Avtor: leskova mast
Avtor: Dojenček
Najbolj fajn so se imeli pri krčmarju nižje sorte (ali kako se jim je reklo) in pri žganjarju 🙂, tam so gotovo še opij kadili. Ali je vrli Vrhovnik tudi o javnih hišah in kadilnicah opija kaj zanimivega napisal?Resno? Kako so prisli do opija? In kdo si ga je lahko privoscil?
Opij je prišel do njih 🙂. Z Orienta. Valvazor bi že vedel od kod in kdo ga je privlekel. Presvitli cesar Ferdinand III ( ata od čeljustnika Leopolda I 🙂 ) je celo leta 1641 prepovedal uvoz in kajenje opija. Kadili so ga pustolovci, avanturisti, vojaki umetniki, plemiči , duhovščina in od vseh naštetih priležnice 🙂.
0
ŽABJAK
2
Leta 1788 je tabernal tu Matija Suhodobnik, ki je 1788 vzel za ženo Nežiko, hčer gostilničarja in meščana na Šentpeterskem predmestju Ivana Jevnikarja.
3
Leta 1763 sta si bila soseda na Žabjaku 3 in 4 Andrej Perne in Lukan.
Poleg krčmarstva sta špogala še drug obrt.
Prvi je bil pek, drugi čevljar.
Na Žabjak 3 je sedaj gostilna M. Ražma.
6
SODČEK
Prastara gostilna, stoječa ob treh ulicah, Žabjak 6, Hrenova ulica 24 nasproti vojaške prevoznice in Pred Prulami 13.
V prejšnjih časih je bil zlat in so mu rekli FASELBIRT.
Kjer sedaj Sodček žejne napaja, je bila nekoč gostilna ZUM WASSERTOR, hraneča spomin na Vodna vrata, h katerim je spadal okrogel stolp, stoječ ob Ljubljanici do 1787 in grablje, držeče v poševni smeri preko Ljubljanice do Brega in braneče ladjam v mesto.
Konec 18. in v začetku 19. stoletja je gospodaril in krčmaril tu Martin Srovc.
Steno dvorišča pri Sodčku krasi v plitki vdolbini nameščen reliefni križ s Kristom, Marijo in svetim Ivanom.
Ta krog 1 meter visoki spomenik izvira iz 15. stoletja.
Odkod je prišel na sedanje mesto, ni dognano.
Lahko, da je bil kdaj last jezuitov in da se je po velikem požaru 1774 premestil semkaj.
Verjetnejša je domneva, da je bil ta križ so 1787 vzidan v stolpu na vodi, saj je znano, da so predniki radi krasili mestna vrata s svetimi podobami.
Pri Faselbirtu je imel Prešeren 10 let s svojimi prijatelji tajne sestanke.
2
Leta 1788 je tabernal tu Matija Suhodobnik, ki je 1788 vzel za ženo Nežiko, hčer gostilničarja in meščana na Šentpeterskem predmestju Ivana Jevnikarja.
3
Leta 1763 sta si bila soseda na Žabjaku 3 in 4 Andrej Perne in Lukan.
Poleg krčmarstva sta špogala še drug obrt.
Prvi je bil pek, drugi čevljar.
Na Žabjak 3 je sedaj gostilna M. Ražma.
6
SODČEK
Prastara gostilna, stoječa ob treh ulicah, Žabjak 6, Hrenova ulica 24 nasproti vojaške prevoznice in Pred Prulami 13.
V prejšnjih časih je bil zlat in so mu rekli FASELBIRT.
Kjer sedaj Sodček žejne napaja, je bila nekoč gostilna ZUM WASSERTOR, hraneča spomin na Vodna vrata, h katerim je spadal okrogel stolp, stoječ ob Ljubljanici do 1787 in grablje, držeče v poševni smeri preko Ljubljanice do Brega in braneče ladjam v mesto.
Konec 18. in v začetku 19. stoletja je gospodaril in krčmaril tu Martin Srovc.
Steno dvorišča pri Sodčku krasi v plitki vdolbini nameščen reliefni križ s Kristom, Marijo in svetim Ivanom.
Ta krog 1 meter visoki spomenik izvira iz 15. stoletja.
Odkod je prišel na sedanje mesto, ni dognano.
Lahko, da je bil kdaj last jezuitov in da se je po velikem požaru 1774 premestil semkaj.
Verjetnejša je domneva, da je bil ta križ so 1787 vzidan v stolpu na vodi, saj je znano, da so predniki radi krasili mestna vrata s svetimi podobami.
Pri Faselbirtu je imel Prešeren 10 let s svojimi prijatelji tajne sestanke.
0
Ti ocitno beres ekstremno anarhisticno literaturo! 🙂 Meni se je zdelo, da so bili Slovenci izven standardnih svercerskih in trgovskih poti po kopnem in po morju in prevec provincialni za tak razvrat. In sem mislila, da je bil opij moderen sele v poznem 18. in v19. stoletju. Vedno sem ga navezovala na Angleze zaradi opijskih vojn. Ocitno sem bila v hudi zmoti.
0
Zakaj je bila pisava taksna skrivnost, da je niso mogli debatirati javno? Verjetno se ne spomnis, Dojencek, enkrat sem sprasevala za izraz annahme za eno sorodnico. Kasneje sem odkrila, da je bila porocena z bratrancem od Metelka, oceta metelcicea in prevzela njihovo ime, od tod annahme, po smrti se je vrnila v nase gnezdo in eni trdijo, da je vzela svojega zlahtnika. In zato sem si takrat ogledala metelcico in samo to lahko recem, hvala bogu in vsem svetnikom na visavah, da je niso sprejeli za uradno pisavo. Mogoce je bil tudi Metelko kadilec opija. Mislim, da so se odlocili za najboljso varianto. Ampak ne vem, za katero je navijal Preseren. Spomnim se o Cankarju, da se je norceval iz koncnic glagolov, nekako tako: ena jedel pomaranca ali nekaj podobnega, a se vec ne spomnim detajlov. Preseren je pa itak pisal v latinici, podobni danasnji pisavi. Pameten poba.
0
Prešeren je pisal v bohoričici, uporabljamo pa gajico, ki je izvorno hrvaška.
0
Avtor: leskova mast
Ti ocitno beres ekstremno anarhisticno literaturo! 🙂 Meni se je zdelo, da so bili Slovenci izven standardnih svercerskih in trgovskih poti po kopnem in po morju in prevec provincialni za tak razvrat. In sem mislila, da je bil opij moderen sele v poznem 18. in v19. stoletju. Vedno sem ga navezovala na Angleze zaradi opijskih vojn. Ocitno sem bila v hudi zmoti.Mak je bil kulturna rastlina že v pozni kameni dobi, opiate pa so uporabljali že v antični Grčiji v zdravilne in kultne namene. V starorimski civilizaciji je bil znan kot droga petičnežev, v popisu zalog cesarske palače iz leta 214 ( za časa Karakala), so našteli, reci in piši 17 ton opija. Uporabljali so ga povsod, kjer je potekala svilna cesta, zgodnji kristjani so ga potem prepovedali, ker je bil satanovo delo. Mak so seveda gojili dalje, ker so ga uporabljali za prehranjevanje. Opiati so se malce potuhnili in spet vzcveteli za časa vzpona arabske medicine, ki je bila znanstvena fantastika za vrle Evropejce tistega časa. Na Kitajsko so ga menda privlekli Španci ( ok Kitajci so mak že gojili in opiate uporabljali v zdravilne namene), Španci pa so jim pokazali, da se ga da uporabljati tudi za bolj posvetne namene. Čeprav razpaslo pa se je kot si že ugotovila v 18 st. V naše kraje je zašel po svilni poti preko vie imperije oziroma njenih stranpoti….
0
Avtor: leskova mast
Zakaj je bila pisava taksna skrivnost, da je niso mogli debatirati javno? Verjetno se ne spomnis, Dojencek, enkrat sem sprasevala za izraz annahme za eno sorodnico. Kasneje sem odkrila, da je bila porocena z bratrancem od Metelka, oceta metelcicea in prevzela njihovo ime, od tod annahme, po smrti se je vrnila v nase gnezdo in eni trdijo, da je vzela svojega zlahtnika. In zato sem si takrat ogledala metelcico in samo to lahko recem, hvala bogu in vsem svetnikom na visavah, da je niso sprejeli za uradno pisavo. Mogoce je bil tudi Metelko kadilec opija. Mislim, da so se odlocili za najboljso varianto. Ampak ne vem, za katero je navijal Preseren. Spomnim se o Cankarju, da se je norceval iz koncnic glagolov, nekako tako: ena jedel pomaranca ali nekaj podobnega, a se vec ne spomnim detajlov. Preseren je pa itak pisal v latinici, podobni danasnji pisavi. Pameten poba.Se spomnim 🙂, čisto možno je, da je Metelko kaj konzumiral, čeprav bi to bolj pripisala Prešernu 🙂. Seveda je bil Prešeren proti metelčici ( dajnčico pustimo lepo pri miru 🙂 ), pisal pa je, tako kot je Mitzi že omenila, v bohoričici, tako kot ata Trubar.
0
ZVEZDARSKA ULICA
4
Tu je bil 1618 posestnik kamnosek Jurij Pruner, ki se je poleg svoje obrti bavil z vinsko kupčijo.
Vino je dobival nekaj z Dolenjskega, nekaj iz Vipave in iz Istre.
Leta 1623 je plačal magistratu davka za 4 ladje vipavskega mošta, dolenjca in terana.
Leta 1624 je prejel na štirih ladjah 14 veder vipavca in 71 veder terana in dolenjca.
Po njegovi smrti leta 1645 je prevzel gospodarstvo njegov sin Jurij, ki je opustil vinsko kupčijo.
4
Tu je bil 1618 posestnik kamnosek Jurij Pruner, ki se je poleg svoje obrti bavil z vinsko kupčijo.
Vino je dobival nekaj z Dolenjskega, nekaj iz Vipave in iz Istre.
Leta 1623 je plačal magistratu davka za 4 ladje vipavskega mošta, dolenjca in terana.
Leta 1624 je prejel na štirih ladjah 14 veder vipavca in 71 veder terana in dolenjca.
Po njegovi smrti leta 1645 je prevzel gospodarstvo njegov sin Jurij, ki je opustil vinsko kupčijo.
0
SVETEGA JAKOBA TRG (LEVSTIKOV TRG)
PRI VIRANTU
Gostilna je nosila nemško ime ZUR STERNWARTE ali PRI ZVEZDOGLEDNICI v spomin na zvezdarno jezuita Gabrijela Gruberja, ki je na pogorišču obeh jezuitskih semenišč sezidal med 1775 in 1781 poslopje za svoje matematične in zvezdoslovne študije.
Leta 1840 je dodal Anton Virant obširen prizidek tej hiši.
Virantova gostilna, združena s kavarno in prenočišči, se je dvignila v vrsto ljubljanskih hotelov.
Pri Virantu je priredilo Filharmonično društvo krog leta 1860 koncert.
Dokler je zboroval v nekdanji Reduti kranjski deželni zbor, je bilo pri Virantu zbirališče slovenskih poslancev.
Čez Zvezdarsko ulico je imela Virantova hiša prostoren vrt.
Leta 1922 je prešla iz rok Kranjske hranilnice v last poštnega ravnateljstva.
Konec Virantovega vrta je stala enonadstropna hiša z nadvratnim reliefom žalostne Matere božje, obdane s kipcema svetega Roka in svetega Boštjana.
V tej nekdaj Mislejevi, pozneje Robbovi hiši, podrti pozimi 1898, je cvetela gostilna ZUM VERGISSMEINNICHT, ki se je zvala nekaj časa GASTHAUS ZUR STADT EMAUS in se naposled prelevila v PREŠERNOV HRAM, nahajajoči se sedaj v Rožni ulici 29.
Nasproti cerkvi svetega Jakoba deluje izza 1868 izkuh in gostilna PRI FRONCU.
Sedanji gospodar Fran Brgant je združil z gostilno prodajo špecerijskega blaga.
8
V nekdaj Blagajevi, sedaj Lazzarinijevi hiši je bila izza davnih časov vinotočnica, kjer se je prodajala kapljica iz vinogradov grofov Blagajev.
Sedaj je tam VINOTOČ PRI GROFU BLAGAJU.
V Palusovi hiši na voglu Svetega Jakoba trga in Zatiške ulice 1 (Stiške ulice), iz katere je bil vhod, je tabernala gostilna PRI TOMLEŠKU.
Nekdaj so se ustavljali tu v Zatiški ulici tovorni vozovi, ki so odvažali razno blago proti dolenjski metropoli.
Glavni voznik je bil Fovriček.
Vozovi so izginili, ko se je 1894 otvorila dolenjska železnica.
Tedaj je jel Fovriček nakladati v Novem mestu in voziti v Belo Krajino.
PRI VIRANTU
Gostilna je nosila nemško ime ZUR STERNWARTE ali PRI ZVEZDOGLEDNICI v spomin na zvezdarno jezuita Gabrijela Gruberja, ki je na pogorišču obeh jezuitskih semenišč sezidal med 1775 in 1781 poslopje za svoje matematične in zvezdoslovne študije.
Leta 1840 je dodal Anton Virant obširen prizidek tej hiši.
Virantova gostilna, združena s kavarno in prenočišči, se je dvignila v vrsto ljubljanskih hotelov.
Pri Virantu je priredilo Filharmonično društvo krog leta 1860 koncert.
Dokler je zboroval v nekdanji Reduti kranjski deželni zbor, je bilo pri Virantu zbirališče slovenskih poslancev.
Čez Zvezdarsko ulico je imela Virantova hiša prostoren vrt.
Leta 1922 je prešla iz rok Kranjske hranilnice v last poštnega ravnateljstva.
Konec Virantovega vrta je stala enonadstropna hiša z nadvratnim reliefom žalostne Matere božje, obdane s kipcema svetega Roka in svetega Boštjana.
V tej nekdaj Mislejevi, pozneje Robbovi hiši, podrti pozimi 1898, je cvetela gostilna ZUM VERGISSMEINNICHT, ki se je zvala nekaj časa GASTHAUS ZUR STADT EMAUS in se naposled prelevila v PREŠERNOV HRAM, nahajajoči se sedaj v Rožni ulici 29.
Nasproti cerkvi svetega Jakoba deluje izza 1868 izkuh in gostilna PRI FRONCU.
Sedanji gospodar Fran Brgant je združil z gostilno prodajo špecerijskega blaga.
8
V nekdaj Blagajevi, sedaj Lazzarinijevi hiši je bila izza davnih časov vinotočnica, kjer se je prodajala kapljica iz vinogradov grofov Blagajev.
Sedaj je tam VINOTOČ PRI GROFU BLAGAJU.
V Palusovi hiši na voglu Svetega Jakoba trga in Zatiške ulice 1 (Stiške ulice), iz katere je bil vhod, je tabernala gostilna PRI TOMLEŠKU.
Nekdaj so se ustavljali tu v Zatiški ulici tovorni vozovi, ki so odvažali razno blago proti dolenjski metropoli.
Glavni voznik je bil Fovriček.
Vozovi so izginili, ko se je 1894 otvorila dolenjska železnica.
Tedaj je jel Fovriček nakladati v Novem mestu in voziti v Belo Krajino.
0
Avtor: lelj
SVETEGA JAKOBA TRG (LEVSTIKOV TRG)PRI VIRANTU
Gostilna je nosila nemško ime ZUR STERNWARTE ali PRI ZVEZDOGLEDNICI v spomin na zvezdarno jezuita Gabrijela Gruberja, ki je na pogorišču obeh jezuitskih semenišč sezidal med 1775 in 1781 poslopje za svoje matematične in zvezdoslovne študije.
Leta 1840 je dodal Anton Virant obširen prizidek tej hiši.
Živ Lelj 🙂, ali lahko tole malce bolj podrobno razložiš prosim?
1.) Zvezdoglednica? Ali ni bila v palači ( Gruberjevi), kjer je dandanes (upam, da še) Arhiv RS, ali je bila nekoč samostojna stavba?
2.) Anton Virant je bil nekdaj poslanec. Ali je bil ta poslanec tudi virt? Oboje v enem?
0
Avtor: Dojenček
Avtor: lelj
SVETEGA JAKOBA TRG (LEVSTIKOV TRG)PRI VIRANTU
Gostilna je nosila nemško ime ZUR STERNWARTE ali PRI ZVEZDOGLEDNICI v spomin na zvezdarno jezuita Gabrijela Gruberja, ki je na pogorišču obeh jezuitskih semenišč sezidal med 1775 in 1781 poslopje za svoje matematične in zvezdoslovne študije.
Leta 1840 je dodal Anton Virant obširen prizidek tej hiši.
Živ Lelj 🙂, ali lahko tole malce bolj podrobno razložiš prosim?
1.) Zvezdoglednica? Ali ni bila v palači ( Gruberjevi), kjer je dandanes (upam, da še) Arhiv RS, ali je bila nekoč samostojna stavba?
2.) Anton Virant je bil nekdaj poslanec. Ali je bil ta poslanec tudi virt? Oboje v enem?
gruberjeva palača
0
Prav lepa hvala. Mislim, da sem nekaj pomešala, čeprav v Wikipediji piše, da je bil Anton deželni poslanec. Ampak virt je bil verjetno njegov prednik. Sicer jih je pa cel kup teh Antonov Virantov.
Kako pa je v knjigi napisan njegov priimek?
Kako pa je v knjigi napisan njegov priimek?
0
Oh, Lelj, ko zaides v moje rodne kraje, srce igra mi sepetaje. Zvezde na nebu, zabe regljajo, dokler se ne zjasni.
Kaj je misljeno kot ladje vina? So bile o recne ladjice ali kaj drugega. Kako so vino transportirali v vedrih brez razlivanja?
Kaj je misljeno kot ladje vina? So bile o recne ladjice ali kaj drugega. Kako so vino transportirali v vedrih brez razlivanja?
0
Leta 1624 še ni bilo železnice in so robo tovorili s cizami, vozovi, večje količine pa z ladjami. 🙂
Vedro je bilo mišljeno kot količinska enota. Saj veš včasih so bili čevlji, palci, polovnjaki, rovaši, kvanti, sežnji etc. Pa še link 🙂, ker si nekje omenila….
Vedro je bilo mišljeno kot količinska enota. Saj veš včasih so bili čevlji, palci, polovnjaki, rovaši, kvanti, sežnji etc. Pa še link 🙂, ker si nekje omenila….
0
Hvala. Koliko je bilo 1/2 kmetije? Ali cel grunt, da preracunam naprej. Iscem tudi izraz za kajzar v nemscini, se brez uspeha.
0
Krasen link. In znotraj so se naprej dobri linki. In zdaj ze toliko razumem, da mi pri takih clankih jezik ne dela vecjih tezav.Iz prebranega sklepam, da je bil grunt, oziroma cela kmetija okoli 7,5 ha, odvisno od regije, 1/2 kmetije slabe 4 ha in 1/3 kmetije okoli 2,5 ha. Kot gledam, je imelo vecina kmetov 1/2 ali 1/3 kmetije. Zelo redki so imeli celo kmetijo ali grunt. Tezko je bilo preziveti na tem.
Hausler se mi pa kar zdi, da bi bilo prav, ker sem zasledila v arhivskih knjigah izraz Kaushler (umlaut na a) in sem sumila, da bi bil lahko kajzar. Hvala!
Hausler se mi pa kar zdi, da bi bilo prav, ker sem zasledila v arhivskih knjigah izraz Kaushler (umlaut na a) in sem sumila, da bi bil lahko kajzar. Hvala!
0
Fino, v Leljevih Avstrijskih pripovedkam sem dala en link, kjer lahko preračunaš vse srednjeveške (mislim, da je zgodnji novi vek vštet) merske enote v današnje. Fajna stvarca 🙂, ti bo še prav prišla.
0
STARI TRG
1
POD TRANČO
V prednici gostilne POD TRANČO so se točila leta 1837 vina pristni beli dorenberčan, pristni črni goričan in pristni beli goričan.
3
V nekdanji Ničmanovi hiši je bila leta 1762 vinotočnica nekega Sina.
4
PRI VEBERJU
V rojstni hiši Valvasorjevi je obratovala gostilna PRI VEBERJU.
11
ZUR FEUERWEHR
V Jesenkovi hiši je tu gasila žejo gostilna ZUR FEUERWEHR.
12
ZUM KLEINEN VIEH ali
ZUM KLEINEN ELEFANTEN
Se je zvala gostilna v Blaznikovi hiši.
V tej hiši je bila gostilna že pred letom 1836.
Nekaj let je točil tu Hafner, poznejši restavrater na Južnem kolodvoru.
17
Kjer je sedaj Trdinova trgovina, je bila leta 1848 kavarna.
21
Na mestu kavarne, sladščičarne in pekarne Jakoba Zalaznika je delovala leta 1840 kavarna.
Kavo je kuhal Tal, pozneje Melhior, ki je bil Švicar.
Krog leta 1860 se je iz Stritarjeve ulice semkaj premestila Hermanova kavarna.
30
Med številko 28 in 30 je bila do potresa 1895 ozka steza, držeča v PLAVČEV KEVDER, živahno zbirališče žganjepivcev.
Tičal je v hiši Josipine Selanove na številki 30, ki je bila nekdaj last Ivana Plautza.
32
PRI RIBIČU
Gostilna je lovila v svojo mrežo tam, kjer je sedaj Zormanovo mokarstvo.
Pivnice se je tiščala prodajalna glasbil, ki se je včasih, kadar je bilo dosti gostov, izpremenila v točarnico.
1
POD TRANČO
V prednici gostilne POD TRANČO so se točila leta 1837 vina pristni beli dorenberčan, pristni črni goričan in pristni beli goričan.
3
V nekdanji Ničmanovi hiši je bila leta 1762 vinotočnica nekega Sina.
4
PRI VEBERJU
V rojstni hiši Valvasorjevi je obratovala gostilna PRI VEBERJU.
11
ZUR FEUERWEHR
V Jesenkovi hiši je tu gasila žejo gostilna ZUR FEUERWEHR.
12
ZUM KLEINEN VIEH ali
ZUM KLEINEN ELEFANTEN
Se je zvala gostilna v Blaznikovi hiši.
V tej hiši je bila gostilna že pred letom 1836.
Nekaj let je točil tu Hafner, poznejši restavrater na Južnem kolodvoru.
17
Kjer je sedaj Trdinova trgovina, je bila leta 1848 kavarna.
21
Na mestu kavarne, sladščičarne in pekarne Jakoba Zalaznika je delovala leta 1840 kavarna.
Kavo je kuhal Tal, pozneje Melhior, ki je bil Švicar.
Krog leta 1860 se je iz Stritarjeve ulice semkaj premestila Hermanova kavarna.
30
Med številko 28 in 30 je bila do potresa 1895 ozka steza, držeča v PLAVČEV KEVDER, živahno zbirališče žganjepivcev.
Tičal je v hiši Josipine Selanove na številki 30, ki je bila nekdaj last Ivana Plautza.
32
PRI RIBIČU
Gostilna je lovila v svojo mrežo tam, kjer je sedaj Zormanovo mokarstvo.
Pivnice se je tiščala prodajalna glasbil, ki se je včasih, kadar je bilo dosti gostov, izpremenila v točarnico.
0
MESTNI TRG
5
V Bernatovičevi hiši je bila kavarna Colorettova.
V lasti Colorettovih je ostala nad šest desetletij.
Bila je sloveča in priljubljena meščanom in častnikom, ki so se tu zabavali v poletnem času ob mizah, postavljenih pod razpeto plahto na hodniku.
O nji je zložil Miroslav Vilhar v Novicah leta 1862 Burko o kavani, dolgo pesem 29 kitic, posvečeno svojim prijatlom.
Začetek Burke slove:
Sred našega mesta
Kavana stoji,
Kavana prijetna,
Da daleč slovi.
Naš Tone tam kuha
Za svoje može,
Za enega kavo,
Za druzga kafe.
Sred sobe prostorne
Je zelen biljar,
Mladeniči tam naši
Kegljajo za dnar.
Od spredaj prot trgu
Sta okenca dva,
Pred oknom mizi
Z lesenga lesa.
Tone, omenjen v drugi kitici, je bil marker.
Razen biljarda so špogali tu domino in karte.
Vilhar šaljivo označuje posamezne igralce s potvorjenimi priimki, nemška je poslovenil, ali s krstnimi imeni.
V izvodu Novic, ki je bil izprva last Rudolfa Endlicherja, so pripisana nekatera prava imena, žal ne vsa.
V to kavarno so zahajali
Maurer
Lercher
Fuchs
Stergar
Lepi Karel to je Dragotin Bleiweis
Peter Levičnik
Fischer
Zakrajšek
Orel
Miha Ambrož
Zanimiv je konec Burke:
Domače je gnezdo.
Veselo je vse,
Debelo okroglo.
Matevže le ne.
Kavana je naša,
Domači smo mi !
Če stopim čez vrata,
Po zelju diši !
Ko je nehala kavarna, je prodajal tu drobnarije Ivan Zupančič, čigar naslednik je bil knjigar Jurij Lercher.
Krog 1880 je obnovil kavarno Marzolini, slovenska korenina z italijanskim priimkom, in jo nazval Merkur.
6
V Simonettijevi hiši je krčmoval 1798 Tomaž Kovač.
11
Tu je restavracija POD SKALCO.
13
Na Hradeckega most gleda vinotoč GRAJSKA KLET, prej gostilna PRI FRIDRIHU.
V zapisnikih ljubljanskih hiš je zabeležena kot hišna posestnica Ludovika Fridrich.
Gospodarji so se menjali, a ime Fridrich je ostalo še mnogo let.
Leta 1841, tudi še 1846 se je nahajala tu Gläserjeva kavarna in sladčičarna.
5
V Bernatovičevi hiši je bila kavarna Colorettova.
V lasti Colorettovih je ostala nad šest desetletij.
Bila je sloveča in priljubljena meščanom in častnikom, ki so se tu zabavali v poletnem času ob mizah, postavljenih pod razpeto plahto na hodniku.
O nji je zložil Miroslav Vilhar v Novicah leta 1862 Burko o kavani, dolgo pesem 29 kitic, posvečeno svojim prijatlom.
Začetek Burke slove:
Sred našega mesta
Kavana stoji,
Kavana prijetna,
Da daleč slovi.
Naš Tone tam kuha
Za svoje može,
Za enega kavo,
Za druzga kafe.
Sred sobe prostorne
Je zelen biljar,
Mladeniči tam naši
Kegljajo za dnar.
Od spredaj prot trgu
Sta okenca dva,
Pred oknom mizi
Z lesenga lesa.
Tone, omenjen v drugi kitici, je bil marker.
Razen biljarda so špogali tu domino in karte.
Vilhar šaljivo označuje posamezne igralce s potvorjenimi priimki, nemška je poslovenil, ali s krstnimi imeni.
V izvodu Novic, ki je bil izprva last Rudolfa Endlicherja, so pripisana nekatera prava imena, žal ne vsa.
V to kavarno so zahajali
Maurer
Lercher
Fuchs
Stergar
Lepi Karel to je Dragotin Bleiweis
Peter Levičnik
Fischer
Zakrajšek
Orel
Miha Ambrož
Zanimiv je konec Burke:
Domače je gnezdo.
Veselo je vse,
Debelo okroglo.
Matevže le ne.
Kavana je naša,
Domači smo mi !
Če stopim čez vrata,
Po zelju diši !
Ko je nehala kavarna, je prodajal tu drobnarije Ivan Zupančič, čigar naslednik je bil knjigar Jurij Lercher.
Krog 1880 je obnovil kavarno Marzolini, slovenska korenina z italijanskim priimkom, in jo nazval Merkur.
6
V Simonettijevi hiši je krčmoval 1798 Tomaž Kovač.
11
Tu je restavracija POD SKALCO.
13
Na Hradeckega most gleda vinotoč GRAJSKA KLET, prej gostilna PRI FRIDRIHU.
V zapisnikih ljubljanskih hiš je zabeležena kot hišna posestnica Ludovika Fridrich.
Gospodarji so se menjali, a ime Fridrich je ostalo še mnogo let.
Leta 1841, tudi še 1846 se je nahajala tu Gläserjeva kavarna in sladčičarna.
0
PRED ŠKOFIJO (CIRIL METODOV TRG)
14
PRI KOLOVRATU
ZUM SPINNPAD
Izmed najstarejših ljubljanskih krčem je Sokolova soseda, gostilna PRI KOLOVRATU.
Obratovala je že za francoske zasedbe.
Tedaj je maršal Marmont strogo prepovedal svojim vojakom vsako nasilstvo, rop in tatvino.
A zgodilo se je, da je neki francoski vojak v pijanosti siloma iztrgal zlate uhane Kolovratarjevi natakarici.
Deklica ni mirovala, nego srčno stopila v škofijo, kjer je stanoval Marmont in se pritožila.
Maršal je takoj ukazal, naj primejo vojaka roparja.
Bil je obsojen na smrt in pri šenklavški cerkvi pod podobo Žalostne Matere božje ustreljen.
Da se ne pozabi, bodi omenjen ta prizor iz novejše zgodovine Kolovratarjeve gostilne.
Zvečer 20 SEP 1908 je bila oškropljena z nedolžno slovensko krvjo.
Tedaj so streljali nemški avstrijski vojaki na Slovence na Pogačarjevem trgu, kjer je padel Rudolf Lunder, in skozi ozko ulico med škofijo in stolno cerkvijo.
6 krogel se je zapičilo v Kolovratarjevo hišo, sedma pa je zadela Ivana Adamiča, ki se je zgrudil smrtno zadet in v malo trenutkih izdihnil.
Pločnik pred gostilno je bil ves okrvavljen.
Sledove krogel v zidu so morali na višji ukaz zamazati.
Gostilna PRI KOLOVRATU je štela pred desetletji med svoje goste
Levstika
Josipa Nollija
Petra Grassellija
sodnika Kuralta
zdravnika Ludovika Vasiča
18
SOKOL
Leta 1870 se je ugnezdil Pred škofijo SOKOL.
Otvoril je to gostilno Jakob Mehle, narodni krčmar, kakor se je podpisal na vabilu v Noviškem oglasniku, ki se začenja z vzklikom Živela Slovenija.
19
Blizu Bidelmona v Renzenbergovi hiši je tičala pred 60 leti žganjarna.
20
ZUM NORDPOL
Ljubljančani so prekosili raziskovalce severnih ledenih pokrajin in že davno dospeli na severni tečaj, saj jim je bil na razpolago sredi mesta.
Tam, kjer sedaj prodajata Ravhekar in Drganc oljnate barve, je točila gostilna ZUM NORDPOL.
V nji je cvetela brdka Marija Gorograjšekova, katere žalostno usodo je pomilovala leta 1876 vsa Ljubljana.
Na svetega Petra in Pavla dan je napravila vesela družba, med njo Nordpolova Marička, izlet po Ljubljanici na Barje.
Ko so se na večer vračali, se je zgodila nesreča.
Čoln je zadel pri Šentjakobskem mostu ob kozo in se je preobrnil.
Izmed 11 oseb so utonile štiri.
Pesnik Fran Levstik, častilec Maričkin, je zložil utopljenki nagrobni napis:
Tukaj počiva Marija Gorograjšek,
V Ljubljanici utonila 29. junija 1876,
V 22. letu svoje dobe.
Ta gomila
Mlad pod sabo skriva cvet.
Utonila
Sredi sem najslajših let
Mati mila
Za menoj se bridko joka,
Ki edinega otroka
V jamo to je položila
21
WILDER MANN
Kjer je sedaj v pritličju Perschetova trgovina, je bil nad poldrugsto let nameščen najstarejši ljubljanski hotel WILDER MANN.
Stari Ljubljančani so ga pretvorili v Bidelmon.
Ustanovljen je bil leta 1731 izza vladnega ukaza mestnemu magistratu, da naj poskrbi za stanovanje potnikom in vojakom.
Po zboljšanih cestah se je vsako leto množilo število tujcev, ki so mudeč se v Ljubljani morali prenočevati ali v poštnem poslopju ali v kakem samostanu.
Zato in da bi meščanom nekoliko olajšal breme vojaškega nastanovanja, je kupil magistrat nekaj gostilen, med njimi eno na Žabjaku.
Dve blizu Rotovža kupljeni hiši je strnil v eno za hotel PRI BIDELMONU.
Leta 1736 se je pojavila med prvim in drugim nadstropjem hotela slika Herkula, divjega moža, ki jo je bil mestni magistrat naročil pri slikarju Ivanu Zupančiču.
Portal in okraske pri oknih je izgotovil 1742 Ludovik Bombasio s kamnosekom Frančiškom Grumnikom.
Tujcem je bilo na razpolago 10 sob.
Prva hotelirka in gostilničarka je bila vdova Širfentova.
Hotel je bil namenjen višji potujoči gospodi, toda zaradi večkratnega obilnega vojaškega nastanjevanja, ki je zadevalo tudi to gostilno, se je marsikdaj pripetilo, da niso dobili stanovanja visoki potniki, oziroma prenočišča, ker so bile najboljše sobe pri Bidelmonu dane v zakup zasebnikom, dočim so se morali odlični potniki zadovoljiti s slabejšimi, ali pa so bili primorani iskati stanovanje v predmestjih, ali celo v najslabšem vremenu dalje potovati.
Zato se je pritožil leta 1754 poštni upravitelj Amigoni in izposloval, da je mestni magistrat izročil tudi drugo nadstropje Bidelmona proti zmerni zakupnini gostilničarju.
Izza 1763, ko ga je mestni magistrat prodal, je bil Bidelmon zasebna last.
V svoje prostore je sprejemal najodličnejše goste, vladarje in druge velikaše.
Bidelmon je bil opuščen leta 1868.
Divjakova slika, dotlej nameščena tik vhoda na desni pritlični steni, je potem še nekaj časa visela v veži.
Pred sliko divjega moža je rada postajala ljubljanska mladina in strmela nad srpo gledajočim divjakom, oboroženim z gorjačo.
Pravkar se je našla med staro šaro v podstrešju hotela, ki je sedaj last Kranjske hranilnice.
Po dobroti njenega predsednika Dragotina Hribarja jo je sprejel Narodni muzej v svoje okrilje.
Nekdanji hotel prištevamo dandanašnji najkrasnejšim stavbam stare Ljubljane.
V nasprotni hiši, kateri je bila še nedavno lastnica Ljubljanska kreditna banka, se je nahajala pred 123 leti kavarna.
14
PRI KOLOVRATU
ZUM SPINNPAD
Izmed najstarejših ljubljanskih krčem je Sokolova soseda, gostilna PRI KOLOVRATU.
Obratovala je že za francoske zasedbe.
Tedaj je maršal Marmont strogo prepovedal svojim vojakom vsako nasilstvo, rop in tatvino.
A zgodilo se je, da je neki francoski vojak v pijanosti siloma iztrgal zlate uhane Kolovratarjevi natakarici.
Deklica ni mirovala, nego srčno stopila v škofijo, kjer je stanoval Marmont in se pritožila.
Maršal je takoj ukazal, naj primejo vojaka roparja.
Bil je obsojen na smrt in pri šenklavški cerkvi pod podobo Žalostne Matere božje ustreljen.
Da se ne pozabi, bodi omenjen ta prizor iz novejše zgodovine Kolovratarjeve gostilne.
Zvečer 20 SEP 1908 je bila oškropljena z nedolžno slovensko krvjo.
Tedaj so streljali nemški avstrijski vojaki na Slovence na Pogačarjevem trgu, kjer je padel Rudolf Lunder, in skozi ozko ulico med škofijo in stolno cerkvijo.
6 krogel se je zapičilo v Kolovratarjevo hišo, sedma pa je zadela Ivana Adamiča, ki se je zgrudil smrtno zadet in v malo trenutkih izdihnil.
Pločnik pred gostilno je bil ves okrvavljen.
Sledove krogel v zidu so morali na višji ukaz zamazati.
Gostilna PRI KOLOVRATU je štela pred desetletji med svoje goste
Levstika
Josipa Nollija
Petra Grassellija
sodnika Kuralta
zdravnika Ludovika Vasiča
18
SOKOL
Leta 1870 se je ugnezdil Pred škofijo SOKOL.
Otvoril je to gostilno Jakob Mehle, narodni krčmar, kakor se je podpisal na vabilu v Noviškem oglasniku, ki se začenja z vzklikom Živela Slovenija.
19
Blizu Bidelmona v Renzenbergovi hiši je tičala pred 60 leti žganjarna.
20
ZUM NORDPOL
Ljubljančani so prekosili raziskovalce severnih ledenih pokrajin in že davno dospeli na severni tečaj, saj jim je bil na razpolago sredi mesta.
Tam, kjer sedaj prodajata Ravhekar in Drganc oljnate barve, je točila gostilna ZUM NORDPOL.
V nji je cvetela brdka Marija Gorograjšekova, katere žalostno usodo je pomilovala leta 1876 vsa Ljubljana.
Na svetega Petra in Pavla dan je napravila vesela družba, med njo Nordpolova Marička, izlet po Ljubljanici na Barje.
Ko so se na večer vračali, se je zgodila nesreča.
Čoln je zadel pri Šentjakobskem mostu ob kozo in se je preobrnil.
Izmed 11 oseb so utonile štiri.
Pesnik Fran Levstik, častilec Maričkin, je zložil utopljenki nagrobni napis:
Tukaj počiva Marija Gorograjšek,
V Ljubljanici utonila 29. junija 1876,
V 22. letu svoje dobe.
Ta gomila
Mlad pod sabo skriva cvet.
Utonila
Sredi sem najslajših let
Mati mila
Za menoj se bridko joka,
Ki edinega otroka
V jamo to je položila
21
WILDER MANN
Kjer je sedaj v pritličju Perschetova trgovina, je bil nad poldrugsto let nameščen najstarejši ljubljanski hotel WILDER MANN.
Stari Ljubljančani so ga pretvorili v Bidelmon.
Ustanovljen je bil leta 1731 izza vladnega ukaza mestnemu magistratu, da naj poskrbi za stanovanje potnikom in vojakom.
Po zboljšanih cestah se je vsako leto množilo število tujcev, ki so mudeč se v Ljubljani morali prenočevati ali v poštnem poslopju ali v kakem samostanu.
Zato in da bi meščanom nekoliko olajšal breme vojaškega nastanovanja, je kupil magistrat nekaj gostilen, med njimi eno na Žabjaku.
Dve blizu Rotovža kupljeni hiši je strnil v eno za hotel PRI BIDELMONU.
Leta 1736 se je pojavila med prvim in drugim nadstropjem hotela slika Herkula, divjega moža, ki jo je bil mestni magistrat naročil pri slikarju Ivanu Zupančiču.
Portal in okraske pri oknih je izgotovil 1742 Ludovik Bombasio s kamnosekom Frančiškom Grumnikom.
Tujcem je bilo na razpolago 10 sob.
Prva hotelirka in gostilničarka je bila vdova Širfentova.
Hotel je bil namenjen višji potujoči gospodi, toda zaradi večkratnega obilnega vojaškega nastanjevanja, ki je zadevalo tudi to gostilno, se je marsikdaj pripetilo, da niso dobili stanovanja visoki potniki, oziroma prenočišča, ker so bile najboljše sobe pri Bidelmonu dane v zakup zasebnikom, dočim so se morali odlični potniki zadovoljiti s slabejšimi, ali pa so bili primorani iskati stanovanje v predmestjih, ali celo v najslabšem vremenu dalje potovati.
Zato se je pritožil leta 1754 poštni upravitelj Amigoni in izposloval, da je mestni magistrat izročil tudi drugo nadstropje Bidelmona proti zmerni zakupnini gostilničarju.
Izza 1763, ko ga je mestni magistrat prodal, je bil Bidelmon zasebna last.
V svoje prostore je sprejemal najodličnejše goste, vladarje in druge velikaše.
Bidelmon je bil opuščen leta 1868.
Divjakova slika, dotlej nameščena tik vhoda na desni pritlični steni, je potem še nekaj časa visela v veži.
Pred sliko divjega moža je rada postajala ljubljanska mladina in strmela nad srpo gledajočim divjakom, oboroženim z gorjačo.
Pravkar se je našla med staro šaro v podstrešju hotela, ki je sedaj last Kranjske hranilnice.
Po dobroti njenega predsednika Dragotina Hribarja jo je sprejel Narodni muzej v svoje okrilje.
Nekdanji hotel prištevamo dandanašnji najkrasnejšim stavbam stare Ljubljane.
V nasprotni hiši, kateri je bila še nedavno lastnica Ljubljanska kreditna banka, se je nahajala pred 123 leti kavarna.
0
Kruta kazen za francoskega soldata zaradi uhanov.
Da so streljali na Slovence pri stolnici se spomnim, da si ze pisal, ampak dobro je osveziti spomin.
Kje tocno je bil Bidelmon?
Da so streljali na Slovence pri stolnici se spomnim, da si ze pisal, ampak dobro je osveziti spomin.
Kje tocno je bil Bidelmon?
0
To mi je jasno, saj si to jasno napisal. Ni pa mi jasna tocna lokacija. Na levo ali na desno od Rotovza? Ko pises te clanke, bi gostilne , oziroma kar danes stoji tam, tudi ilustriral s svojimi fotografijami. Hvala.
0
ŠTUDENTOVSKA ULICA
Na voglu v sedanji Fabijanovi hiši je krčmaril leta 1787 Anton Zajec in potem njegova vdova Elizabeta.
Leta 1754 je imela ulica, ki se je takrat po bližnjem frančiškanskem samostanu imenovala Frančiškanska, gostilno v tedanji Kvintlovi hiši.
Na voglu v sedanji Fabijanovi hiši je krčmaril leta 1787 Anton Zajec in potem njegova vdova Elizabeta.
Leta 1754 je imela ulica, ki se je takrat po bližnjem frančiškanskem samostanu imenovala Frančiškanska, gostilno v tedanji Kvintlovi hiši.
0
KREKOV TRG
Sredi minulega stoletja se je odlikoval med ljubljanskimi gostilnami hotel PRI AVSTRIJSKEMU DVORU, ki je med ljudstvom slul za Bahabirta.
Hiša do 1785 vojaška žitnica, je prišla 1834 v last Vincenciju Jaku, ki jo je preosnoval v cvetočo gostilno.
Vincencij Jak je umrl 19 MAR 1838, star 43 let.
Njegov naslednik Avgust Jak je v 19. letu po umrlem očetu prevzel hotel.
Leta 1847 je bil hotelir pri Avstrijskem dvoru Anton Huber.
V tem hotelu se je rodil 30 MAR 1848 Don Carlos, poznejši pretendent na španski prestol.
Istega leta je bil Bahabirtov gost srbski knez Miloš Obrenovič.
Maja 1850 se je mudil tu 7 dni avstrijski maršal Radetzky, kateremu je pred odhodom priredila tedaj še obstoječa Narodna straža podoknico.
Avstrijski dvor je obratoval do 1855, ko ga je kupil Ferdinand Mahr in premestil v njegove prostore že izza 1834 obstoječo trgovsko šolo, ki je preminila v svetovni vojni.
PRI FRLINCU
PRI FRLINCU ali PRI ZVEZDI, sedaj GOSTILNA P. KOŠAK je stara, ugledna gostilna.
Hiša stoji izza 1697.
Leta 1787 je točil tu Nikolaj Cankar, krog leta 1830 Valentin Smrekar.
V vrtnem salonu so se počenši z letom 1837 shajali pozimi člani Ljubljanskega streličarskega društva in se zabavali streljaje s puščicami.
Sredi minulega stoletja se je odlikoval med ljubljanskimi gostilnami hotel PRI AVSTRIJSKEMU DVORU, ki je med ljudstvom slul za Bahabirta.
Hiša do 1785 vojaška žitnica, je prišla 1834 v last Vincenciju Jaku, ki jo je preosnoval v cvetočo gostilno.
Vincencij Jak je umrl 19 MAR 1838, star 43 let.
Njegov naslednik Avgust Jak je v 19. letu po umrlem očetu prevzel hotel.
Leta 1847 je bil hotelir pri Avstrijskem dvoru Anton Huber.
V tem hotelu se je rodil 30 MAR 1848 Don Carlos, poznejši pretendent na španski prestol.
Istega leta je bil Bahabirtov gost srbski knez Miloš Obrenovič.
Maja 1850 se je mudil tu 7 dni avstrijski maršal Radetzky, kateremu je pred odhodom priredila tedaj še obstoječa Narodna straža podoknico.
Avstrijski dvor je obratoval do 1855, ko ga je kupil Ferdinand Mahr in premestil v njegove prostore že izza 1834 obstoječo trgovsko šolo, ki je preminila v svetovni vojni.
PRI FRLINCU
PRI FRLINCU ali PRI ZVEZDI, sedaj GOSTILNA P. KOŠAK je stara, ugledna gostilna.
Hiša stoji izza 1697.
Leta 1787 je točil tu Nikolaj Cankar, krog leta 1830 Valentin Smrekar.
V vrtnem salonu so se počenši z letom 1837 shajali pozimi člani Ljubljanskega streličarskega društva in se zabavali streljaje s puščicami.
0
"V tem hotelu se je rodil 30 MAR 1848 Don Carlos, poznejši pretendent na španski prestol."
Rodil se je ob pol 8 zjutraj v Ljubljani na naslovu Schulplatz 287. Krscen je bil se istega dne in vpisan v krstno knjigo v cerkvi sv. Nikolaja, to je v ljubljanski stolnici. Vpisanih ima cel kup imen: Karol Maria Dolorosa, Johann Isidor Joseph Franz r. Assio (?) Quiricil Anton Michael Gabriel Raphael, kar je vse rahlo drugace, kot pravi Wiki. Zanj so v krstno knjigo vlozili poseben list, da so lahko vnesli podatke o ocetu in materi, ki so se zaceli tako: Sua Maesta Don Carlo Maria Isidro di Borbone Re di Spagna Padre Portands dopro la sua abdicazio, ne il titolo die Comte die Molina e per lui io Giovanni Rocabert di Dameto dei Conti di Peralada....
V prevodu Njegovo veličanstvo Don Carlo Maria Isidro Burbonski kralj Španije oče Portands po njegovi abdikaciji z nazivom Comte die Molina (grof) in zanj jaz, Giovanni Rocabert di Dameto dei Conti di Peralada....
A to pomeni, da oceta ni bilo tam?
Mozak se je vse zivljenje boril za prestol, umrl je blizu Milana, pokopan je v Trstu.
Rodil se je ob pol 8 zjutraj v Ljubljani na naslovu Schulplatz 287. Krscen je bil se istega dne in vpisan v krstno knjigo v cerkvi sv. Nikolaja, to je v ljubljanski stolnici. Vpisanih ima cel kup imen: Karol Maria Dolorosa, Johann Isidor Joseph Franz r. Assio (?) Quiricil Anton Michael Gabriel Raphael, kar je vse rahlo drugace, kot pravi Wiki. Zanj so v krstno knjigo vlozili poseben list, da so lahko vnesli podatke o ocetu in materi, ki so se zaceli tako: Sua Maesta Don Carlo Maria Isidro di Borbone Re di Spagna Padre Portands dopro la sua abdicazio, ne il titolo die Comte die Molina e per lui io Giovanni Rocabert di Dameto dei Conti di Peralada....
V prevodu Njegovo veličanstvo Don Carlo Maria Isidro Burbonski kralj Španije oče Portands po njegovi abdikaciji z nazivom Comte die Molina (grof) in zanj jaz, Giovanni Rocabert di Dameto dei Conti di Peralada....
A to pomeni, da oceta ni bilo tam?
Mozak se je vse zivljenje boril za prestol, umrl je blizu Milana, pokopan je v Trstu.
0
LINGARJEVA ULICA (MAČKOVA ULICA)
Ta neznatna, po potresu razširjena in popolnoma izpremenjena ulica je bila nekdaj jako oblagodarjena s pivnicami.
Štela je na levi strani gredoč iz Stritarjeve ulice 4 hiše in v vseh gostilne.
Ob starem Meščanskem špitalu na voglu Stritarjeve in Lingarjeve ulice je prežala krčma Cecilije Šlibarjeve med 1787 in 1805.
Tik nje je imel vinotoč Pavel Anton Robida že leta 1763.
Krog leta 1799 mu je bil naslednik trakter Ivan Wohlmuth.
V sosednji hiši je bila leta 1787 gostilna Matije Kisovca, kateremu je sledil v začetku 19. stoletja Ivan Rus.
V končni hiši proti škofiji je točil leta 1743 Belič, ki so mu spakedrali slovensko ime v Wellitsch.
Leta 1794 se omenja v Lingarjevi gasi krčmar Andrej Maren.
V Föderlovi po potresu porušeni hiši je poleg izborne pekarne delovala gostilna, kateri so zdeli leta 1878 ime ŠIPKAPAS v spomin tedanjih silovitih bojev med Rusi in Turki na Šipki na Bolgarskem.
Leta 1952 so ulico preimenovali v Mačkovo ulico.
Gregor Maček, rojen okoli leta 1670 je umrl leta 1745 v Ljubljani.
Bil je stavbenik slovenskega baroka.
Zgradil je mestno hišo in dovršil zidavo stolnice.
Ta neznatna, po potresu razširjena in popolnoma izpremenjena ulica je bila nekdaj jako oblagodarjena s pivnicami.
Štela je na levi strani gredoč iz Stritarjeve ulice 4 hiše in v vseh gostilne.
Ob starem Meščanskem špitalu na voglu Stritarjeve in Lingarjeve ulice je prežala krčma Cecilije Šlibarjeve med 1787 in 1805.
Tik nje je imel vinotoč Pavel Anton Robida že leta 1763.
Krog leta 1799 mu je bil naslednik trakter Ivan Wohlmuth.
V sosednji hiši je bila leta 1787 gostilna Matije Kisovca, kateremu je sledil v začetku 19. stoletja Ivan Rus.
V končni hiši proti škofiji je točil leta 1743 Belič, ki so mu spakedrali slovensko ime v Wellitsch.
Leta 1794 se omenja v Lingarjevi gasi krčmar Andrej Maren.
V Föderlovi po potresu porušeni hiši je poleg izborne pekarne delovala gostilna, kateri so zdeli leta 1878 ime ŠIPKAPAS v spomin tedanjih silovitih bojev med Rusi in Turki na Šipki na Bolgarskem.
Leta 1952 so ulico preimenovali v Mačkovo ulico.
Gregor Maček, rojen okoli leta 1670 je umrl leta 1745 v Ljubljani.
Bil je stavbenik slovenskega baroka.
Zgradil je mestno hišo in dovršil zidavo stolnice.
0
STRITARJEVA ULICA
3
KAVARNA JOSIPA HERMANA
Kjer se nahaja Krisperjeva trgovina, je bila leta 1842 in pozneje kavarna Josipa Hermana tja do okrog leta 1860, ko se je preselila na Stari trg v sedanje Zalaznikove prostore.
5
GOSTILNA LUKE ČRNETA
V Kleinovi hiši je delovala konec 18. stoletja gostilna in pekarna Luke Črneta.
7
PRI PRMETU
Sloveča je bila gostilna PRI PRMETU, ki je imela izhod tudi v Ribji ulici.
Prmeti so pekarili in krčmarili že v 18. stoletju.
Njihova hiša, podrta po potresu, pozneje Ravniharjeva, je izvirala iz konca 16. stoletja, kar so pričali v pritličju ostanki gotičnega sloga in v ometu najden novec nadvojvode Ferdinanda Tirolskega (1564 – 1595).
Zadnji posestnik tega imena Anton Prme je umrl 23 SEP 1879, gostilna pa je nehala 20 DEC 1889.
Pri Prmetu je bil narodni hlev, kjer so se zbirali v zadnji sobi krog stalnega gosta Frana Levstika slovenski pisatelji in politiki Jurčič, Valentin Zornik, Erjavec, Tušek, deželni tajnik Pfeifer, Grasseli in mestni učitelj Praprotnik.
Levstik jim je dajal jezikovna navodila.
Ostre levite je bral zlasti Jurčiču.
Kakor nekoliko stegnjena podkev je objemala nekdanja Shreyerjeva hiša Dežmanovo in dokaj desetletij dajala zavetje jako obiskovani kavarni, imajoči dva vhoda, enega iz Stritarjeve ulice, drugega iz Cankarjevega nabrežja.
Leta 1802 se je zvala ŠVICARSKA KAVARNA ali ZUR SCHWEIZ.
Leta 1839 in pozneje ji je bil lastnik Lansel, nato Salamon, potem Schmid, ki jo je leta 1876 krstil KAVARNA VALVASOR.
Po potresu se je preselil Valvasor na Marijin trg in se pod vplivom Prešernovega spomenika prelevil v kavarno PREŠEREN.
Pri Lanselu je bil vsako popoldne stalni gost Janez Bleiweis, ki si je privoščil pol čašice črne kave.
Tja so prihajali Costa, Svetec, Malavašič, Lovro Toman in kuhali slovensko politiko.
3
KAVARNA JOSIPA HERMANA
Kjer se nahaja Krisperjeva trgovina, je bila leta 1842 in pozneje kavarna Josipa Hermana tja do okrog leta 1860, ko se je preselila na Stari trg v sedanje Zalaznikove prostore.
5
GOSTILNA LUKE ČRNETA
V Kleinovi hiši je delovala konec 18. stoletja gostilna in pekarna Luke Črneta.
7
PRI PRMETU
Sloveča je bila gostilna PRI PRMETU, ki je imela izhod tudi v Ribji ulici.
Prmeti so pekarili in krčmarili že v 18. stoletju.
Njihova hiša, podrta po potresu, pozneje Ravniharjeva, je izvirala iz konca 16. stoletja, kar so pričali v pritličju ostanki gotičnega sloga in v ometu najden novec nadvojvode Ferdinanda Tirolskega (1564 – 1595).
Zadnji posestnik tega imena Anton Prme je umrl 23 SEP 1879, gostilna pa je nehala 20 DEC 1889.
Pri Prmetu je bil narodni hlev, kjer so se zbirali v zadnji sobi krog stalnega gosta Frana Levstika slovenski pisatelji in politiki Jurčič, Valentin Zornik, Erjavec, Tušek, deželni tajnik Pfeifer, Grasseli in mestni učitelj Praprotnik.
Levstik jim je dajal jezikovna navodila.
Ostre levite je bral zlasti Jurčiču.
Kakor nekoliko stegnjena podkev je objemala nekdanja Shreyerjeva hiša Dežmanovo in dokaj desetletij dajala zavetje jako obiskovani kavarni, imajoči dva vhoda, enega iz Stritarjeve ulice, drugega iz Cankarjevega nabrežja.
Leta 1802 se je zvala ŠVICARSKA KAVARNA ali ZUR SCHWEIZ.
Leta 1839 in pozneje ji je bil lastnik Lansel, nato Salamon, potem Schmid, ki jo je leta 1876 krstil KAVARNA VALVASOR.
Po potresu se je preselil Valvasor na Marijin trg in se pod vplivom Prešernovega spomenika prelevil v kavarno PREŠEREN.
Pri Lanselu je bil vsako popoldne stalni gost Janez Bleiweis, ki si je privoščil pol čašice črne kave.
Tja so prihajali Costa, Svetec, Malavašič, Lovro Toman in kuhali slovensko politiko.
0
RIBJA ULICA
PRI ZLATI RIBI
Gostilna PRI ZLATI RIBI domuje v eni izmed najstarejših ljubljanskih hiš, noseči nad vrati letnico 1528, ime in grb nekdanjega posestnika Volbenka Polža.
V Polževini je stanoval leta 1562 Primož Trubar.
Tu je bila leta 1790 vinotočnica Jakoba Dežmana, leta 1804 Josipa Dežmana.
PRI ZLATI RIBI
Gostilna PRI ZLATI RIBI domuje v eni izmed najstarejših ljubljanskih hiš, noseči nad vrati letnico 1528, ime in grb nekdanjega posestnika Volbenka Polža.
V Polževini je stanoval leta 1562 Primož Trubar.
Tu je bila leta 1790 vinotočnica Jakoba Dežmana, leta 1804 Josipa Dežmana.
0
Tam so lovili takšne tolste ribice kot si ti. 😆
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
19.11.2021 ob 18:19