PRIJAVA / REGISTRACIJA
registracija za sodelovanje ni potrebna, a če si želiš rezervirati ime in se družiti z ostalimi člani, se bo potrebno registrirati ;)
Čvek 123
Dobrodošli na čvek 123.
NOVA TEMA

MARIBOR - 4


lelj :: 12.02.2018 ob 7:29
lelj :: 13.02.2018 ob 7:04
6. NEMŠKI RED

Politična in sodna oblastva so bila nameščena med starim mostom in glavnim kolodvorom.
Kot upravno središče je bil Maribor na enakem nivoju kot Celje in ni imel bistveno več uradništva.
Prav uradništvo in oficirski zbor sta krepila nemški element v mestu.

Nemška občina je pozorno spremljala politiko države pri zasedanju uradniških mest in protestirala pri nastavitvah slovenskih uradnikov, ker je sodila, da je s tem ogroženo nemštvo v mestu.
Utrjevala je nemški videz mesta s tem, da je dovoljevala le nemške napise na javnih mestih.

V državnih uradih je bil poleg nemškega v rabi tudi slovenski jezik.
Pri poslovanju s strankami iz podeželskega dela sodnega okraja Maribor se je raba slovenščine vse bolj uveljavljala.
Ni bilo le podeželje slovensko, temveč so tudi v mestu bili Slovenci izenačeni z Nemci.
To kaže štetje prebivalstva leta 1880.

Bilo je 17 628 prebivalcev.
Od tega je bilo:
1604 vojakov
13 385 pravih in ponarejenih Nemcev
2431 Slovencev
65 Čehov
183 Slovakov
3 Poljaki
6 Hrvatov
668 Madžarov, od tega 654 vojakov
41 Italijanov in Romunov
643 tujcev

Veliko Slovencev je bilo odpadnikov in po sili Nemcev.
Ti in pravi Nemci, ki so k nam prišli s trebuhom za kruhom iz Koroške, Bavarske in Würtemberga so zase in za svojo služinčad v rubriko občevalni jezik vpisali nemški jezik.
Dekle, hlapci in pomočniki so bili skoraj sami Slovenci, kar je bilo skoraj polovico prebivalstva Maribora.
Tako je bilo v mestu 9000 Slovencev in 8000 Nemcev.
Verjetno ni bilo več kot 2400 Nemcev, ki niso znali čisto nič slovensko.
lelj :: 14.02.2018 ob 10:50
7. CESARJEV OBISK

Pomemben dogodek v zgodovini mesta je bil obisk cesarja Franca Jožefa ob praznovanju 600 letnice habsburške monarhije leta 1883.
Ob njegovi navzočnosti so na trgu pred realko odkrili spomenik admiralu Tegetthoffu.

lelj :: 14.02.2018 ob 11:03
8. DENARNI ZAVODI

Od srede 19. stoletja dobiva Maribor prve denarne zavode.

1861
Ustanovljena je Mestna hranilnica, za katero so v osemdesetih letih zgradili na zahodni strani Slomškovega trga mogočno stavbo.

1872
V mestu so odprli Mariborsko eskomptno banko in podružnico Štajerske eskomptne banke.

Vse te denarne ustanove so bile last nemškega kapitala in so sodelovale v narodnostnem boju.
Zato so tudi Slovenci v Mariboru ustanovili 2 kreditna zavoda,
leta 1882 Posojilnico, ki je leta 1898 zgradila Narodni dom,
leta 1908 pa Spodnještajersko ljudsko posojilnico.


Mestna hranilnica
Sunbeam :: 14.02.2018 ob 13:10
Danes je tako....prostori bivše hranilnice


lelj :: 14.02.2018 ob 13:21
lepo
lelj :: 15.02.2018 ob 7:34
9. PO VOJNI

1 NOV 1918
Kasnejši general Rudolf Maister je s svojimi vojaki zasedel mesto, ki so ga mariborski Nemci nameravali priključiti k republiki Avstriji.
Kasneje so si za ta dogodek vse zasluge pripisali Srbi in tako je Maister umrl razočaran nad novo državo.

Januarja 1919 je prišlo do demonstracij mariborskih Nemcev proti novi oblasti, a jih je ta s silo razgnala.

Mirovna konferenca je pozno poleti 1919 sprejela predlog, da za mejo med Kraljevino SHS in Republiko Avstrijo določijo Muro.
Radgona naj pripade brez plebiscita Avstriji, Maribor pa brez plebiscita Kraljevini SHS.

1920
Z dograditvijo hidrocentrale na Fali je postalo mesto po potrošnji električne energije na prebivalca prvo v državi in za Zagrebom drugi najmočnejši industrijski center.
V mestu je bilo 15 večjih tekstilnih tovarn, ki so zaposlovale nad 7000 delavcev.

Sredi 30ih let, ko je bilo v Evropi že močno čutiti fašizem in nacizem, se je začelo v Mariboru ljudskofrontno gibanje.
Hkrati so se pospešeno organizirali tudi mariborski Nemci, katerih petokolonaštvo je postalo učinkovito zlasti po priključitvi Avstrije Nemčiji leta 1938 in po obnovi Kulturbunda, ki načrtno pripravljal tla za okupacijo slovenske Štajerske.



8 APR 1941
Dopoldan je nemška vojska vkorakala v mesto.
Nemci so takoj začeli izvajati ukrepe, s katerimi bi Spodnjo Štajersko popolnoma ponemčili.
Začeli so z deportacijami Slovencev iz Maribora na Hrvaško, v Bosno in Srbijo.
Poleg tega so odvažali ljudi na prisilno delo v Nemčijo in v taborišča.

Nemci so spremenili podobo mesta in okolice.
Uvedli so nemško šolstvo in tečaje nemščine za odrasle in stopnjevali nasilje.

Na Teznem so zgradili strateški velik industrijski objekt Združene nemške tovarne motorjev iz katerih je po vojni nastal TAM.
Nad Mariborskim otokom so začeli graditi hidrocentralo.

Po prvih akcijah partizanov so začeli streljati talce.
Na območju občine so na 21 streljanjih pobili 760 talcev.
Leta 1945 so pred umikom na strelišču v Spodnjem Radvanju in v gozdu v Rogozi pri Miklavžu pobili 400 ljudi.

Osvobodilno gibanje se je skozi vojno razvijalo v težkih razmerah.
Območje je bilo izpostavljeno hudemu pritisku okupatorja, kar je vlivalo strah v ljudi.
Prihajalo je do izdaj, ki so z vdori v odporniško gibanje povzročile hude izgube.

9 MAJ 1945
Maribor je bil osvobojen, ko so se iz mesta umaknile še zadnje kolone Nemcev.
Zaradi ameriških bombardiranj je bil najbolj porušeno mesto v Sloveniji.
lelj :: 16.02.2018 ob 18:38
10. GLAVNI TRG

1315
Osrednji mariborski trg je v listini omenjen kot trg.

Z rastjo mesta in nastankom novih trgov je v 19. stoletju dobil ime Glavni trg, na katerem se je od srednjega veka do prve polovice 20. stoletja odvijala živahna trgovska dejavnost.


1905

Na Glavnem trgu stoji nekaj pomembnih zgodovinskih stavb.

V prvi vrsti je to mestna hiša ali rotovž, ki je bil zgrajen leta 1515.
Sedanjo renesančno obliko je dobil med leti 1563 – 1565.
Pred rotovžem stoji Marijino ali kužno znamenje, postavljeno leta 1743 na mestu starejšega iz leta 1681, ki ga je po naročilu meščanov, hvaležnih, ker je prenehala kuga v mestu (1680 – 1681), izdelal Jožef Straub.

Kuga je bila stalna sopotnica ljudi vse do 19. stoletja.
Po zapisu v ptujskem minoritskem samostanu in zapisniku letnega cerkvenega zbora arhidiakonata med Dravo in Muro je v Mariboru leta 1680 umrlo za kugo 483 ljudi, poleg tega jih je še 117 umrlo naravne smrti.

V hiši številka 1 je Velika dvorana ali Teresienhof, ki so jo postavili v letih 1912 – 1913.

Hiši številka 7 in 9 sta tvorili kompleks nekdanjega jezuitskega samostana.
V hiši 9 je še danes cerkev svetega Alojzija.

Vzhodni del Glavnega trga so v letih 1906 – 1912 podrli zaradi gradnje novega državnega mostu, danes Glavni most, ki so ga odprli leta 1913.
S tem so uničili zasnovo trga, ki se je na vzhodni strani razširil na del Židovske in Vetrinjske ulice.

Frajovška kasarna je bila v 17. stoletju last grofa Erazma Tattenbacha, ki je skupaj z grofi Petrom Zrinjskim, Ferencem Nádazsdyjem, Francem Krištofom Frankopanom pripravljal zaroto proti cesarju Leopoldu I.
Erazem Tattenbach je bil aretiran, obsojen in 1. decembra 1671 v Gradcu usmrčen.
Ker je bil Tattenbach lastnik tudi gradu v Račah, se je po mestu razširila legenda, da obstaja podzemni rov, ki povezuje njegovo svobodno hišo v Mariboru z gradom v Račah.
Leta 1820 je hišo kupila vojska in v hiši je bila nato do leta 1904 frajovška kasarna.
Leta 1906 so hišo skupaj z ostalimi hišami, ki so stale med Glavnim trgom in Vetrinjsko ulico, porušili, ker so že pripravljali gradnjo novega državnega mostu.


1917


1921
lelj :: 17.02.2018 ob 8:01
11. KOROŠKA CESTA

Cesta se imenuje tako zato, ker je bila začetek državne ceste Drauwald Strasse, ki je vodila na Koroško.
Že od srednjega veka dalje se del ceste, ki leži nad Glavnim trgom in Vodnikovim trgom, imenuje Koroška cesta, zahodno predmestje pa Koroško predmestje.
Na tej cesti so v starem delu mesta nekatere zgodovinsko pomembne stavbe.

V hiši 1 je med leti 1758 – 1892 bila prva mariborska gimnazija.

V hiši 3 je leta 1814 stanoval pri svojem vojaškem prijatelju Nikolaju Straschillu Črni Jurij Karađorđević, ded srbskega kralja Petra I.

Hišo 12, katere lastnik je bil leta 1552 Krištof Wildenrainer, mestni sodnik v času turškega obleganja mesta leta 1532, je leta 1892 kupila mestna občina in vanjo namestila varnostno stražo in četo prostovoljnih gasilcev, ki jih je ustanovila že leta 1871.

Na mestu med hišama 21 in 26 so do leta 1829 bila mestna vrata Naše ljube gospe ali Koroška vrata.

Od številnih velikih požarov v letih
1513
1601
1645
1648
1650
1700
1797, so kar štirje izbruhnili na Koroški cesti.

6 MAJ 1601
Izbruhnil je požar v hiši Ludvika Himelsteinerja.
Razen predela med Salzburškim dvorcem na vogalu Slovenske in Tyrševe ulice in gradom je zgorelo skoraj vse v mestu, tudi cerkev.

27 APR 1650
Ob 6. uri zvečer je izbruhnil požar v hlevu hiše Krištofa Schalzerja.

1 AVG 1700
Izbruhnil je požar v hiši Janeza Filipiča blizu mestnih vrat.
Razen župne cerkve, minoritskega samostana, hiše s kapelo poštnega mojstra Ferdinanda Hizlpergerja in petih hiš v Slovenski ulici je zgorelo vse v mestu.
Zgorelo je 8 ljudi.

1797
Izbruhnil je požar na Koroški cesti v Straschillovi hiši številka 3.
Požar se je razširil po Splavarskem prehodu do mesarskih stojnic v vzhodnem delu Vojašniške ulice, uničil usnjarske delavnice v Usnjarski ulici, se nato razširil na Židovsko in Vetrinjsko ulico ter uničil ta del mesta do Naskove hiše na Vetrinjski ulici 30.

Hiši številka 24, ki je bila zgrajena leta 1553, so vsi požari prizanesli.
Prizanesla ji je tudi kuga v letih 1680 – 1681, ker je lastnica pekarka Murmann prodajala kruh tako, da ga je na dolgi železni lopati porivala do kupcev, ti pa so ji denar dajali v posodo z močnim kisom.
lelj :: 18.02.2018 ob 7:54
12. ROTOVŠKI TRG

Na starih načrtih mesta je trg imenovan TRG MOKE, kjer so na njem imeli svoj prodajni prostor prodajalci moke.
V hiši številka 3 je bila včasih gostilna Zur Mehlgruebe ali Mokarska pivnica, ki je bila gostilna slovenskih dijakov.
Gruebe so v srednjem veku imenovali kleti z vinotočem.

1513
Požar je uničil stari rotovž nekje na Koroški cesti.

1515
Zgradili so novo mestno hišo na mestu sedanje mestne hiše.

Med drugimi za zgodovino mesta zanimivimi predmeti so v rotovžu hranili tudi mestno zastavo iz leta 1791, ki je bila zelena z belim dvojnim orlom.

23 NOV 1876
Trg je dobil ime ROTOVŠKI TRG.





1929

Če želite sodelovati na forumu, se prijavite ali registrirajte. Registrirani člani lahko na forumu sodelujejo tudi anonimno.