13. SLOMŠKOV TRG
Najprej je to bil Cerkveni trg.
Ime je dobil po župni cerkvi svetega Janeza Krstnika, katere predhodnica je bila zgrajena v prvi polovici 12. stoletja.
To ime je trg ohranil do leta 1859, ko je škof Anton Martin Slomšek dosegel preselitev sedeža lavantinske škofije iz Št. Andraža na Koroškem v Maribor.
S tem je Maribor postal sedež škofije in mariborska župna cerkev je postala stolna cerkev.
Tako je tudi trg postal Stolni trg.
Vse do leta 1783 je cerkev s severne , vzhodne in južne strani obdajal pokopališki zid, kajti najstarejše mestno pokopališče je bilo okoli današnje stolnice.
O tem nam pričajo tudi nagrobni kamni, ki jih vidimo vzidane na zunanji strani cerkve.
Današnjo podobo je Slomškov trg dobil po regulaciji leta 1891, ko je tedanji mariborski župan Aleksander Nagy dosegel, da so vojaško skladišče s Slomškovega trga preselili v na novo zgrajeno skladišče v Žitni ulici na Taboru.
S tem so dobili prostor za preselitev župnišča in škofije v nove prostore, kjer so še danes, in možnost, da porušijo staro župnišče, ki je stalo na mestu današnjega Slomškovega spomenika pred cerkvijo, delavnice in župnijski vrt, ki se je razprostiral na mestu današnjega parka na Slomškovem trgu.
Že pred tem so odstranili staro župnijsko šolsko poslopje, ki je do leta 1812 rabilo kot Normalka in je stalo na mestu, kjer danes stoji večna luč.
Tam, kjer je bil prej vrt, so leta 1891 uredili park, ki so ga imenovali Nasad cesarja Franca Jožefa.
Leta 1894 so na sredino parka postavili vremensko hišico, ki jo je podaril tedanji predsednik Mestne hranilnice Julius Pfrimer.
Leta 1904 so na to mesto postavili spomenik nekdanjemu mestnemu županu Andreju Tappeinerju, ki je med svojim županovanjem odločilno pripomogel k ustanovitvi Mestne hranilnice in izgradnji Kazina.
Vremensko hišico so prestavili v jugovzhodni del parka.
Leta 1903 so namesto stare table na II. deški ljudski šoli in spomenika postavili marmornat spomenik Vaclavu Karliku, Čehu, korporalu 2. cesarsko kraljevega dragonskega regimenta kneza Hohenloja.
Čeh je na tem trgu padel v boju s Francozi.
Spomenik so postavili med dva stebra stolne cerkve.
Leta 1809 so v mestu gospodovali Francozi, v okolici pa je bilo še precej avstrijskih vojakov.
5. junija 1809 je oddelek avstrijskih dragoncev, utaborjenih pri Hrastovcu, nenadoma napadel francosko posadko v Mariboru.
Bilo je opoldne, ko so francoski vojaki na Glavnem trgu sprejemali kruh, ko je korporal Vaclav Karlik z dvema prostakoma pridrvel skozi Graško predmestje in dal na Grajskem trgu iz gostilne Pri črnem orlu odgnati konje francoskih vojakov.
Ti so se nato pognali za njim do Dravskega mostu, od tam pa na sedanji Slomškov trg, kjer je krogla najprej zadela Karlika v koleno, nato pa še njegovega konja, ki je padel.
Takrat so na njega navalili trije francoski vojaki in ga z bajoneti in s streli usmrtili.
Hiša številka 7 na Slomškovem trgu je stara mežnarija, ki je zanimiva zato, ker naj bi bila pred 950 leti lovska hiša mejnih grofov, takrat še sredi gozda.
V hiši številka 10 je še danes pošta.
Hišo so zgradili leta 1894 na mestu nekdanjega meščanskega špitala in špitalske cerkve svetega Duha.
V hiši številka 13 se je rodil pesnik Otokar Kernstock.
https://c1.staticflickr.com/9/8763/28147158690_96bbab9e46_c.jpg
Najprej je to bil Cerkveni trg.
Ime je dobil po župni cerkvi svetega Janeza Krstnika, katere predhodnica je bila zgrajena v prvi polovici 12. stoletja.
To ime je trg ohranil do leta 1859, ko je škof Anton Martin Slomšek dosegel preselitev sedeža lavantinske škofije iz Št. Andraža na Koroškem v Maribor.
S tem je Maribor postal sedež škofije in mariborska župna cerkev je postala stolna cerkev.
Tako je tudi trg postal Stolni trg.
Vse do leta 1783 je cerkev s severne , vzhodne in južne strani obdajal pokopališki zid, kajti najstarejše mestno pokopališče je bilo okoli današnje stolnice.
O tem nam pričajo tudi nagrobni kamni, ki jih vidimo vzidane na zunanji strani cerkve.
Današnjo podobo je Slomškov trg dobil po regulaciji leta 1891, ko je tedanji mariborski župan Aleksander Nagy dosegel, da so vojaško skladišče s Slomškovega trga preselili v na novo zgrajeno skladišče v Žitni ulici na Taboru.
S tem so dobili prostor za preselitev župnišča in škofije v nove prostore, kjer so še danes, in možnost, da porušijo staro župnišče, ki je stalo na mestu današnjega Slomškovega spomenika pred cerkvijo, delavnice in župnijski vrt, ki se je razprostiral na mestu današnjega parka na Slomškovem trgu.
Že pred tem so odstranili staro župnijsko šolsko poslopje, ki je do leta 1812 rabilo kot Normalka in je stalo na mestu, kjer danes stoji večna luč.
Tam, kjer je bil prej vrt, so leta 1891 uredili park, ki so ga imenovali Nasad cesarja Franca Jožefa.
Leta 1894 so na sredino parka postavili vremensko hišico, ki jo je podaril tedanji predsednik Mestne hranilnice Julius Pfrimer.
Leta 1904 so na to mesto postavili spomenik nekdanjemu mestnemu županu Andreju Tappeinerju, ki je med svojim županovanjem odločilno pripomogel k ustanovitvi Mestne hranilnice in izgradnji Kazina.
Vremensko hišico so prestavili v jugovzhodni del parka.
Leta 1903 so namesto stare table na II. deški ljudski šoli in spomenika postavili marmornat spomenik Vaclavu Karliku, Čehu, korporalu 2. cesarsko kraljevega dragonskega regimenta kneza Hohenloja.
Čeh je na tem trgu padel v boju s Francozi.
Spomenik so postavili med dva stebra stolne cerkve.
Leta 1809 so v mestu gospodovali Francozi, v okolici pa je bilo še precej avstrijskih vojakov.
5. junija 1809 je oddelek avstrijskih dragoncev, utaborjenih pri Hrastovcu, nenadoma napadel francosko posadko v Mariboru.
Bilo je opoldne, ko so francoski vojaki na Glavnem trgu sprejemali kruh, ko je korporal Vaclav Karlik z dvema prostakoma pridrvel skozi Graško predmestje in dal na Grajskem trgu iz gostilne Pri črnem orlu odgnati konje francoskih vojakov.
Ti so se nato pognali za njim do Dravskega mostu, od tam pa na sedanji Slomškov trg, kjer je krogla najprej zadela Karlika v koleno, nato pa še njegovega konja, ki je padel.
Takrat so na njega navalili trije francoski vojaki in ga z bajoneti in s streli usmrtili.
Hiša številka 7 na Slomškovem trgu je stara mežnarija, ki je zanimiva zato, ker naj bi bila pred 950 leti lovska hiša mejnih grofov, takrat še sredi gozda.
V hiši številka 10 je še danes pošta.
Hišo so zgradili leta 1894 na mestu nekdanjega meščanskega špitala in špitalske cerkve svetega Duha.
V hiši številka 13 se je rodil pesnik Otokar Kernstock.
https://c1.staticflickr.com/9/8763/28147158690_96bbab9e46_c.jpg
0
14. GOSPOSKA ULICA
Kot v večini avstrijskih in nemških mest so tudi v Mariboru najimenitnejšo ulico poimenovali Gosposka ulica.
V zgodovini mesta pa je omenjena le ena hiša iz te ulice.
Salzburški dvor, ki leži na vogalu Slovenske in Tyrševe ulice na Slovenski ulici 14, je ta hiša.
Ob tem je treba povedati, da je Gosposka ulica do leta 1933 segala do mestnega parka.
Leta 1933 so del med Slovensko ulico in parkom preimenovali v Tyrševo ulico.
Dokler je mesto še obdajalo obzidje, je ozek prehod, ki je vodil skozi mestna vrata do današnje Gregorčičeve ulice, pripadal Gosposki ulici ali Zgornji gosposki ulici, ker je bil naraven podaljšek te ulice.
https://c1.staticflickr.com/9/8809/28345030932_c71e45a5be_z.jpg
Kot v večini avstrijskih in nemških mest so tudi v Mariboru najimenitnejšo ulico poimenovali Gosposka ulica.
V zgodovini mesta pa je omenjena le ena hiša iz te ulice.
Salzburški dvor, ki leži na vogalu Slovenske in Tyrševe ulice na Slovenski ulici 14, je ta hiša.
Ob tem je treba povedati, da je Gosposka ulica do leta 1933 segala do mestnega parka.
Leta 1933 so del med Slovensko ulico in parkom preimenovali v Tyrševo ulico.
Dokler je mesto še obdajalo obzidje, je ozek prehod, ki je vodil skozi mestna vrata do današnje Gregorčičeve ulice, pripadal Gosposki ulici ali Zgornji gosposki ulici, ker je bil naraven podaljšek te ulice.
https://c1.staticflickr.com/9/8809/28345030932_c71e45a5be_z.jpg
0
15. SLOVENSKA ULICA
Slovenska ulica, ki je do leta 1876 ležala med Gosposko in Strossmayerjevo ulico, je prvič omenjena leta 1317.
Grajska ulica, ki je ležala med Grajskim trgom in Gosposko ulico, je prvič omenjena leta 1379.
V hiši številka 12, kjer je danes poslovalnica Kreditne banke Maribor na vogalu Slovenske in Tyrševe ulice, se je 23. decembra 1827 rodil avstrijski admiral baron Wilhelm Tegetthoff.
Ob prenovi Slomškovega trga in ob gradnji novega poštnega poslopja so podrli stari meščanski špital.
Zato so leta 1891 v Slovenski ulici 40 odprli novo mestno oskrbnišnico.
https://c1.staticflickr.com/9/8601/28345024412_881f668857_z.jpg
Slovenska ulica, ki je do leta 1876 ležala med Gosposko in Strossmayerjevo ulico, je prvič omenjena leta 1317.
Grajska ulica, ki je ležala med Grajskim trgom in Gosposko ulico, je prvič omenjena leta 1379.
V hiši številka 12, kjer je danes poslovalnica Kreditne banke Maribor na vogalu Slovenske in Tyrševe ulice, se je 23. decembra 1827 rodil avstrijski admiral baron Wilhelm Tegetthoff.
Ob prenovi Slomškovega trga in ob gradnji novega poštnega poslopja so podrli stari meščanski špital.
Zato so leta 1891 v Slovenski ulici 40 odprli novo mestno oskrbnišnico.
https://c1.staticflickr.com/9/8601/28345024412_881f668857_z.jpg
0
16. GRAJSKI TRG
Trg je dobil ime po gradu, pred katerim leži.
Grad je leta 1478 dal zgraditi cesar Friderik III.
Loretanska kapela ob gradu, ki gleda na Grajski trg, je bila zgrajena leta 1655.
Leta 1782 je bil v njej navzoč pri maši papež Pij VI., ki se je ustavil v Mariboru na poti k cesarju Jožefu II.
https://c1.staticflickr.com/9/8820/28489053625_9e99d08ecf_z.jpg
Trg je dobil ime po gradu, pred katerim leži.
Grad je leta 1478 dal zgraditi cesar Friderik III.
Loretanska kapela ob gradu, ki gleda na Grajski trg, je bila zgrajena leta 1655.
Leta 1782 je bil v njej navzoč pri maši papež Pij VI., ki se je ustavil v Mariboru na poti k cesarju Jožefu II.
https://c1.staticflickr.com/9/8820/28489053625_9e99d08ecf_z.jpg
0
Zanimivo, ko so leta 1921 na zahodu flappers izzivale v "minicah" do kolen, so v Mariboru zenske se vedno hodile v krinolinah.
Vprasanje: mogoce ves, kako se je imenoval najbolj znan in najboljsi mariborski hotel tam nekje pred 70 do 90 leti in kje je stal?
Vprasanje: mogoce ves, kako se je imenoval najbolj znan in najboljsi mariborski hotel tam nekje pred 70 do 90 leti in kje je stal?
0
Avtor: https://www.cvek123.com/clani/porajkel/ porajkel
Zanimivo, ko so leta 1921 na zahodu flappers izzivale v "minicah" do kolen, so v Mariboru zenske se vedno hodile v krinolinah.Vprasanje: mogoce ves, kako se je imenoval najbolj znan in najboljsi mariborski hotel tam nekje pred 70 do 90 leti in kje je stal?
Hotel Slavija. Vsaj v 70 tih, v 90 tih je bil to Habakuk.
0
17. TRG SVOBODE
Ko so zasuli mestni obrambni jarek vzhodno od gradu, so tam najprej uredili velik grajski vrt.
Ker pa se je obisk tedenskih sejmarjev zelo povečal, so pričeli razmišljati o tem, da bi trg slame in sena preselili z današnjega Slomškovega trga.
Zato se je v šestdesetih letih župan Tappeiner pogodil s tedanjim lastnikom mestnega gradu grofom Ferdinandom Brandisom, da so mestni vrt odstranili in tam naredili trg.
Novi trg so v čast tedanje grofice Sophie Brandis poimenovali Sophien Platz.
https://c2.staticflickr.com/8/7555/28434194181_994ce19326_z.jpg
Ko so zasuli mestni obrambni jarek vzhodno od gradu, so tam najprej uredili velik grajski vrt.
Ker pa se je obisk tedenskih sejmarjev zelo povečal, so pričeli razmišljati o tem, da bi trg slame in sena preselili z današnjega Slomškovega trga.
Zato se je v šestdesetih letih župan Tappeiner pogodil s tedanjim lastnikom mestnega gradu grofom Ferdinandom Brandisom, da so mestni vrt odstranili in tam naredili trg.
Novi trg so v čast tedanje grofice Sophie Brandis poimenovali Sophien Platz.
https://c2.staticflickr.com/8/7555/28434194181_994ce19326_z.jpg
0
18. GRAJSKA ULICA
Leta 1871 je grof Ferdinand Brandis prodal Johannu Girstmayerju hišo na vogalu Grajske in Slovenske ceste (Kavarna Astorija).
Takrat so podrli tudi vrata, ki so stala med prodano stavbo in Loretansko kapelo, in severni del zidu ter s tem omogočili prehod z Grajskega trga na sedanji Leninov trg.
Leta 1872 je grof Brandis mestu prodal del zemljišča, ki ga je nato mestna občina uredila v ulico, s katero je povezala oba prej omenjena trga.
Leta 1871 je grof Ferdinand Brandis prodal Johannu Girstmayerju hišo na vogalu Grajske in Slovenske ceste (Kavarna Astorija).
Takrat so podrli tudi vrata, ki so stala med prodano stavbo in Loretansko kapelo, in severni del zidu ter s tem omogočili prehod z Grajskega trga na sedanji Leninov trg.
Leta 1872 je grof Brandis mestu prodal del zemljišča, ki ga je nato mestna občina uredila v ulico, s katero je povezala oba prej omenjena trga.
0
19. VETRINJSKA ULICA
To ime je ulica dobila po Vetrinjskem dvorcu na številki 16, ki je ena izmed najlepših nekdanjih svobodnih hiš v Mariboru.
Na mestu današnjega vrta pred gostilno Štajerc je stala svobodna hiša, last posestva Melje.
Lastniki so bili malteški vitezi.
Že leta 1450 je omenjena kot Meljski dvor.
Tudi hiša na številki 30 je bila svobodna hiša, ki je od leta 1684 pripadala cistercijanskemu samostanu v Vetrinju.
https://c1.staticflickr.com/9/8757/28584351145_4a7023eff2_z.jpg
1911
To ime je ulica dobila po Vetrinjskem dvorcu na številki 16, ki je ena izmed najlepših nekdanjih svobodnih hiš v Mariboru.
Na mestu današnjega vrta pred gostilno Štajerc je stala svobodna hiša, last posestva Melje.
Lastniki so bili malteški vitezi.
Že leta 1450 je omenjena kot Meljski dvor.
Tudi hiša na številki 30 je bila svobodna hiša, ki je od leta 1684 pripadala cistercijanskemu samostanu v Vetrinju.
https://c1.staticflickr.com/9/8757/28584351145_4a7023eff2_z.jpg
1911
0
In sami vitezi........ kva je to moralo frčat perje. 😛
Ne pa dons, ane Lelj.:)
Ne pa dons, ane Lelj.:)
0
20. ŽIDOVSKA ULICA
Svoje prvo ime je ulica dobila po Židih, ki so imeli v njej svoj geto.
Ulica je bila nekoč precej daljša in je segala do začetka Glavnega mostu.
Prav zaradi gradnje mostu so porušili stavbe v vzhodnem delu Glavnega trga in s tem ulico prepolovili.
Ulica je obdržala ime po Židih vse do njihovega izgona iz Štajerske leta 1497.
Mariborska meščana Bernardin in Barbara Drukher sta leta 1501 kupila židovsko sinagogo in jo dala preurediti v cerkev Vseh svetih.
Po njej je ulica dobila ime Ulica vseh svetih, ki se je obdržalo do leta 1919, nato pa je spet dobila prvotno ime.
Cerkev so pozneje večkrat prezidali in jo uporabljali v različne namene, od skladišča in kleti, do tovarn.
Na južnem koncu nekdanjega geta na mestnem obzidju stoji še danes eden izmed obrambnih stolpov mesta, ki so ga zgradili leta 1465 in imenovali Židovski stolp.
Pod sinagogo, med obzidjem in Dravo je ležalo staro židovsko pokopališče.
https://c1.staticflickr.com/9/8712/28477801562_50d4ef1a40_z.jpg
Svoje prvo ime je ulica dobila po Židih, ki so imeli v njej svoj geto.
Ulica je bila nekoč precej daljša in je segala do začetka Glavnega mostu.
Prav zaradi gradnje mostu so porušili stavbe v vzhodnem delu Glavnega trga in s tem ulico prepolovili.
Ulica je obdržala ime po Židih vse do njihovega izgona iz Štajerske leta 1497.
Mariborska meščana Bernardin in Barbara Drukher sta leta 1501 kupila židovsko sinagogo in jo dala preurediti v cerkev Vseh svetih.
Po njej je ulica dobila ime Ulica vseh svetih, ki se je obdržalo do leta 1919, nato pa je spet dobila prvotno ime.
Cerkev so pozneje večkrat prezidali in jo uporabljali v različne namene, od skladišča in kleti, do tovarn.
Na južnem koncu nekdanjega geta na mestnem obzidju stoji še danes eden izmed obrambnih stolpov mesta, ki so ga zgradili leta 1465 in imenovali Židovski stolp.
Pod sinagogo, med obzidjem in Dravo je ležalo staro židovsko pokopališče.
https://c1.staticflickr.com/9/8712/28477801562_50d4ef1a40_z.jpg
0
Avtor: https://www.cvek123.com/clani/zobatec/ zobatec
In sami vitezi........ kva je to moralo frčat perje. 😛Ne pa dons, ane Lelj.:)
Tudi tvoj metuljček živi v puščav... 😛
0
21. USNJARSKA ULICA
Ulica ob Dravi je bila edino ustrezno mesto za postavitev usnjarskih delavnic, ki po svojem delu potrebujejo veliko vode.
Puff je imenoval to ulico za najbolj umazano ulico v mestu in takšna je tudi ostala vse do propada usnjarske industrije v Mariboru.
Dokler je bilo mesto še obdano z obzidjem, je ulica ležala izven njega in je kljub temu, da so jo na vzhodu zapirala Vodna vrata med Židovskim in Vodnim stolpom ter na zahodu mestna vrata med Sodnim stolpom in Benetkami, bila nekakšno predmestje.
Hiša na vzhodnem koncu ulice pod Židovskim stolpom in ob Vodnih vratih je bila dolga leta mariborsko kopališče.
Na njej so bile tudi zareze v kamen, ki so kazale višino Drave ob poplavah v letih
1823
1827
1851
https://c1.staticflickr.com/9/8223/28505915591_4ea40ac890_z.jpg
Ulica ob Dravi je bila edino ustrezno mesto za postavitev usnjarskih delavnic, ki po svojem delu potrebujejo veliko vode.
Puff je imenoval to ulico za najbolj umazano ulico v mestu in takšna je tudi ostala vse do propada usnjarske industrije v Mariboru.
Dokler je bilo mesto še obdano z obzidjem, je ulica ležala izven njega in je kljub temu, da so jo na vzhodu zapirala Vodna vrata med Židovskim in Vodnim stolpom ter na zahodu mestna vrata med Sodnim stolpom in Benetkami, bila nekakšno predmestje.
Hiša na vzhodnem koncu ulice pod Židovskim stolpom in ob Vodnih vratih je bila dolga leta mariborsko kopališče.
Na njej so bile tudi zareze v kamen, ki so kazale višino Drave ob poplavah v letih
1823
1827
1851
https://c1.staticflickr.com/9/8223/28505915591_4ea40ac890_z.jpg
0
22. PRISTAN
Na Lentu ali Pristanu, ki je ime dobil po pristanišču, je do izgradnje koroške železnice leta 1863 pristajalo letno med 700 do 800 šajk in med 1100 do 1200 splavov.
Na njih so poleg lesa tovorili večino blaga iz Koroške na jug, saj so splavarji pluli vse do Belgrada in Črnega morja.
Pristaniško hišo, prej gostilna Pri Cvirnu, ali mariborske Benetke so zgradili v drugi polovici 16. stoletja.
Med Benetkami in Sodnim stolpom so bila nekoč mestna vrata.
Sodni stolp so zgradili leta 1310 kot obrambni stolp v jugozahodnem delu mestnega obzidja.
Kljub imenu Sodni stolp so ga uporabljali predvsem v obrambne namene, pozneje pa za skladišče ali celo za proizvodni obrat.
Ime Sodni stolp mu je dala ljudska domišljija, kajti v srednjem veku so sodili na magistratu, medtem ko so smrtne opravljali na morišču izven mesta.
https://c1.staticflickr.com/5/4229/34603017084_e85ed679ed_z.jpg
Na Lentu ali Pristanu, ki je ime dobil po pristanišču, je do izgradnje koroške železnice leta 1863 pristajalo letno med 700 do 800 šajk in med 1100 do 1200 splavov.
Na njih so poleg lesa tovorili večino blaga iz Koroške na jug, saj so splavarji pluli vse do Belgrada in Črnega morja.
Pristaniško hišo, prej gostilna Pri Cvirnu, ali mariborske Benetke so zgradili v drugi polovici 16. stoletja.
Med Benetkami in Sodnim stolpom so bila nekoč mestna vrata.
Sodni stolp so zgradili leta 1310 kot obrambni stolp v jugozahodnem delu mestnega obzidja.
Kljub imenu Sodni stolp so ga uporabljali predvsem v obrambne namene, pozneje pa za skladišče ali celo za proizvodni obrat.
Ime Sodni stolp mu je dala ljudska domišljija, kajti v srednjem veku so sodili na magistratu, medtem ko so smrtne opravljali na morišču izven mesta.
https://c1.staticflickr.com/5/4229/34603017084_e85ed679ed_z.jpg
0
-pf-mini.jpg){kind=avatar}
Ti Maribor kaj pomeni, da pišeš o njem ali pišeš zato, ker imaš slučajno to knjigo doma? Imaš še o kakem drugem mestu tako knjigo?
0
pišem zato, ker imam knjigo in ker vem, da nekomu drugemu Maribor pomeni
imam knjige o razglednicah drugih mest, vendar v njih ne piše tako kot o Mariboru
imam knjige o razglednicah drugih mest, vendar v njih ne piše tako kot o Mariboru
0
23. KOROŠKO PREDMESTJE
Koroško predmestje je bilo najmanjše med tremi mariborskimi predmestji.
Večina hiš je bila ob Koroški cesti, eni glavnih prometnih poti Maribora.
Predmestje je od mesta ločeval kostanjev drevored, ki je segal od Drave do pokopališča.
Najlepša hiša v predmestju je bila Schmidererjeva pivovarna z najudobnejšim plesiščem.
Koroško predmestje je sestavljala glavna cesta s severnim odcepom proti pokopališču in južnim proti Dravi.
https://c1.staticflickr.com/5/4218/34603022104_334ee704d5_z.jpg
Nasproti mestnih vrat je stal majhen trg, kjer sta bili gostilni PRI ZLATEM LEVU in PRI BELEM KONJIČU.
Na tem trgu je stala tudi hišica, v kateri je po legendi prebival krojaček, ki je leta 1532 rešil mesto pred Turki.
Pred Koroškimi vrati je stala mizarska delavnica, okoli katere so pogosto našli okostja.
Tu so bile pomembne gostilne kot sta bili PRI LADJI in PRI LORBERJU.
Ob poti k mlinom, danes Strma ulica, je ležalo od leta 1842 vojaško leseno skladišče s čuvajnico na delu nekdanje Judovske njive.
Tu je bilo v srednjem veku judovsko pokopališče.
Severno od glavne ceste je onstran polja ležal park z leta 1843 zgrajeno Langerjevo vilo.
https://c1.staticflickr.com/5/4211/34603020974_80fef8bc9d_z.jpg
Koroško predmestje je bilo najmanjše med tremi mariborskimi predmestji.
Večina hiš je bila ob Koroški cesti, eni glavnih prometnih poti Maribora.
Predmestje je od mesta ločeval kostanjev drevored, ki je segal od Drave do pokopališča.
Najlepša hiša v predmestju je bila Schmidererjeva pivovarna z najudobnejšim plesiščem.
Koroško predmestje je sestavljala glavna cesta s severnim odcepom proti pokopališču in južnim proti Dravi.
https://c1.staticflickr.com/5/4218/34603022104_334ee704d5_z.jpg
Nasproti mestnih vrat je stal majhen trg, kjer sta bili gostilni PRI ZLATEM LEVU in PRI BELEM KONJIČU.
Na tem trgu je stala tudi hišica, v kateri je po legendi prebival krojaček, ki je leta 1532 rešil mesto pred Turki.
Pred Koroškimi vrati je stala mizarska delavnica, okoli katere so pogosto našli okostja.
Tu so bile pomembne gostilne kot sta bili PRI LADJI in PRI LORBERJU.
Ob poti k mlinom, danes Strma ulica, je ležalo od leta 1842 vojaško leseno skladišče s čuvajnico na delu nekdanje Judovske njive.
Tu je bilo v srednjem veku judovsko pokopališče.
Severno od glavne ceste je onstran polja ležal park z leta 1843 zgrajeno Langerjevo vilo.
https://c1.staticflickr.com/5/4211/34603020974_80fef8bc9d_z.jpg
0
Hvala Mavro.
Gostilna Zlati lev še vedno obstaja.
https://www.google.si/maps/uv?hl=sl&pb=!1s0x476f77af867fb997%3A0x2fbf8f0b520bc0a!2m22!2m2!1i80!2i80!3m1!2i20!16m16!1b1!2m2!1m1!1e1!2m2!1m1!1e3!2m2!1m1!1e5!2m2!1m1!1e4!2m2!1m1!1e6!3m1!7e115!4shttps%3A%2F%2Fpicasaweb.google.com%2Flh%2Fsredir%3Funame%3D113231808042100367649%26id%3D6496847290902552082%26target%3DPHOTO!5sGostilna%20Zlati%20Lev%2C%20Vodnikov%20trg%2C%20Maribor%20-%20Iskanje%20Google&imagekey=!1e10!2sAF1QipMtdleVTmr-OYCR-SN8Z1YAHafok14BxA91I1CG&sa=X&ved=0ahUKEwimp_6sz8DZAhUML1AKHcjxDdwQoioIfzAK https://www.google.si/maps/uv?hl=sl&pb=!1s0x476f77af867fb997%3A0x2fbf8f0b520bc0a!2m22!2m2!1i80!2i80!3m1!2i20!16m16!1b1!2m2!1m1!1e1!2m2!1m1!1e3!2m2!1m1!1e5!2m2!1m1!1e4!2m2!1m1!1e6!3m1!7e115!4shttps%3A%2F%2Fpicasaweb.google.com%2Flh%2Fsredir%3Funame%3D113231808042100367649%26id%3D6496847290902552082%26target%3DPHOTO!5sGostilna%20Zlati%20Lev%2C%20Vodnikov%20trg%2C%20Maribor%20-%20Iskanje%20Google&imagekey=!1e10!2sAF1QipMtdleVTmr-OYCR-SN8Z1YAHafok14BxA91I1CG&sa=X&ved=0ahUKEwimp_6sz8DZAhUML1AKHcjxDdwQoioIfzAK
Gostilna Zlati lev še vedno obstaja.
https://www.google.si/maps/uv?hl=sl&pb=!1s0x476f77af867fb997%3A0x2fbf8f0b520bc0a!2m22!2m2!1i80!2i80!3m1!2i20!16m16!1b1!2m2!1m1!1e1!2m2!1m1!1e3!2m2!1m1!1e5!2m2!1m1!1e4!2m2!1m1!1e6!3m1!7e115!4shttps%3A%2F%2Fpicasaweb.google.com%2Flh%2Fsredir%3Funame%3D113231808042100367649%26id%3D6496847290902552082%26target%3DPHOTO!5sGostilna%20Zlati%20Lev%2C%20Vodnikov%20trg%2C%20Maribor%20-%20Iskanje%20Google&imagekey=!1e10!2sAF1QipMtdleVTmr-OYCR-SN8Z1YAHafok14BxA91I1CG&sa=X&ved=0ahUKEwimp_6sz8DZAhUML1AKHcjxDdwQoioIfzAK https://www.google.si/maps/uv?hl=sl&pb=!1s0x476f77af867fb997%3A0x2fbf8f0b520bc0a!2m22!2m2!1i80!2i80!3m1!2i20!16m16!1b1!2m2!1m1!1e1!2m2!1m1!1e3!2m2!1m1!1e5!2m2!1m1!1e4!2m2!1m1!1e6!3m1!7e115!4shttps%3A%2F%2Fpicasaweb.google.com%2Flh%2Fsredir%3Funame%3D113231808042100367649%26id%3D6496847290902552082%26target%3DPHOTO!5sGostilna%20Zlati%20Lev%2C%20Vodnikov%20trg%2C%20Maribor%20-%20Iskanje%20Google&imagekey=!1e10!2sAF1QipMtdleVTmr-OYCR-SN8Z1YAHafok14BxA91I1CG&sa=X&ved=0ahUKEwimp_6sz8DZAhUML1AKHcjxDdwQoioIfzAK
0
24. VODNIKOV TRG
Zaradi povečanega tovornega prometa med Magdalenskim in Koroškim predmestjem ter širitve mesta so konec prejšnjega stoletja podrli del še stoječega mestnega zidu med Sodnim stolpom in Koroško cesto in zasuli obrambni jarek, ki je vodil do Drave.
S tem so pridobili velik prazen prostor, ki so ga v letih 1899 in 1900 uredili v novo mestno tržnico.
Na njem je stala tudi znana mariborska gostilna PRI LEVU, last Antona von Schmida, po katerem je trg dobil tudi svoje prvo ime SCHMID PLATZ.
Zaradi povečanega tovornega prometa med Magdalenskim in Koroškim predmestjem ter širitve mesta so konec prejšnjega stoletja podrli del še stoječega mestnega zidu med Sodnim stolpom in Koroško cesto in zasuli obrambni jarek, ki je vodil do Drave.
S tem so pridobili velik prazen prostor, ki so ga v letih 1899 in 1900 uredili v novo mestno tržnico.
Na njem je stala tudi znana mariborska gostilna PRI LEVU, last Antona von Schmida, po katerem je trg dobil tudi svoje prvo ime SCHMID PLATZ.
0
Avtor: https://www.cvek123.com/clani/lelj/ lelj
24. VODNIKOV TRGZaradi povečanega tovornega prometa med Magdalenskim in Koroškim predmestjem ter širitve mesta so konec prejšnjega stoletja podrli del še stoječega mestnega zidu med Sodnim stolpom in Koroško cesto in zasuli obrambni jarek, ki je vodil do Drave.
S tem so pridobili velik prazen prostor, ki so ga v letih 1899 in 1900 uredili v novo mestno tržnico.
Na njem je stala tudi znana mariborska gostilna PRI LEVU, last Antona von Schmida, po katerem je trg dobil tudi svoje prvo ime SCHMID PLATZ.
Predprejšnega stoletja. 😛
0
v knjigi, ki je bila napisana v prejšnjem stoletju piše prejšnjega stoletja 🙂
0
25. GOSPOSVETSKA CESTA
Na vogalu Strossmayerjeve ulice in Gosposvetske ceste stoji stavba nekdanjega samostana šolskih sester, po katerem je ulica dobila tudi svoje prvo ime SAMOSTANSKA ULICA.
Šolske sestre so leta 1869 ustanovile samostojen red Inštitut šolskih sester tretjega reda svetega Frančiška Asiškega v Mariboru.
Do začetka 20. stoletja so šolske sestre uspele zgraditi še 6 letno dekliško šolo (današnja III. gimnazija in nekdanje učiteljišče), dekliški vzgojni zavod, privatno učiteljišče in 2 otroška vrtca.
Tam, kjer se ulica začenja na križišču Strossmayerjeve, Slovenske in Gosposvetske ceste je bil nekoč z akacijami porasel grič ali gomila, na katerem so se igrali otroci.
Imenovali so ga Ottov grič po okrožnem glavarju Ottu, ki se je zavzemal za posaditev Schmidererjevega drevoreda.
https://c1.staticflickr.com/5/4284/34634917163_de2be2fab5_z.jpg
1911
Na vogalu Strossmayerjeve ulice in Gosposvetske ceste stoji stavba nekdanjega samostana šolskih sester, po katerem je ulica dobila tudi svoje prvo ime SAMOSTANSKA ULICA.
Šolske sestre so leta 1869 ustanovile samostojen red Inštitut šolskih sester tretjega reda svetega Frančiška Asiškega v Mariboru.
Do začetka 20. stoletja so šolske sestre uspele zgraditi še 6 letno dekliško šolo (današnja III. gimnazija in nekdanje učiteljišče), dekliški vzgojni zavod, privatno učiteljišče in 2 otroška vrtca.
Tam, kjer se ulica začenja na križišču Strossmayerjeve, Slovenske in Gosposvetske ceste je bil nekoč z akacijami porasel grič ali gomila, na katerem so se igrali otroci.
Imenovali so ga Ottov grič po okrožnem glavarju Ottu, ki se je zavzemal za posaditev Schmidererjevega drevoreda.
https://c1.staticflickr.com/5/4284/34634917163_de2be2fab5_z.jpg
1911
0
26. LJUDSKI VRT
Staro mestno pokopališče, ki je bilo okoli današnje stolne cerkve na Slomškovem trgu, je leta 1783 bilo že premajhno.
Zato so se odločili, da novo pokopališče uredijo na lokaciji izven starega dela mesta, v Koroškem predmestju na prostoru Ljudskega vrta.
Obdali so ga s štirikotnim obzidjem z železnimi vhodnimi vrati.
V sredini je stala Križeva kapela z zvonikom, okoli nje pa nagrobniki pomembnih mariborskih družin.
Blizu pokopališča je stal križ, ki je označeval mesto, na katerem so pokopavali samomorilce.
https://c1.staticflickr.com/5/4216/34603020454_c0869c85d3_z.jpg
1899
Na tem pokopališču so pokopavali do leta 1937, ko so uredili novo pokopališče na Pobrežju, kjer je na levi strani Ceste XIV. divizije nastalo cerkveno, na desni strani pa mestno pokopališče.
Ljudski vrt so včasih imenovali VILA LANGER, ki jo je leta 1843 uredil Jožef Langer, lastnik josipdolske glažute na Pohorju.
Po njegovi smrti je posest prevzela njegova vdova Katarina.
Ko je leta 1873 umrla, je park s hišo kupila mestna občina in tu uredila park Ljudski vrt.
https://c1.staticflickr.com/5/4216/34603020104_56ed93c3b5_z.jpg
1905
Prva teniška igrišča so zgradili leta 1901.
Pripadala so nemškemu kazinskemu društvu.
Med prvo vojno je teniška dejavnost usahnila.
Leta 1920 so teniška igrišča ponovno usposobili za igro.
https://c1.staticflickr.com/5/4216/34603019534_0c2aa4423e_z.jpg
1930
Staro mestno pokopališče, ki je bilo okoli današnje stolne cerkve na Slomškovem trgu, je leta 1783 bilo že premajhno.
Zato so se odločili, da novo pokopališče uredijo na lokaciji izven starega dela mesta, v Koroškem predmestju na prostoru Ljudskega vrta.
Obdali so ga s štirikotnim obzidjem z železnimi vhodnimi vrati.
V sredini je stala Križeva kapela z zvonikom, okoli nje pa nagrobniki pomembnih mariborskih družin.
Blizu pokopališča je stal križ, ki je označeval mesto, na katerem so pokopavali samomorilce.
https://c1.staticflickr.com/5/4216/34603020454_c0869c85d3_z.jpg
1899
Na tem pokopališču so pokopavali do leta 1937, ko so uredili novo pokopališče na Pobrežju, kjer je na levi strani Ceste XIV. divizije nastalo cerkveno, na desni strani pa mestno pokopališče.
Ljudski vrt so včasih imenovali VILA LANGER, ki jo je leta 1843 uredil Jožef Langer, lastnik josipdolske glažute na Pohorju.
Po njegovi smrti je posest prevzela njegova vdova Katarina.
Ko je leta 1873 umrla, je park s hišo kupila mestna občina in tu uredila park Ljudski vrt.
https://c1.staticflickr.com/5/4216/34603020104_56ed93c3b5_z.jpg
1905
Prva teniška igrišča so zgradili leta 1901.
Pripadala so nemškemu kazinskemu društvu.
Med prvo vojno je teniška dejavnost usahnila.
Leta 1920 so teniška igrišča ponovno usposobili za igro.
https://c1.staticflickr.com/5/4216/34603019534_0c2aa4423e_z.jpg
1930
0
27. GREGORČIČEVA ULICA
Ko je bilo mesto še obdano z obzidjem, je na mestu sedanje Gregorčičeve ulice potekal severni obrambni jarek, ki je vodo dobival iz dveh ribnikov.
Tretji ribnik je v začetku 20. stoletja dal izkopati baron Twickl.
https://c1.staticflickr.com/5/4283/35590975885_d1f60b1279_z.jpg
Po odstranitvi mestnega obzidja so jarek zasipali in na njem posadili murvin drevored, po katerem so ljudje najprej imenovali novo ulico.
Na njenem zahodnem koncu, vzhodno od pokopališča je na hribčku stala kapela, imenovana po nemškem pesniku in dramatiku Frideriku Schillerju.
Kapelo so kasneje odstranili, ulico pa poimenovali Schillerjeva cesta.
Leta 1860 so meščani protestantske vere in klobučar Heinrich Jalas, rojeni Maklenburžan, odkupili od grofa Brandisa gradbeno zemljišče na vogalu Gregorčičeve in Trubarjeve ulice nasproti Gambrinusa.
Leta 1862 so v Mariboru ustanovili samostojno evangeličansko občino in sklenili, da na tem zemljišču zgradijo protestantsko cerkev.
To se je zgodilo leta 1869.
Do takrat so imeli službo božjo najprej v skladišču moke na Strossmayerjevi ulici in nato med 1865 – 1869 v nekdanjem samostanu celestink v Gospejini ulici.
Pozneje je bil na mestu skladišča moke I. meščanski otroški vrtec.
Ko je bilo mesto še obdano z obzidjem, je na mestu sedanje Gregorčičeve ulice potekal severni obrambni jarek, ki je vodo dobival iz dveh ribnikov.
Tretji ribnik je v začetku 20. stoletja dal izkopati baron Twickl.
https://c1.staticflickr.com/5/4283/35590975885_d1f60b1279_z.jpg
Po odstranitvi mestnega obzidja so jarek zasipali in na njem posadili murvin drevored, po katerem so ljudje najprej imenovali novo ulico.
Na njenem zahodnem koncu, vzhodno od pokopališča je na hribčku stala kapela, imenovana po nemškem pesniku in dramatiku Frideriku Schillerju.
Kapelo so kasneje odstranili, ulico pa poimenovali Schillerjeva cesta.
Leta 1860 so meščani protestantske vere in klobučar Heinrich Jalas, rojeni Maklenburžan, odkupili od grofa Brandisa gradbeno zemljišče na vogalu Gregorčičeve in Trubarjeve ulice nasproti Gambrinusa.
Leta 1862 so v Mariboru ustanovili samostojno evangeličansko občino in sklenili, da na tem zemljišču zgradijo protestantsko cerkev.
To se je zgodilo leta 1869.
Do takrat so imeli službo božjo najprej v skladišču moke na Strossmayerjevi ulici in nato med 1865 – 1869 v nekdanjem samostanu celestink v Gospejini ulici.
Pozneje je bil na mestu skladišča moke I. meščanski otroški vrtec.
0
28. TYRŠEVA ULICA
Ko so podrli severno mestno obzidje ob današnji Gregorčičevi ulici, so mestne ulice dobile nov prostor.
Tako so staro Gosposko ulico v drugi polovici 19. stoletja podaljšali do mestnega parka.
Leta 1933 je občinski svet sklenil, da se severni del Gosposke ulice med mestnim parkom in Slovensko ulico preimenuje v Tyrševo ulico.
Ko so podrli severno mestno obzidje ob današnji Gregorčičevi ulici, so mestne ulice dobile nov prostor.
Tako so staro Gosposko ulico v drugi polovici 19. stoletja podaljšali do mestnega parka.
Leta 1933 je občinski svet sklenil, da se severni del Gosposke ulice med mestnim parkom in Slovensko ulico preimenuje v Tyrševo ulico.
0
29. MLADINSKA ULICA
Mladinsko ulico so v stari Avstriji imenovali Meščanska cesta, v času med obema vojnama pa Koroščeva ulica.
15. septembra 1892 so mariborsko klasično gimnazijo, ki so jo ustanovili jezuiti leta 1758, preselili v novo stavbo v Mladinski ulici.
Danes je v stavbi Visoka pravna šola.
https://c1.staticflickr.com/5/4231/34603021824_7c853764a6_z.jpg
Leta 1906 so za mariborsko učiteljišče zgradili novo stavbo z vrtom.
Danes je v stavbi OŠ Bojana Ilicha.
V stavbi Srednje glasbene šole je bil v stari Avstriji deški internat MAXIMILIANUM VICTORINUM, imenovan po leta 1889 umrlem mariborskem škofu Maksimilijanu Stepišniku.
https://c1.staticflickr.com/5/4266/34603018424_a0cf510977_z.jpg
Mladinsko ulico so v stari Avstriji imenovali Meščanska cesta, v času med obema vojnama pa Koroščeva ulica.
15. septembra 1892 so mariborsko klasično gimnazijo, ki so jo ustanovili jezuiti leta 1758, preselili v novo stavbo v Mladinski ulici.
Danes je v stavbi Visoka pravna šola.
https://c1.staticflickr.com/5/4231/34603021824_7c853764a6_z.jpg
Leta 1906 so za mariborsko učiteljišče zgradili novo stavbo z vrtom.
Danes je v stavbi OŠ Bojana Ilicha.
V stavbi Srednje glasbene šole je bil v stari Avstriji deški internat MAXIMILIANUM VICTORINUM, imenovan po leta 1889 umrlem mariborskem škofu Maksimilijanu Stepišniku.
https://c1.staticflickr.com/5/4266/34603018424_a0cf510977_z.jpg
0
Avtor: https://www.cvek123.com/clani/lelj/ lelj
28. TYRŠEVA ULICAKo so podrli severno mestno obzidje ob današnji Gregorčičevi ulici, so mestne ulice dobile nov prostor.
Tako so staro Gosposko ulico v drugi polovici 19. stoletja podaljšali do mestnega parka.
Leta 1933 je občinski svet sklenil, da se severni del Gosposke ulice med mestnim parkom in Slovensko ulico preimenuje v Tyrševo ulico.
V Tyrševi sem stanoval 6 let v 90 tih letih.
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
19.02.2018 ob 12:44