Med vojnama sta bila najpomembnejša založnika Zlata brišnik in Felix Novak.
Dejavni so bili tudi fotografi Kunc, Benet in Pogačnik.
Razglednice so bile tudi dobra reklama za različne dejavnosti.
V dobri gostilni niso smele manjkati razglednice, ki so jih dali natisniti gostilničarji.
Vsaka poslana razglednica je pomenila dodatno reklamo.
Gostilna Švicerija Wolfzettel za Kalvarijo je januarja 1899 v časopisnih oglasih poleg pijač in jedi z debelo tiskanimi črkami poudarila, da pri njih gostje lahko kupijo tudi razglednice.
Nekaj mesecev zatem je v novi reklami opozarjala goste, da so nove razglednice že v tisku.
Razglednice so bile v tistem obdobju glavna vaba za pridobivanje gostov.
Glavni namen vedno bolj uveljavljenih turističnih popotovanj je bilo nakupovanje in pošiljanje razglednic.
Tako je leta 1900 časopis Schweizer Post na vprašanje, kaj je namen potovanj in voženj zapisal, da gre za pohlepen lov na razglednice.
Povečano povpraševanje po razglednicah je sprožilo nastajanje novih tiskarn.
Zaposlitev je našlo na stotisoče ljudi.
Poleg delavcev za stroji je dobilo zaposlitev še veliko risarjev, fotografov, izdelovalcev papirja, trgovcev…
Grška vlada je leta 1900 prevzela državni monopol nad razglednicami.
Po izdanem dekretu je morala imeti vsaka kartica odtisnjen žig urada, ki je zagotavljal založnikovo poravnavo dajatev.
Pisanje in pošiljanje razglednic se je sprevrglo v strastno zbiranje razglednic v plemiških, meščanskih in revnejših krogih.
Zbiratelji so se začeli združevati v društva.
Prvo je nastalo leta 1897 pod imenom Kosmopolit.
Leta 1912 je imelo 12 000 članov po vsem svetu.
Glavni namen člana je bil s pomočjo društva si povečati zbirko razglednic.
Razglednice s celega sveta je bilo mogoče naročiti v abonmaju pri Compagnie Comet v Zürichu.
Vsak, ki se je leta 1904 naročil na časopis Osterreichs Illustrierte Zeitung, je za nagrado dobil 100 razglednic.
https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/b/b9/Design_for_the_cover_of_the_Austrian_Illustrated_Newspaper_%28%C3%96sterreichs_illustrierte_Zeitung%29_MET_DP864089.jpg
Leta 1899 je bil lastnik največje zbirke knjigarnar iz Leipziga.
Imel je 80 000 razglednic.
Dosežke zbiranja so predstavljali na razstavah.
Ena je bila na Dunaju maja 1898, kjer je bilo na ogled 6000 razglednic.
25. junija 1902 se je v Gradcu pojavilo na avkciji 220 000 razglednic.
Razglednice je začelo zbirati tudi Muzejsko društvo v Mariboru.
Uredili so več albumov po vzorčnem albumu Heinricha Krapeka.
Na platnice albumov je ustanovitelj društva Amand Rek poleg besedila zapisal tudi letnico 1903.
Po prvi vojni je upadlo zanimanje za zbiranje.
Danes so te razglednice zgodovinski vir za raziskovanje preteklosti mest, krajev, ulic, gostiln…
Sporočila na razglednicah so bili drobni zapisi iz vsakdanjega življenja, navad ljudi, narodnih opredelitev, nekatera pa vsebujejo dobršno mero duhovitosti…
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
12.04.2018 ob 7:44