PRIJAVA / REGISTRACIJA
registracija za sodelovanje ni potrebna, a če si želiš rezervirati ime in se družiti z ostalimi člani, se bo potrebno registrirati ;)
Čvek 123
Dobrodošli na čvek 123.
NOVA TEMA

MARIBOR - 3


Sunbeam :: 09.02.2018 ob 15:27
Avtor: Mačka
O, SB, pozdravček tja gor.


Ojla. Si že kaj pustna?
Pri nas krofi, o pijači ne bi, saj veš, tukaj so sami abstinenti.
Kdorničnepijesegajetrebabatipress.
♡♡♡♡♡
Mačka :: 09.02.2018 ob 15:31
Avtor: Sunbeam
Avtor: Mačka
O, SB, pozdravček tja gor.


Ojla. Si že kaj pustna?
Pri nas krofi, o pijači ne bi, saj veš, tukaj so sami abstinenti.
Kdorničnepijesegajetrebabatipress.

Danes zacnen poskusno cvret. Normalno, da zejna zraven ne bom. Ne zgleda, saj pust je šegavih ust.
lelj :: 10.02.2018 ob 14:01
3. ZIDOVI PADAJO

Maribor je bil v začetku 19. stoletja tipično podeželsko mestece, ki se je še vedno oklepalo starega srednjeveškega jedra.

1789 je mesto imelo 235 hiš in 2150 prebivalcev.
1821 je mesto imelo 243 hiš in 2198 prebivalcev.
1851 je mesto imelo 516 hiš in 4168 prebivalcev skupaj s predmestji.

V dvajsetih letih 19. stoletja so porušili mestna vrata na vpadnicah v mesto.
To so bila Graška vrata med gradom in današnjo stavbo Mestne hranilnice ter Koroška vrata pri prehodu s Koroške ceste na Vodnikov trg.
Porušili so tudi večji del mestnega obzidja, ki je v tistih časih izgubilo svojo obrambno funkcijo.

S tem so sprostili promet, ki se je povečeval zaradi gospodarskega razvoja mesta.

Čas od polovice 18. stoletja do konca fevdalizma leta 1848 je bil za mesto obdobje razvoja na prehodu v novi čas v gospodarstvu.
Razen mesta in predmestij je bilo območje konec 18. stoletja in v začetku 19. stoletja agrarna pokrajina.
Prevladovala je podložna kmečka posest.
Graščine Maribor, Viltuš, Rački dvor, Radvanje in Pohorski dvor so obdelovale le malo zemlje v lastni režiji.
Iz Maribora so trgovali z vini na Koroško, Kranjsko in Zgornjo Štajersko.
Razen vina so prodajali na Kranjsko in v Trst še žito, strojila, železo, usnje in steklo.

Konec 18. stoletja je 131 od 206 lastnikov meščanskih hiš imelo obrtne pravice.
Poleg njih so v mestu bili še obrtniki, ki niso bili hišni lastniki.
Obrt s tradicijo je bila usnjarstvo.
V tem času je bilo v mestu 8 usnjarskih obrtnih pravic, prav toliko kot pekovskih in mesarskih.

V letih 1809 – 1813, ko je v času Ilirskih pravic cesto proti Trstu presekala državna meja, so nastale težave za mariborske trgovce in obrtnike, ki so bili navezani na trgovino proti Kranjski in Trstu.
Ta je skoraj prenehala.
Zaradi tega je Maribor leta 1810 dobil prvi fabriki, obe za rozoljo, ki sta ju ustanovila prišleka iz Trsta.
Po koncu francoskih vojn je Maribor gospodarsko napredoval.
Zaradi množične gradnje je število opekarn v mestu naraslo od 6 na 24.

Sredi 19. stoletja je Maribor postalo pravo mesto.
V tem času so kapacitete vinskih kleti narasle za 280 000 hl.
V rodnih letih so nažgali tudi do 8480 hl slivovke.
Od obrtnikov je bilo največ gostilničarjev, kar 50.

Obrtniki so bili so uveljavitve obrtnega reda leta 1859 združeni v 15 cehov.
To so bili:
Čevljarski
Jermanski
Ključavničarski
Kolarski
Kovaški
Krojaški
Krznarski
Lončarski
Mesarski
Mizarski
Mlinarski
Pekovski
Sodarski
Tesarski
Usnjarski

1820
Ena od fabrik rozolja preneha delovati.

1821
Zgradijo v Graškem predmestju ob Dravi tovarno svinčenega glaja, ki deluje le dobro desetletje.

1825
V Koroškem predmestju nastane nova fabrika rozolja.

1833
Zgradijo tovarno vinskega kamna, ki deluje do leta 1850.

1841
Zgradijo tovarno kavnih nadomestkov.

1848
Zgradijo še eno tovarno kavnih nadomestkov.

Prvi parni stroj postavi v svojem mlinu v Melju Friderik Kirchner.
Razen tovarnarja rozolja Felberja so prvi tovarnarji priseljenci.

Velik pomen za razvoj mesta je imela železnica Dunaj – Trst.
Maribor je bilo prvo mesto v Sloveniji, ki je dobilo železnico.
Prvi vlak je pripeljal leta 1846.
Mesto se je začelo hitro širiti proti kolodvoru v Graškem predmestju.
Zrasle so nove trgovine, obrtne delavnice in gostišča.

V drugi polovici 19. stoletja je vino še vedno na prvem mestu v izvozu.
Največje trgovine z vinom Kriehuber (Vinag) se vrstijo po Partizanski cesti do Glavnega kolodvora.



Trgovine so se vrstile v starem delu mesta, v Gosposki, Slovenski, Jurčičevi ulici in na Glavnem trgu.
Velik del trgovine se je odvijal s Koroško predvsem po Dravi na splavih in šajkah.
V petdesetih letih 19. stoletja so v Celovcu zahtevali regulacijo Drave, da bi bila čim dlje plovna, ali pa gradnjo železnice v smeri toka Drave, ki bi se v Mariboru priključila na progo Dunaj – Trst.
Ko je bila leta 1863 odprta koroška železnica, je Maribor postal prometno križišče.
Z delavnicami Južne železnice na Studencih je Maribor dobil svoj prvi veliki industrijski obrat.
V delavnicah je bilo zaposlenih nad 1000 delavcev.
To je bilo več kot v vseh tovarnah skupaj.
V Studencih in delu Magdalenskega predmestja so zgradili za delavce veliko stanovanjsko kolonijo

Pol letu 1848 je naraščalo število tovarn, vendar Maribor do leta 1918 še ni bil značilno industrijsko mesto.
Nastajajo tovarne usnja Staudinger, Badl , Stark in Berg, Nasko.
Nastane pivovarna Tappeiner na Partizanski cesti, ki jo pozneje razvije v industrijski obrat Tomaž Götz.
Na Koroški cesti nastane pivovarna Tscheligi, kasneje gostilna Koper.



20 let po propadu prvega parnega mlina v mestu, Karl Scherbaum, lastnik pekarne na Grajskem trgu, zgradi leta 1872 parni mlin v Svetozarevski ulici.
V stavbi so bili prostori Mariborske tiskarne.
Poleg parnega mlina je zgradil še parni mlin v Bistrici pri Limbušu, kupil več velikih posestev v okolici mesta, med drugim Brandhof pri kadetnici.

Staro mlinarsko obrt, ki je imela sedež na Slomškovem trgu, prestavi Karl Bros v novo tovarno v Melju.
To je začetek tovarne Zlatorog.

Iz skromnih začetkov v Slovenski ulici razvije Franc Swaty ne veliko, a kmalu cenjeno tovarno umetnih brusov, ki jo prestavi na Tržaško cesto.

Od 60ih do konca 80ih let je delovala Lacherjeva tovarna pohištva v Slovenski ulici.

V Mariboru se od 70ih let z razvojem mesta razvijajo gradbena podjetja, ki zaposlujejo v sezoni tudi po več sto delavcev.
Taka so bila:
Kiffman na Meljski cesti
Nassimbeni v Prežihovi ulici
Derwuschek v Cankarjevi ulici
Misera v Krekovi ulici
Glaser v Trdinovi ulici
Špes v Betnavski ulici


Kiffmanova palača
.
lelj :: 11.02.2018 ob 7:16
4. WINKLERJEV SISTEM

Z razvojem v Mariboru narašča tudi prebivalstvo.
Leta 1851 je bilo 4168 prebivalcev.
Leta 1869 je bilo 16 006 prebivalcev.
Leta 1900 je bilo 31 337 prebivalcev.

Leta 1876 so uradno poimenovali ulice in uvedli Winklerjev sistem številčenja hiš.
S tem so prišli na mestno številčenje hiš, kot ga poznamo še danes, ko hiše številčimo po ulicah od številka 1 dalje.
Na eni strani so parne na drugi neparne številke.

Pred tem so številčili po vaškem načinu tako, da so najpomembnejši zgradbi v mesti (grad) dali številko 1 in nato hiše označevali od te zgradbe do hiše, ki je bila v mestu nazadnje zgrajena.
Tako je lahko predzadnja številka bila na enem delu mesta, naslednja pa čisto na drugem koncu mesta.
.
lelj :: 11.02.2018 ob 7:17
.
Sunbeam :: 11.02.2018 ob 9:50
Zanimivo Mavro.
♡♡♡♡♡
lelj :: 11.02.2018 ob 10:33
Hvala Sunbeam
.
lelj :: 12.02.2018 ob 7:17
5. GARNIZIJA
V drugi polovici 19. stoletja je mesto postajalo čedalje večja vojašnica.
Maribor je imel največjo garnizijo na slovenskem Štajerskem.

Po letu 1850 so v mestu zgradili več novih vojaških objektov:
Kadetnico
Domobransko kasarno v Melju
Konjeniško kasarno v Jezdarski ulici
Topniško kasarno ob Ljubljanski ulici
Pehotno kasarno ob Tržaški cesti
Živilsko skladišče v ulici Ob železnici
Vojaško bolnišnico



V njih so nastanili enote pešpolka 47, domobranskega polka 26, dragonskega polka 5 in polka poljskih havbic 3.
Mariborčani so kot svojo enoto sprejeli pešpolk 47, ki se ga je prijelo ime 47. Mariborski polk, kajti že od konca Napoleonovih vojn je bil nastanjen v Mariboru.
25. julija 1882 je obhajal mariborski, zvečine slovenski pešpolk ali regiment št. 47 dvestoletnico svojega obstoja.

Od leta 1853 do 1869 in od 1894 do 1918 je v Mariboru kadetnica, nazadnje imenovana višja vojaška realka.

Po letu 1868 mariborska garnizija poleg poveljstva nabornega okraja pehotnega polka 47 dobi še sedež poveljstva nabornega okraja domobranskega polka 26.







.
lelj :: 12.02.2018 ob 7:25
.
lelj :: 12.02.2018 ob 7:28
.

Če želite sodelovati na forumu, se prijavite ali registrirajte. Registrirani člani lahko na forumu sodelujejo tudi anonimno.