47. LESENI DRAVSKI MOST
Dravsko ulico so v 15. stoletju imenovali Nova ulica ali Renngasse.
Ime Dravska ulica je dobila zato, ker je vodila od Glavnega trga navzdol do mostu na Dravi.
Vrata na most Brückentor so porušili že v prvi polovici 18. stoletja.
Mestna vrata so stala med hišama 3 in 8, kajti pri kopanju cestnega kanala so pri hiši 3 našli ostanke starega utrjenega zidu.
Hiša 7, porušena leta 1912 ob gradnji državnega mostu, je bila ena najstarejših hiš v mestu.
Ulična stran te hiše, kakor tudi tista stran, ki se navezuje na hišo 5, tudi porušeno ob gradnji mostu, in vrtni zid poleg Albensbergove hiše so nakazovali na del nekdanjega utrjenega mestnega obzidja.
Tukaj se je nakazovala zahodna meja prvotne mestne zasnove, to je v času, ko je bila nekdanja minoritska cerkev na današnjem Vojašniškem trgu ob glavni mestni tržnici daleč izven mesta in je bila z mestom povezana z drevoredom.
Na mestu hiše 4 je bilo pred prezidavo leta 1888 možno prepoznati nekdanji utrdbeni stolp.
Ulica je bila ozka in strma, dokler ni tega delno odpravil okrožni inženir von Tiefenthal.
Popolnoma je to odpravil nov državni most iz leta 1913, ki je ulico presekal, tako da na Glavni trg lahko pridemo le po stopnicah.
https://c1.staticflickr.com/5/4257/35423254932_bb3514866b_z.jpg
Stari dravski most, ki je povezoval Lent s Taborom, je imel dve obzidani mostišči in 10 lesenih polov.
11 delov mostu med dvema opornikoma je bilo dolgih med 9,5 in 11,4 metra.
Most je bil dolg 116,4 metra in se je dvigal od levega proti desnemu bregu za meter in pol.
Vozišče je bilo široko 5,7 metra.
Pločnik je bil širok 1,2 metra.
Na Vischerjevi topografiji Maribora je še videti, da so srednji del mostu rabili kot dvižni most.
Na levem bregu se je most končal v Taboru z zidano utrdbo z obrambnim jarkom.
https://c1.staticflickr.com/5/4208/35423255162_85283f7e23_z.jpg
Dravska ulica in stari most sta izgubila pomembnost leta 1913, ko so odprli nov državni most.
https://c1.staticflickr.com/5/4236/34750094734_9b08d7ba6a_z.jpg
Vse mostove čez Dravo je leta 1941 porušila jugoslovanska vojska ob umiku iz mesta.
https://c1.staticflickr.com/5/4217/34750102084_99b80846dd_z.jpg
Dravsko ulico so v 15. stoletju imenovali Nova ulica ali Renngasse.
Ime Dravska ulica je dobila zato, ker je vodila od Glavnega trga navzdol do mostu na Dravi.
Vrata na most Brückentor so porušili že v prvi polovici 18. stoletja.
Mestna vrata so stala med hišama 3 in 8, kajti pri kopanju cestnega kanala so pri hiši 3 našli ostanke starega utrjenega zidu.
Hiša 7, porušena leta 1912 ob gradnji državnega mostu, je bila ena najstarejših hiš v mestu.
Ulična stran te hiše, kakor tudi tista stran, ki se navezuje na hišo 5, tudi porušeno ob gradnji mostu, in vrtni zid poleg Albensbergove hiše so nakazovali na del nekdanjega utrjenega mestnega obzidja.
Tukaj se je nakazovala zahodna meja prvotne mestne zasnove, to je v času, ko je bila nekdanja minoritska cerkev na današnjem Vojašniškem trgu ob glavni mestni tržnici daleč izven mesta in je bila z mestom povezana z drevoredom.
Na mestu hiše 4 je bilo pred prezidavo leta 1888 možno prepoznati nekdanji utrdbeni stolp.
Ulica je bila ozka in strma, dokler ni tega delno odpravil okrožni inženir von Tiefenthal.
Popolnoma je to odpravil nov državni most iz leta 1913, ki je ulico presekal, tako da na Glavni trg lahko pridemo le po stopnicah.
https://c1.staticflickr.com/5/4257/35423254932_bb3514866b_z.jpg
Stari dravski most, ki je povezoval Lent s Taborom, je imel dve obzidani mostišči in 10 lesenih polov.
11 delov mostu med dvema opornikoma je bilo dolgih med 9,5 in 11,4 metra.
Most je bil dolg 116,4 metra in se je dvigal od levega proti desnemu bregu za meter in pol.
Vozišče je bilo široko 5,7 metra.
Pločnik je bil širok 1,2 metra.
Na Vischerjevi topografiji Maribora je še videti, da so srednji del mostu rabili kot dvižni most.
Na levem bregu se je most končal v Taboru z zidano utrdbo z obrambnim jarkom.
https://c1.staticflickr.com/5/4208/35423255162_85283f7e23_z.jpg
Dravska ulica in stari most sta izgubila pomembnost leta 1913, ko so odprli nov državni most.
https://c1.staticflickr.com/5/4236/34750094734_9b08d7ba6a_z.jpg
Vse mostove čez Dravo je leta 1941 porušila jugoslovanska vojska ob umiku iz mesta.
https://c1.staticflickr.com/5/4217/34750102084_99b80846dd_z.jpg
0
48. NOVI DRŽAVNI MOST
V začetku 20. stoletja se je s širitvijo mesta, ki je vedno bolj dobivalo industrijsko podobo, povečevalo ne le število prebivalstva, temveč se je z novimi prevoznimi sredstvi namnožil tudi promet.
Ker se je v tem času mesto že močno razširilo tudi na desni breg Drave in ker je glavna trgovska cesta vodila prek reke proti Celju, Ljubljani in Trstu, je mesto postajalo ozko grlo pri pretoku blaga.
Tako sta mestni svet in državna vlada sklenila zgraditi nov, sodoben most prek Drave.
Vzrokov, zakaj so novi most zgradili na mestu, kjer stoji danes, ne poznamo.
Vemo pa, da so s tem uničili srednjeveško zasnovo Glavnega trga in večjega dela Lenta.
Gradnjo so začeli pripravljati okoli leta 1906, ko so odkupili prve hiše na levem bregu Drave in jih porušili.
Most je bil zgrajen do leta 1913 in je bil eden lepših mostov v Avstro Ogrski.
https://c1.staticflickr.com/5/4282/35590986765_be88a689b3_z.jpg
V začetku 20. stoletja se je s širitvijo mesta, ki je vedno bolj dobivalo industrijsko podobo, povečevalo ne le število prebivalstva, temveč se je z novimi prevoznimi sredstvi namnožil tudi promet.
Ker se je v tem času mesto že močno razširilo tudi na desni breg Drave in ker je glavna trgovska cesta vodila prek reke proti Celju, Ljubljani in Trstu, je mesto postajalo ozko grlo pri pretoku blaga.
Tako sta mestni svet in državna vlada sklenila zgraditi nov, sodoben most prek Drave.
Vzrokov, zakaj so novi most zgradili na mestu, kjer stoji danes, ne poznamo.
Vemo pa, da so s tem uničili srednjeveško zasnovo Glavnega trga in večjega dela Lenta.
Gradnjo so začeli pripravljati okoli leta 1906, ko so odkupili prve hiše na levem bregu Drave in jih porušili.
Most je bil zgrajen do leta 1913 in je bil eden lepših mostov v Avstro Ogrski.
https://c1.staticflickr.com/5/4282/35590986765_be88a689b3_z.jpg
0
49. STUDENŠKA BRV
Po izgradnji koroške železnice in delavnic Južne železnice na Studencih leta 1863 ter s širitvijo Koroškega predmestja se je v mestu pojavila potreba po manjšem mostu, ki bi povezal Koroško predmestje in Studence.
Leta 1885 so na koncu današnje Strme ulice zgradili prek Drave železno brv, ki je stala na sveh lesenih opornikih.
Leta 1901 so brv okrepili.
Leta 1903 ob povodnji je del porušenega radeljskega mostu porušil tudi studenško brv.
Ob nesreči sta utonila tudi 2 mestna stražnika.
Mestni svet je nato sklenil, da bodo novo brv zgradili na betonskih opornikih z železno konstrukcijo.
Leta 1904 je bila nova studenška brv odprta za promet.
Po izgradnji koroške železnice in delavnic Južne železnice na Studencih leta 1863 ter s širitvijo Koroškega predmestja se je v mestu pojavila potreba po manjšem mostu, ki bi povezal Koroško predmestje in Studence.
Leta 1885 so na koncu današnje Strme ulice zgradili prek Drave železno brv, ki je stala na sveh lesenih opornikih.
Leta 1901 so brv okrepili.
Leta 1903 ob povodnji je del porušenega radeljskega mostu porušil tudi studenško brv.
Ob nesreči sta utonila tudi 2 mestna stražnika.
Mestni svet je nato sklenil, da bodo novo brv zgradili na betonskih opornikih z železno konstrukcijo.
Leta 1904 je bila nova studenška brv odprta za promet.
0
Zanimivo Mavro.
Danes je takšna....
https://www.google.si/search?q=Studen%C5%A1ka+brv,+Maribor&tbm=isch&source=iu&ictx=1&fir=v06nZgQGCNcV-M%252CAAAAAAAAAAABAM%252C_&usg=__3hPvgvoZUcgqnmrePM-WQYabS5s%3D&sa=X&ved=0ahUKEwiQ04SX8_XZAhUDL1AKHZxSCRoQuqIBCG0wCg&biw=1067&bih=498#imgrc=kJ55idOgbMdXcM https://www.google.si/search?q=Studen%C5%A1ka+brv,+Maribor&tbm=isch&source=iu&ictx=1&fir=v06nZgQGCNcV-M%252CAAAAAAAAAAABAM%252C_&usg=__3hPvgvoZUcgqnmrePM-WQYabS5s%3D&sa=X&ved=0ahUKEwiQ04SX8_XZAhUDL1AKHZxSCRoQuqIBCG0wCg&biw=1067&bih=498#imgrc=kJ55idOgbMdXcM
Danes je takšna....
https://www.google.si/search?q=Studen%C5%A1ka+brv,+Maribor&tbm=isch&source=iu&ictx=1&fir=v06nZgQGCNcV-M%252CAAAAAAAAAAABAM%252C_&usg=__3hPvgvoZUcgqnmrePM-WQYabS5s%3D&sa=X&ved=0ahUKEwiQ04SX8_XZAhUDL1AKHZxSCRoQuqIBCG0wCg&biw=1067&bih=498#imgrc=kJ55idOgbMdXcM https://www.google.si/search?q=Studen%C5%A1ka+brv,+Maribor&tbm=isch&source=iu&ictx=1&fir=v06nZgQGCNcV-M%252CAAAAAAAAAAABAM%252C_&usg=__3hPvgvoZUcgqnmrePM-WQYabS5s%3D&sa=X&ved=0ahUKEwiQ04SX8_XZAhUDL1AKHZxSCRoQuqIBCG0wCg&biw=1067&bih=498#imgrc=kJ55idOgbMdXcM
0
50. ŽELEZNIŠKI MOST
S prihodom železnice v Maribor leta 1846 so končali prvi del gradnje južne železnice.
Zato so kot nadaljevanje železniške proge zgradili prek Drave najprej lesen, nato pa v 60 letih 19. stoletja kovinski železniški most.
https://c1.staticflickr.com/5/4231/35204459780_4d9cf6a6b3_z.jpg
S prihodom železnice v Maribor leta 1846 so končali prvi del gradnje južne železnice.
Zato so kot nadaljevanje železniške proge zgradili prek Drave najprej lesen, nato pa v 60 letih 19. stoletja kovinski železniški most.
https://c1.staticflickr.com/5/4231/35204459780_4d9cf6a6b3_z.jpg
0
51. MAGDALENSKO PREDMESTJE
Magdalensko predmestje je ležalo na južnem, desnem bregu Drave okoli cerkve svete Magdalene in je bilo poseljeno predvsem ob treh glavnih cestah,
Tržaški
Pobreški
Ruški cesti.
Stare skromne hišice in sodobne hiše so dajale predmestju miren podeželski videz.
Župna cerkev s šolo in gostilna Pri mestu Trstu so bile najimenitnejše stavbe v predmestju, ki je segalo od železniškega mostu do Jožefove cerkve na Studencih in od Drave do mitnice na Traški cesti.
Takšno je bilo Magdalensko predmestje v prvi polovici 19. stoletja.
Po prihodu železnice pa se je pričelo mesto čedalje hitreje širiti na desni breg Drave, kjer je bilo dovolj prostora za gradnjo novih hiš in tovarn.
Po izgradnji koroške železnice in koroškega kolodvora leta 1863 je Južna železnica zgradila v Magdalenskem predmestju delavnice, ki so bile takrat največji industrijski obrat v mestu z več kot 1000 zaposlenimi.
Hkrati so zgradili tudi naselje za svoje delavce, železničarsko kolonijo.
https://c1.staticflickr.com/5/4214/35460912361_67b2c8f256_z.jpg
Leta 1906 so na mestu nekdanjega cerkvenega pokopališča uredili park, ki se ga je prijelo ime Magdalenski park in stoji še danes.
Leta 1913 se je z izgradnjo novega državnega mostu Magdalensko predmestje vključilo v mesto.
Magdalensko predmestje je ležalo na južnem, desnem bregu Drave okoli cerkve svete Magdalene in je bilo poseljeno predvsem ob treh glavnih cestah,
Tržaški
Pobreški
Ruški cesti.
Stare skromne hišice in sodobne hiše so dajale predmestju miren podeželski videz.
Župna cerkev s šolo in gostilna Pri mestu Trstu so bile najimenitnejše stavbe v predmestju, ki je segalo od železniškega mostu do Jožefove cerkve na Studencih in od Drave do mitnice na Traški cesti.
Takšno je bilo Magdalensko predmestje v prvi polovici 19. stoletja.
Po prihodu železnice pa se je pričelo mesto čedalje hitreje širiti na desni breg Drave, kjer je bilo dovolj prostora za gradnjo novih hiš in tovarn.
Po izgradnji koroške železnice in koroškega kolodvora leta 1863 je Južna železnica zgradila v Magdalenskem predmestju delavnice, ki so bile takrat največji industrijski obrat v mestu z več kot 1000 zaposlenimi.
Hkrati so zgradili tudi naselje za svoje delavce, železničarsko kolonijo.
https://c1.staticflickr.com/5/4214/35460912361_67b2c8f256_z.jpg
Leta 1906 so na mestu nekdanjega cerkvenega pokopališča uredili park, ki se ga je prijelo ime Magdalenski park in stoji še danes.
Leta 1913 se je z izgradnjo novega državnega mostu Magdalensko predmestje vključilo v mesto.
0
Vidiš, da je bilo na mestu Magdalenskega parka pokopališče nisem vedel.
Vem, da je bilo tudi na mestu Ljudskega vrta.
Vem, da je bilo tudi na mestu Ljudskega vrta.
0
52. TABORSKA ULICA
Včasih so ulico imenovali Hribovska cesta, pozneje ulica, ker je vodila od Taborskega nabrežja navzgor, na levo na Tržaško cesto, na desno pa na Jožefovo cesto, danes Ruška cesta.
Najlepša in največja stavba v ulici je bila do izgradnje dveh hiš Splošnega potrošniškega in hranilniškega društva hiša 8, ki so jo imenovali Karnerjev štokl (Karnersche Stückl).
Včasih je pripadala jezuitom in je bila v začetku 20. stoletja last Mariborske eskomptne banke.
V času Napoleona so 7. junija 1809 avstrijski vojaki med Hočami in Slivnico napadli francosko enoto in jo gnali do dravskega mostu v Taborski ulici, kjer so se morali ustaviti, ker so Francozi tako poškodovali most, da niso mogli čezenj.
Po izgradnji novega državnega mostu je promet čez stari dravski most počasi upadal, s tem pa se je pričel tudi počasen in še danes viden propad Taborske ulice.
Z izgradnjo mostu in novega trga na desnem bregu Drave so preuredili tudi vzhodni del Taborske ulice, ki je od tedaj vodila najprej do križišča Tržaške in Pobreške ceste, danes pa le še do Pobreške ceste.
Zahodni del Taborske ulice je včasih vodil do Jožefove ceste, kjer je na križišču Taborske, Gorkega ulice in Ruške ceste stala gostilna Pri zlati hruški.
https://c1.staticflickr.com/5/4289/34750104074_9d4b61cc40_z.jpg
Včasih so ulico imenovali Hribovska cesta, pozneje ulica, ker je vodila od Taborskega nabrežja navzgor, na levo na Tržaško cesto, na desno pa na Jožefovo cesto, danes Ruška cesta.
Najlepša in največja stavba v ulici je bila do izgradnje dveh hiš Splošnega potrošniškega in hranilniškega društva hiša 8, ki so jo imenovali Karnerjev štokl (Karnersche Stückl).
Včasih je pripadala jezuitom in je bila v začetku 20. stoletja last Mariborske eskomptne banke.
V času Napoleona so 7. junija 1809 avstrijski vojaki med Hočami in Slivnico napadli francosko enoto in jo gnali do dravskega mostu v Taborski ulici, kjer so se morali ustaviti, ker so Francozi tako poškodovali most, da niso mogli čezenj.
Po izgradnji novega državnega mostu je promet čez stari dravski most počasi upadal, s tem pa se je pričel tudi počasen in še danes viden propad Taborske ulice.
Z izgradnjo mostu in novega trga na desnem bregu Drave so preuredili tudi vzhodni del Taborske ulice, ki je od tedaj vodila najprej do križišča Tržaške in Pobreške ceste, danes pa le še do Pobreške ceste.
Zahodni del Taborske ulice je včasih vodil do Jožefove ceste, kjer je na križišču Taborske, Gorkega ulice in Ruške ceste stala gostilna Pri zlati hruški.
https://c1.staticflickr.com/5/4289/34750104074_9d4b61cc40_z.jpg
0
53. TRG REVOLUCIJE
Trg je nastal leta 1913 z izgradnjo novega državnega mostu čez Dravo in je bil urejen leta 1914.
Do konca prve vojne so trg imenovali Trg cesarja Viljema.
Med vojnama se je trg imenoval Trg kralja Petra, po vojni pa Trg revolucije.
Obdajajo ga več nadstropne stavbe, ki so jih zgradili v času med vojnama in po drugi vojni.
Med njimi je največja petkotna stavba Mariborskega dvora, ki so jo zgradili leta 1925.
https://c1.staticflickr.com/5/4240/34750102294_da923213e4_z.jpg
Trg je nastal leta 1913 z izgradnjo novega državnega mostu čez Dravo in je bil urejen leta 1914.
Do konca prve vojne so trg imenovali Trg cesarja Viljema.
Med vojnama se je trg imenoval Trg kralja Petra, po vojni pa Trg revolucije.
Obdajajo ga več nadstropne stavbe, ki so jih zgradili v času med vojnama in po drugi vojni.
Med njimi je največja petkotna stavba Mariborskega dvora, ki so jo zgradili leta 1925.
https://c1.staticflickr.com/5/4240/34750102294_da923213e4_z.jpg
0
54. MESTNA BOLNIŠNICA
Leta 1799 so v eni od hiš meščanskega špitala na Slomškovem trgu odprli mestno bolnišnico.
Zaradi premajhnih in neprimernih prostorov je župan Othmar Reiser dal leta 1855 zgraditi novo bolnišnico ob Tržaški cesti.
V letih 1869 in 1883 so bolnišnico še dograjevali in širili.
S tem so pridobili operacijsko dvorano, skladišče, novo kuhinjo in mrtvašnico, bolnišnica pa je imela tedaj 110 postelj.
Zaradi naraščanja prebivalstva in novih medicinskih dognanj so v letih 1901 in 1902 bolnišnico še razširili s stavbami za karanteno, novo mrtvašnico, za dezinfekcijo, novo pralnico, novo skladišče, z novo stavbo kirurgije in novimi prostori za bolnike.
Tako je bilo v bolnišnici 315 postelj.
https://c1.staticflickr.com/5/4284/35590976155_e37359ea67_z.jpg
Leta 1799 so v eni od hiš meščanskega špitala na Slomškovem trgu odprli mestno bolnišnico.
Zaradi premajhnih in neprimernih prostorov je župan Othmar Reiser dal leta 1855 zgraditi novo bolnišnico ob Tržaški cesti.
V letih 1869 in 1883 so bolnišnico še dograjevali in širili.
S tem so pridobili operacijsko dvorano, skladišče, novo kuhinjo in mrtvašnico, bolnišnica pa je imela tedaj 110 postelj.
Zaradi naraščanja prebivalstva in novih medicinskih dognanj so v letih 1901 in 1902 bolnišnico še razširili s stavbami za karanteno, novo mrtvašnico, za dezinfekcijo, novo pralnico, novo skladišče, z novo stavbo kirurgije in novimi prostori za bolnike.
Tako je bilo v bolnišnici 315 postelj.
https://c1.staticflickr.com/5/4284/35590976155_e37359ea67_z.jpg
0
55. TRŽAŠKA CESTA
Tržaška ali državna komercialna cesta, ki je tekla skozi Magdalensko predmestje, je bila ena najpomembnejših cest v Avstriji, kajti do izgradnje železnice je bila edina povezava med Dunajem in edinim velikim pristaniščem v Avstriji, Trstom, ki je bil tedaj avstrijsko okno v svet.
Ob tako imenitni cesti so v drugi polovici 19. stoletja zrasle številne za mesto pomembne stavbe, kot so
mestna bolnišnica
mestni vodovod
pehotna vojašnica
kaznilnica
stanovanjske hiše, med katerimi je najmogočnejša nekdanja vila Piberstein.
https://c1.staticflickr.com/5/4229/35204466610_27acf64dd8_z.jpg
Tržaška ali državna komercialna cesta, ki je tekla skozi Magdalensko predmestje, je bila ena najpomembnejših cest v Avstriji, kajti do izgradnje železnice je bila edina povezava med Dunajem in edinim velikim pristaniščem v Avstriji, Trstom, ki je bil tedaj avstrijsko okno v svet.
Ob tako imenitni cesti so v drugi polovici 19. stoletja zrasle številne za mesto pomembne stavbe, kot so
mestna bolnišnica
mestni vodovod
pehotna vojašnica
kaznilnica
stanovanjske hiše, med katerimi je najmogočnejša nekdanja vila Piberstein.
https://c1.staticflickr.com/5/4229/35204466610_27acf64dd8_z.jpg
0
Ta zadnja hiša me pa spominja na tisto iz nanizanke o Addams Family
http://images2.fanpop.com/images/photos/5700000/Addams-Family-House-addams-family-5703847-495-366.jpg
http://images2.fanpop.com/images/photos/5700000/Addams-Family-House-addams-family-5703847-495-366.jpg
0
56. MOŠKA KAZNILNICA
V letih od 1884 do 1889 so ob Pobreški cesti zgradili cesarjevo kraljevo moško kaznilnico, ki je lahko sprejela 800 zapornikov.
Ta zapor je prvi v tedanji Avstriji imel poseben mladinski oddelek.
https://c1.staticflickr.com/5/4258/35590976005_d50b664a4b_z.jpg
V letih od 1884 do 1889 so ob Pobreški cesti zgradili cesarjevo kraljevo moško kaznilnico, ki je lahko sprejela 800 zapornikov.
Ta zapor je prvi v tedanji Avstriji imel poseben mladinski oddelek.
https://c1.staticflickr.com/5/4258/35590976005_d50b664a4b_z.jpg
0
57. PEHOTNA VOJAŠNICA
Ko so leta 1869 zaprli kadetsko šolo, so si meščani želeli, da bi jo kmalu ponovno odprli.
Ker pa so v nekdanjo kadetnico namestili vojake 47. mariborskega pešpolka, je mestni svet leta 1894 dal ob Tržaški cesti zgraditi novo pehotno vojašnico.
Tako so v letih 1894 in 1895 zgradili en enonadstropni oficirski paviljon in dve dvonadstropni stavbi za vojake.
V letih od 1901 do 1903 so vojašnico dokončali z izgradnjo skladišč in lop za vozove.
https://c1.staticflickr.com/5/4235/35204459910_3db08ee068_z.jpg
Ko so leta 1869 zaprli kadetsko šolo, so si meščani želeli, da bi jo kmalu ponovno odprli.
Ker pa so v nekdanjo kadetnico namestili vojake 47. mariborskega pešpolka, je mestni svet leta 1894 dal ob Tržaški cesti zgraditi novo pehotno vojašnico.
Tako so v letih 1894 in 1895 zgradili en enonadstropni oficirski paviljon in dve dvonadstropni stavbi za vojake.
V letih od 1901 do 1903 so vojašnico dokončali z izgradnjo skladišč in lop za vozove.
https://c1.staticflickr.com/5/4235/35204459910_3db08ee068_z.jpg
0
58. SWATY
Med leti 1894 in 1896 je tehnični kemik z Dunaja Franc Swaty preselil v Maribor svoj obrat za izdelovanje umetnega brusnega kamna.
Pred prvo vojno je obrat zaposloval 18 ljudi.
Proizvod majhne tovarne je kmalu zaslovel v inozemstvu.
Tudi po smrti ustanovitelja leta 1907 je podjetje obdržalo rodbinsko ime.
V začetku 20. stoletja so obrat iz prvotnih prostorov v Stolni ulici, danes Poštna ulica, preselili v nove prostore na Tržaški cesti 66 in 70, kjer je še danes.
V drugi polovici 30 let je bilo v tovarni Swaty zaposlenih 50 delavcev in delavk ter 8 uradnikov.
https://c1.staticflickr.com/5/4205/35204460600_6cc05f28a4_z.jpg
Med leti 1894 in 1896 je tehnični kemik z Dunaja Franc Swaty preselil v Maribor svoj obrat za izdelovanje umetnega brusnega kamna.
Pred prvo vojno je obrat zaposloval 18 ljudi.
Proizvod majhne tovarne je kmalu zaslovel v inozemstvu.
Tudi po smrti ustanovitelja leta 1907 je podjetje obdržalo rodbinsko ime.
V začetku 20. stoletja so obrat iz prvotnih prostorov v Stolni ulici, danes Poštna ulica, preselili v nove prostore na Tržaški cesti 66 in 70, kjer je še danes.
V drugi polovici 30 let je bilo v tovarni Swaty zaposlenih 50 delavcev in delavk ter 8 uradnikov.
https://c1.staticflickr.com/5/4205/35204460600_6cc05f28a4_z.jpg
0
59. MESTNI VODOVOD
Mariborski župan inženir Aleksander Nagy (1886 – 1902) je zaslužen za komunalno in prometno modernizacijo mesta.
Skozi ves svoj mandat si je prizadeval, da bi mesto dobilo tudi vodovod.
Leta 1900 je začela z deli pri izgradnji mariborskega vodovoda dunajska firma Rumpel & Waldek.
Prvi studenec so zgradili na Tržaški cesti in 1. januarja 1902 so mestni vodovod odprli.
https://c1.staticflickr.com/5/4281/35552462146_3ca068823d_z.jpg
Mariborski župan inženir Aleksander Nagy (1886 – 1902) je zaslužen za komunalno in prometno modernizacijo mesta.
Skozi ves svoj mandat si je prizadeval, da bi mesto dobilo tudi vodovod.
Leta 1900 je začela z deli pri izgradnji mariborskega vodovoda dunajska firma Rumpel & Waldek.
Prvi studenec so zgradili na Tržaški cesti in 1. januarja 1902 so mestni vodovod odprli.
https://c1.staticflickr.com/5/4281/35552462146_3ca068823d_z.jpg
0
60. ULICA PARIŠKE KOMUNE
Od leta 1873, ko so odprli to ulico, se je imenovala Perkova ulica po lastniku posesti, po kateri je ulica potekala.
Leta 1904 so ob njej zgradili novo topniško vojašnico za nastavitev novih vojaških enot.
S tem je Maribor postal ena sama velika vojašnica, če računamo, da so v mestu že bili
47. mariborski pešpolk
konjeniški regiment
deželni brambovci
kadetska šola.
https://c1.staticflickr.com/5/4282/34750093594_bd1843a76e_z.jpg
Od leta 1873, ko so odprli to ulico, se je imenovala Perkova ulica po lastniku posesti, po kateri je ulica potekala.
Leta 1904 so ob njej zgradili novo topniško vojašnico za nastavitev novih vojaških enot.
S tem je Maribor postal ena sama velika vojašnica, če računamo, da so v mestu že bili
47. mariborski pešpolk
konjeniški regiment
deželni brambovci
kadetska šola.
https://c1.staticflickr.com/5/4282/34750093594_bd1843a76e_z.jpg
0
61. KADETNICA
Čudovito stavbo nekdanje cesarsko kraljeve pehotne kadetske šole so zgradili v letih 1852 in 1853 za cesarjev in kraljev kadetski inštitut.
Namen šole je bil, da v 4 letih šolanja pripravi kadete za sprejem na vojaško akademijo.
Leta 1869 so šolo ukinili in stavbo spremenili v vojašnico, ki so jo poimenovali po cesarju Francu Jožefu I.
Med vojno v Bosni 1878 je bila v stavbi rezervna bolnišnica.
Na prošnjo Mariborčanov so leta 1894 spet ustanovili 4 letno c.k. pehotno kadetsko šolo.
Leta 1899 so pred glavnim vhodom v šolo odkrili spomenik cesarju Francu Jožefu I. ob 50 letnici njegove vladavine.
https://c1.staticflickr.com/5/4232/35460933081_f889a65d47_z.jpg
Čudovito stavbo nekdanje cesarsko kraljeve pehotne kadetske šole so zgradili v letih 1852 in 1853 za cesarjev in kraljev kadetski inštitut.
Namen šole je bil, da v 4 letih šolanja pripravi kadete za sprejem na vojaško akademijo.
Leta 1869 so šolo ukinili in stavbo spremenili v vojašnico, ki so jo poimenovali po cesarju Francu Jožefu I.
Med vojno v Bosni 1878 je bila v stavbi rezervna bolnišnica.
Na prošnjo Mariborčanov so leta 1894 spet ustanovili 4 letno c.k. pehotno kadetsko šolo.
Leta 1899 so pred glavnim vhodom v šolo odkrili spomenik cesarju Francu Jožefu I. ob 50 letnici njegove vladavine.
https://c1.staticflickr.com/5/4232/35460933081_f889a65d47_z.jpg
0
62. GORKEGA ULICA
Po dograditvi kadetske šole v 50 letih 19. stoletja je današnja Gorkega ulica, tedaj Cesta Franca Jožefa postala precej prometna.
Ko so leta 1863 odprli za promet koroško železnico, je ta ovirala normalen promet po tej ulici.
Leta 1875 je mestni svet sklenil, da naredijo podvoz pod železnico in tako omogočijo tekoč promet po tej cesti.
Vendar so to uresničili šele leta 1900, ko se je mesto močno razširilo prek koroške železnice in je podvoz postal nujnost.
Po dograditvi kadetske šole v 50 letih 19. stoletja je današnja Gorkega ulica, tedaj Cesta Franca Jožefa postala precej prometna.
Ko so leta 1863 odprli za promet koroško železnico, je ta ovirala normalen promet po tej ulici.
Leta 1875 je mestni svet sklenil, da naredijo podvoz pod železnico in tako omogočijo tekoč promet po tej cesti.
Vendar so to uresničili šele leta 1900, ko se je mesto močno razširilo prek koroške železnice in je podvoz postal nujnost.
0
63. ŽELEZNIČARSKA KOLONIJA
Ko so leta 1863 odprli v Mariboru delavnice Južne železnice, so v upravi poskrbeli za nastanitev 1230 delavcev.
Blizu delavnic so leta 1863 pričeli graditi Delavsko kolonijo.
Prvo leto so zgradili prvih 12 hiš z 48 stanovanji.
Hiše je obdajal vrt.
Leta 1868 so dogradili še 28 hiš z 254 stanovanji.
Za izobraževanje otrok in odraslih je družba Južna železnica leta 1872 zgradila v koloniji šolo.
V pomoč materam, ki bi se rade zaposlile, pa niso imele varstva za svoje otroke, so leta 1874 zgradili otroški vrtec.
Istega leta so zgradili tudi aprovizacijski magacin in dve kopališči za uradnike in delavce.
https://c1.staticflickr.com/5/4214/35460912361_67b2c8f256_z.jpg
Ko so leta 1863 odprli v Mariboru delavnice Južne železnice, so v upravi poskrbeli za nastanitev 1230 delavcev.
Blizu delavnic so leta 1863 pričeli graditi Delavsko kolonijo.
Prvo leto so zgradili prvih 12 hiš z 48 stanovanji.
Hiše je obdajal vrt.
Leta 1868 so dogradili še 28 hiš z 254 stanovanji.
Za izobraževanje otrok in odraslih je družba Južna železnica leta 1872 zgradila v koloniji šolo.
V pomoč materam, ki bi se rade zaposlile, pa niso imele varstva za svoje otroke, so leta 1874 zgradili otroški vrtec.
Istega leta so zgradili tudi aprovizacijski magacin in dve kopališči za uradnike in delavce.
https://c1.staticflickr.com/5/4214/35460912361_67b2c8f256_z.jpg
0
64. ŽOLGARJEVA ULICA
V stari Avstriji so to ulico, ki je potekala za konjeniško vojašnico, imenovali Poljska ulica, kajti severno od nje proti Betnavi in Radvanju so ležala samo še polja.
V enotni stavbi iz dveh delov, ki so jo zgradili leta 1936, je danes OŠ Franceta Prešerna.
https://c1.staticflickr.com/5/4240/35552472406_055946c1f9_z.jpg
V stari Avstriji so to ulico, ki je potekala za konjeniško vojašnico, imenovali Poljska ulica, kajti severno od nje proti Betnavi in Radvanju so ležala samo še polja.
V enotni stavbi iz dveh delov, ki so jo zgradili leta 1936, je danes OŠ Franceta Prešerna.
https://c1.staticflickr.com/5/4240/35552472406_055946c1f9_z.jpg
0
65. KOROŠKI KOLODVOR
Po izgradnji južne železnice se je leta 1857 pojavila potreba po boljši prometni povezavi med Koroško in spodnjo Štajersko oziroma med Mariborom in Celovcem.
Maribor je postal pomembno prometno križišče ne le za splavarjenje po Dravi proti Črnemu morju, temveč tudi za železniški promet proti Jadranskemu morju in proti Budimpešti.
Tako so leta 1863 zgradili koroško železnico, ki je povezala Maribor s Celovcem.
Leta 1885 so v delu skladišča Južne železnice uredili postajo koroške železnice, ki pa so jo leta 1904 preselili v veliko uradniško stanovanjsko hišo, kjer je še danes.
https://c1.staticflickr.com/5/4265/35423255652_cc253e50ec_z.jpg
Po izgradnji južne železnice se je leta 1857 pojavila potreba po boljši prometni povezavi med Koroško in spodnjo Štajersko oziroma med Mariborom in Celovcem.
Maribor je postal pomembno prometno križišče ne le za splavarjenje po Dravi proti Črnemu morju, temveč tudi za železniški promet proti Jadranskemu morju in proti Budimpešti.
Tako so leta 1863 zgradili koroško železnico, ki je povezala Maribor s Celovcem.
Leta 1885 so v delu skladišča Južne železnice uredili postajo koroške železnice, ki pa so jo leta 1904 preselili v veliko uradniško stanovanjsko hišo, kjer je še danes.
https://c1.staticflickr.com/5/4265/35423255652_cc253e50ec_z.jpg
0
66. RUŠKA CESTA
Vse od 17. stoletja so to cesto imenovali Jožefova, ker je vodila do cerkve svetega Jožefa na Studencih.
Leta 1892 so ob njej zgradili deško ljudsko šolo III, ki je imela lastno telovadnico in lep šolski vrt.
Leta 1905 so jo zaradi pomanjkanja prostora nadgradili za eno nadstropje.
https://c1.staticflickr.com/5/4278/35591000185_dcb1db7d5d_z.jpg
Vse od 17. stoletja so to cesto imenovali Jožefova, ker je vodila do cerkve svetega Jožefa na Studencih.
Leta 1892 so ob njej zgradili deško ljudsko šolo III, ki je imela lastno telovadnico in lep šolski vrt.
Leta 1905 so jo zaradi pomanjkanja prostora nadgradili za eno nadstropje.
https://c1.staticflickr.com/5/4278/35591000185_dcb1db7d5d_z.jpg
0
67. STUDENCI
Studenci so bili do druge polovice 19. stoletja vas pri Mariboru.
Z izgradnjo Koroške železnice in delavnic Južne železnice leta 1863 so se vključili v mariborski gospodarski prostor.
Vas je z mestom povezovala Jožefova cesta, ki je dobila ime po cerkvi svetega Jožefa na Studencih.
Cerkev so zgradili kot kapelo leta 1684.
Leta 1728 jo je dal preurediti mariborski mestni sodnik in lastnik gospoščine Radvanje Janez Severin Eckhart.
Od cerkve je lep razgled na mesto in reko, ki teče pod cerkvijo in dalje skozi mesto.
https://c1.staticflickr.com/5/4262/34750094634_2cb0661297_z.jpg
Studenci so bili do druge polovice 19. stoletja vas pri Mariboru.
Z izgradnjo Koroške železnice in delavnic Južne železnice leta 1863 so se vključili v mariborski gospodarski prostor.
Vas je z mestom povezovala Jožefova cesta, ki je dobila ime po cerkvi svetega Jožefa na Studencih.
Cerkev so zgradili kot kapelo leta 1684.
Leta 1728 jo je dal preurediti mariborski mestni sodnik in lastnik gospoščine Radvanje Janez Severin Eckhart.
Od cerkve je lep razgled na mesto in reko, ki teče pod cerkvijo in dalje skozi mesto.
https://c1.staticflickr.com/5/4262/34750094634_2cb0661297_z.jpg
0
68. POBREŽJE
Pobreška cesta je dobila ime po tem, ker vodi k nekdanji vasi, sedaj delu mesta, ki se imenuje Pobrežje.
Po ukinitvi Magdalenskega pokopališča so leta 1879 odprli novo mestno pokopališče na Pobrežju.
Po sporu z mestom zastran pokopa nekatolikov na tem pokopališču je dal župnijski urad svete Magdalene zgraditi na drugi strani ceste cerkveno pokopališče.
Tako je na levi strani Ceste XIV. divizije nekdanje cerkveno pokopališče s cerkvico, na desni strani pa nekdanje mestno pokopališče.
Pobrežje je bilo v času med vojnama obsežna vas vzhodno od Maribora, ki pa so jo glede na gospodarski pomen že prištevali k mestu.
V bistvu je bilo to že mariborsko predmestje z industrijskimi obrati in s številnimi delavskimi hišami.
Zaradi posebnosti tedanje upravne ureditve je bilo Pobrežje v tistem času občina, ki je sama skrbela za poimenovanje cest in ulic.
Podobno je bilo tudi s Studenci, Košaki, Melje…
Tako je bilo več ulic z enakim imenom.
Gosposvetsko ulico so po drugi vojni razdelili na Levčevo, Bantanovo ulico in Ulico Draga Kobala.
Tezenska ulica je danes Jurančičeva ulica.
Gubčeva ulica pa je ohranila staro ime.
https://c1.staticflickr.com/5/4277/35552459166_e183735b51_z.jpg
Pobreška cesta je dobila ime po tem, ker vodi k nekdanji vasi, sedaj delu mesta, ki se imenuje Pobrežje.
Po ukinitvi Magdalenskega pokopališča so leta 1879 odprli novo mestno pokopališče na Pobrežju.
Po sporu z mestom zastran pokopa nekatolikov na tem pokopališču je dal župnijski urad svete Magdalene zgraditi na drugi strani ceste cerkveno pokopališče.
Tako je na levi strani Ceste XIV. divizije nekdanje cerkveno pokopališče s cerkvico, na desni strani pa nekdanje mestno pokopališče.
Pobrežje je bilo v času med vojnama obsežna vas vzhodno od Maribora, ki pa so jo glede na gospodarski pomen že prištevali k mestu.
V bistvu je bilo to že mariborsko predmestje z industrijskimi obrati in s številnimi delavskimi hišami.
Zaradi posebnosti tedanje upravne ureditve je bilo Pobrežje v tistem času občina, ki je sama skrbela za poimenovanje cest in ulic.
Podobno je bilo tudi s Studenci, Košaki, Melje…
Tako je bilo več ulic z enakim imenom.
Gosposvetsko ulico so po drugi vojni razdelili na Levčevo, Bantanovo ulico in Ulico Draga Kobala.
Tezenska ulica je danes Jurančičeva ulica.
Gubčeva ulica pa je ohranila staro ime.
https://c1.staticflickr.com/5/4277/35552459166_e183735b51_z.jpg
0
Zanimivo, kako so radi dajali na stare razglednice gostilne.
Mavro ti veš zakaj?
Mavro ti veš zakaj?
0
69. TEZNO
Tezno je bilo od leta 1933 del občine Pobrežje, glede na gospodarstvo pa je bilo južno industrijsko predmestje Maribora.
Velika industrijska podjetja in delavske kolonije so bile razporejene ob železnici Maribor – Celje in ob cestah Maribor – Celje in Maribor – Sveti Miklavž.
https://c1.staticflickr.com/5/4208/34750093914_f6e35b0218_z.jpg
Tezno je bilo od leta 1933 del občine Pobrežje, glede na gospodarstvo pa je bilo južno industrijsko predmestje Maribora.
Velika industrijska podjetja in delavske kolonije so bile razporejene ob železnici Maribor – Celje in ob cestah Maribor – Celje in Maribor – Sveti Miklavž.
https://c1.staticflickr.com/5/4208/34750093914_f6e35b0218_z.jpg
0
70. MARIBORSKI OTOK
15. junija 1930 so odprli kopališče na otoku, ki leži pod nekdanjimi brzicami vzhodno od mesta.
Kopališče je bilo pred drugo vojno eno najsodobnejših v Srednji Evropi.
Sestavljali so ga:
trije plavalni bazeni
10 metrski skakalni stolp
prhe
velika restavracija
sprehajališča
športna igrišča…
Mariborsko olepševalno društvo je na otoku prirejalo koncerte in zabavne prireditve.
https://c1.staticflickr.com/5/4231/34750100704_c806d30bc8_z.jpg
1898
https://c1.staticflickr.com/5/4211/35552450056_928330446b_z.jpg
15. junija 1930 so odprli kopališče na otoku, ki leži pod nekdanjimi brzicami vzhodno od mesta.
Kopališče je bilo pred drugo vojno eno najsodobnejših v Srednji Evropi.
Sestavljali so ga:
trije plavalni bazeni
10 metrski skakalni stolp
prhe
velika restavracija
sprehajališča
športna igrišča…
Mariborsko olepševalno društvo je na otoku prirejalo koncerte in zabavne prireditve.
https://c1.staticflickr.com/5/4231/34750100704_c806d30bc8_z.jpg
1898
https://c1.staticflickr.com/5/4211/35552450056_928330446b_z.jpg
0
71. KAMNICA
Kamnica je strnjeno in deloma razloženo naselje.
Do druge vojne je bila priljubljena izletniška točka Mariborčanov.
Od tu je bil najlažji dostop do novega kopališča na otoku in od tod so vodile izletniške poti na Kozjak.
Vsa okolica je bila pokrita z vinogradi in vilami.
https://c1.staticflickr.com/5/4257/35590978265_ea39f87a4b_z.jpg
1912
Je tudi izhodišče za izlet na bližnji Sveti Urban 595 m.
Urban je izletniška in razgledna točka.
Od tu je moč videti Slovenske gorice do Kapele.
Na jug pa se razgled razširja čez Dravsko polje in Haloze.
https://c1.staticflickr.com/5/4242/35204460380_06a1d4eb63_z.jpg
Kamnica je strnjeno in deloma razloženo naselje.
Do druge vojne je bila priljubljena izletniška točka Mariborčanov.
Od tu je bil najlažji dostop do novega kopališča na otoku in od tod so vodile izletniške poti na Kozjak.
Vsa okolica je bila pokrita z vinogradi in vilami.
https://c1.staticflickr.com/5/4257/35590978265_ea39f87a4b_z.jpg
1912
Je tudi izhodišče za izlet na bližnji Sveti Urban 595 m.
Urban je izletniška in razgledna točka.
Od tu je moč videti Slovenske gorice do Kapele.
Na jug pa se razgled razširja čez Dravsko polje in Haloze.
https://c1.staticflickr.com/5/4242/35204460380_06a1d4eb63_z.jpg
0
72. KRČEVINA
Če se od Urbana odpravimo po gričevju proti Kalvariji, pridemo do Krčevine.
To je naselje nad Mariborom.
Od mesta ga ločita griča Piramida in Kalvarija.
Kraj je v 30ih letih 20. stoletja že dobival pomen predmestja, hkrati pa je postajal zaradi lege in gostiln pomembna izletniška točka.
Iz Krčevine nas pot nato vodi prek Švicerije in njenih gostiln na Kalvarijo.
https://c1.staticflickr.com/5/4256/35423255402_d47d010175_z.jpg
Če se od Urbana odpravimo po gričevju proti Kalvariji, pridemo do Krčevine.
To je naselje nad Mariborom.
Od mesta ga ločita griča Piramida in Kalvarija.
Kraj je v 30ih letih 20. stoletja že dobival pomen predmestja, hkrati pa je postajal zaradi lege in gostiln pomembna izletniška točka.
Iz Krčevine nas pot nato vodi prek Švicerije in njenih gostiln na Kalvarijo.
https://c1.staticflickr.com/5/4256/35423255402_d47d010175_z.jpg
0
73. KOŠAKI
Ko so v 18. stoletju gradili novo državno komercialno cesto Dunaj – Trst, so namesto po stari poti prek Pleč zgradili cesto prek Košakov in košaškega klanca.
Ljudje v Košakih so se preživljali s kmetijstvom, vinogradništvom in delom v tamkajšnji opekarni in tovarni mesnih izdelkov, ki je bila ustanovljena leta 1912.
https://c1.staticflickr.com/5/4240/35422907392_a70f2b592a_z.jpg
Ko so v 18. stoletju gradili novo državno komercialno cesto Dunaj – Trst, so namesto po stari poti prek Pleč zgradili cesto prek Košakov in košaškega klanca.
Ljudje v Košakih so se preživljali s kmetijstvom, vinogradništvom in delom v tamkajšnji opekarni in tovarni mesnih izdelkov, ki je bila ustanovljena leta 1912.
https://c1.staticflickr.com/5/4240/35422907392_a70f2b592a_z.jpg
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
16.03.2018 ob 7:44