CANKARJEVO NABREŽJE
9
ČRNI JURIJ
V hiši ključavničarja Rebeka je v prvem nadstropju krog leta 1840 tabernal oče Eržen po domače Črni Jurij.
Redni gost je bil pesnik Prešeren.
K Črnemu Juriju ga je vleklo ubrano petje Krakovcev in Trnovčanov, ki so večkrat sem zahajali.
Ko so ga videli prihajati, je viknil kateri:
»Fantje, dohtar gre.
Sedaj pa le eno zažingajmo!«
Za nagrado jim je plačal pesnik marsikak bokal.
Leta 1855 že ni bilo več krčme pri Črnem Juriju.
SOLNCE
Na voglu Cankarjevega nabrežja in Ključavničarske ulice 5 je sijalo SOLNCE starim Ljubljančanom.
Prednica sedanji hiši je bila leta 1681 do 1693 lastnina slavnega zgodovinarja Ivana Vajkarta Valvasorja.
Tu se je vršila prva preizkušnja mestnega vodovoda dne 24 APR 1890.
Namestu Solnca, ki je pred nekaj leti mrknilo, je sedaj GOSTILNA PRI NEŽIKI KRALJEVI.
9
ČRNI JURIJ
V hiši ključavničarja Rebeka je v prvem nadstropju krog leta 1840 tabernal oče Eržen po domače Črni Jurij.
Redni gost je bil pesnik Prešeren.
K Črnemu Juriju ga je vleklo ubrano petje Krakovcev in Trnovčanov, ki so večkrat sem zahajali.
Ko so ga videli prihajati, je viknil kateri:
»Fantje, dohtar gre.
Sedaj pa le eno zažingajmo!«
Za nagrado jim je plačal pesnik marsikak bokal.
Leta 1855 že ni bilo več krčme pri Črnem Juriju.
SOLNCE
Na voglu Cankarjevega nabrežja in Ključavničarske ulice 5 je sijalo SOLNCE starim Ljubljančanom.
Prednica sedanji hiši je bila leta 1681 do 1693 lastnina slavnega zgodovinarja Ivana Vajkarta Valvasorja.
Tu se je vršila prva preizkušnja mestnega vodovoda dne 24 APR 1890.
Namestu Solnca, ki je pred nekaj leti mrknilo, je sedaj GOSTILNA PRI NEŽIKI KRALJEVI.
0
KROJAŠKA ULICA
8
GOSTILNA JOSIP MAČEK
Gostilna je novejšega izvora.
V njenih prostorih je jel leta 1873 prodajati žganje in klobase Jakob Brgant.
Potem je gostovalo tu Uradniško konsumno društvo.
Naposled je kupil hišo Josip Maček.
8
GOSTILNA JOSIP MAČEK
Gostilna je novejšega izvora.
V njenih prostorih je jel leta 1873 prodajati žganje in klobase Jakob Brgant.
Potem je gostovalo tu Uradniško konsumno društvo.
Naposled je kupil hišo Josip Maček.
0
JURČIČEV TRG
3
KAVARNA KAREL
Krog leta 1880 je bila tu KAVARNA KAREL v prvem nadstropju, zato so ji rekli KAFFEEHAUS ERSTER STOCK.
Tu je nekaj časa kavarnaril Fran Krapeš.
3
KAVARNA KAREL
Krog leta 1880 je bila tu KAVARNA KAREL v prvem nadstropju, zato so ji rekli KAFFEEHAUS ERSTER STOCK.
Tu je nekaj časa kavarnaril Fran Krapeš.
0
ŽIDOVSKA ULICA
3
Nekdanja Golčeva hiša.
Tu je krčmaril v drugi polovici 18. stoletja ugledni meščan Nikolaj Savinšek.
65 letni vdovec se je poročil pred pustom 1783 z Josipino, hčerjo gostilničarja Andreja Maliča, a dva meseca nato vmrl za kapjo.
Za Savinšekom je izvrševal tu krčmarski obrt leta 1802 Andrej Hiti, potem trakter Jakob Perše leta 1815, Josip Jurman leta 1833.
5
KRIŠTOFBIRT
Ta hiša, kjer trži sedaj Fran Kos, je bila v isti dobi opremlejna z gostilno.
Leta 1802 se navaja krčmar Adam Hartl, kateremu sta bila naslednika Anton Božič leta 1812 in Josip Božič leta 1840.
Leta 1846 se je zvala RESTAURATION.
Pred prvo vojno je bila tu gostilna PRI LIPI ali ZUR LINDE.
Po mnenju vseučiliškega profesorja Kidriča, se je zvala Božičeva gostilna PRI KRIŠTOFBIRTU, ker je ta izmed oštirjev v ulici edini, ki je imel hčerki Terezijo, rojeno 12 OKT 1812 in Pepico, rojeno 15 FEB 1819.
Pri Krištofbirtu je vnela Prešerna domača hči Rezika.
Profesor Vidic je omenil v pismu Kastelicu leta 1839 Krištofbirta in njegovo lepotico, ki ju pozdravlja.
Za Reziko je postopal več let Hofpauer.
Vsi so mislili, da jo vzame, a pustil jo je na cedilu in se poročil s sestrično Primčeve Julije Marijo, hčerko Jožefa Wurschbaura, hišnega posestnika na Kongresnem trgu 13, stara številka 30.
Prešeren je spesnil slovo Krištofbirtove Rezke svojemu ženinu Hofpauru znano pod naslovom Zapuščena.
Leta 1839 so prodajali pri Krištofbirtu pristno bavarsko pivo.
POLARNA ZVEZDA
Židovska ulica se je ponašala z gostilnami ZUR LINDE, ZUM BLUMENSTÖCKEL leta 1871 in ZUR BIERQUELLE, ki je izprevrgla v POLARSTERN na voglu Židovske ulice in Dvorskega trga, dandanašnji manufakturna trgovina Draga Schwaba.
V okrilju Polarne zvezde se je krog 1840 zbirala ljubljanska inteligenca.
Pri eni mizi so taborili Slovenci, pri drugi Nemci.
6
ROŽA
Niknile so tamošnje gostilne druga za drugo, a ROŽA, kjer je točil Jakob Marinka že leta 1798, še cvete.
Živahno življenje pri Roži pred in po francoski zasedbi je opisal Malovrh v zgodovinski povesti Pod novim orlom.
O navzočnosti avstrijskega cesarja Franca Jožefa leta 1883 je priredil pri Roži Viktor Smole, nečak Prešernovega prijatelja Andreja Smoleta, dvorski podobed.
Dogovoril se je s cesarjevim kuharjem in tako so dobivali stalni gosti pri Roži tiste dni, ki so bile pojedine v deželnem dvorcu, kasneje vseučilišču, čez cesto od vsake jedi, ki je bila zavžita pri cesarjevi mizi.
Izmed vdeležencev tega podobeda je bil Ivan Schrey.
Pri Roži se je čestokrat shajal Ivan Tavčar s svojimi prijatelji.
O stoletnici Prešernovega rojstva je otvoril v tej gostilni njen lastnik Viktor Rohrmann Prešernovo sobo, kjer se je v enem dnevu nabralo 1500 kron za pesnikov spomenik.
3
Nekdanja Golčeva hiša.
Tu je krčmaril v drugi polovici 18. stoletja ugledni meščan Nikolaj Savinšek.
65 letni vdovec se je poročil pred pustom 1783 z Josipino, hčerjo gostilničarja Andreja Maliča, a dva meseca nato vmrl za kapjo.
Za Savinšekom je izvrševal tu krčmarski obrt leta 1802 Andrej Hiti, potem trakter Jakob Perše leta 1815, Josip Jurman leta 1833.
5
KRIŠTOFBIRT
Ta hiša, kjer trži sedaj Fran Kos, je bila v isti dobi opremlejna z gostilno.
Leta 1802 se navaja krčmar Adam Hartl, kateremu sta bila naslednika Anton Božič leta 1812 in Josip Božič leta 1840.
Leta 1846 se je zvala RESTAURATION.
Pred prvo vojno je bila tu gostilna PRI LIPI ali ZUR LINDE.
Po mnenju vseučiliškega profesorja Kidriča, se je zvala Božičeva gostilna PRI KRIŠTOFBIRTU, ker je ta izmed oštirjev v ulici edini, ki je imel hčerki Terezijo, rojeno 12 OKT 1812 in Pepico, rojeno 15 FEB 1819.
Pri Krištofbirtu je vnela Prešerna domača hči Rezika.
Profesor Vidic je omenil v pismu Kastelicu leta 1839 Krištofbirta in njegovo lepotico, ki ju pozdravlja.
Za Reziko je postopal več let Hofpauer.
Vsi so mislili, da jo vzame, a pustil jo je na cedilu in se poročil s sestrično Primčeve Julije Marijo, hčerko Jožefa Wurschbaura, hišnega posestnika na Kongresnem trgu 13, stara številka 30.
Prešeren je spesnil slovo Krištofbirtove Rezke svojemu ženinu Hofpauru znano pod naslovom Zapuščena.
Leta 1839 so prodajali pri Krištofbirtu pristno bavarsko pivo.
POLARNA ZVEZDA
Židovska ulica se je ponašala z gostilnami ZUR LINDE, ZUM BLUMENSTÖCKEL leta 1871 in ZUR BIERQUELLE, ki je izprevrgla v POLARSTERN na voglu Židovske ulice in Dvorskega trga, dandanašnji manufakturna trgovina Draga Schwaba.
V okrilju Polarne zvezde se je krog 1840 zbirala ljubljanska inteligenca.
Pri eni mizi so taborili Slovenci, pri drugi Nemci.
6
ROŽA
Niknile so tamošnje gostilne druga za drugo, a ROŽA, kjer je točil Jakob Marinka že leta 1798, še cvete.
Živahno življenje pri Roži pred in po francoski zasedbi je opisal Malovrh v zgodovinski povesti Pod novim orlom.
O navzočnosti avstrijskega cesarja Franca Jožefa leta 1883 je priredil pri Roži Viktor Smole, nečak Prešernovega prijatelja Andreja Smoleta, dvorski podobed.
Dogovoril se je s cesarjevim kuharjem in tako so dobivali stalni gosti pri Roži tiste dni, ki so bile pojedine v deželnem dvorcu, kasneje vseučilišču, čez cesto od vsake jedi, ki je bila zavžita pri cesarjevi mizi.
Izmed vdeležencev tega podobeda je bil Ivan Schrey.
Pri Roži se je čestokrat shajal Ivan Tavčar s svojimi prijatelji.
O stoletnici Prešernovega rojstva je otvoril v tej gostilni njen lastnik Viktor Rohrmann Prešernovo sobo, kjer se je v enem dnevu nabralo 1500 kron za pesnikov spomenik.
0
ŽIDOVSKA STEZA
Tu je krčmaril leta 1798 do 1805 Josip Pavšek.
Tu je sedaj kavarna MERKUR.
Tu je krčmaril leta 1798 do 1805 Josip Pavšek.
Tu je sedaj kavarna MERKUR.
0
TURJAŠKI TRG
Na voglu Čevljarske ulice ali po starem Zlate luknje in Turjaškega trga domuje že več desetletij kavarna EGGIA, ki je po prevratu sprejela ime JADRAN.
Na voglu Čevljarske ulice ali po starem Zlate luknje in Turjaškega trga domuje že več desetletij kavarna EGGIA, ki je po prevratu sprejela ime JADRAN.
0
Hudo ga je žingal naš Prešeren 🙂, ga kar vidim, kako kraca po vratih uršulinskega samostana:
Do zdej ste b’le še d’vice,
do zdej še niste dale,
do zdej ste jo imele
zato le, da ste scale.
Lelj, pofočkaj se.
Do zdej ste b’le še d’vice,
do zdej še niste dale,
do zdej ste jo imele
zato le, da ste scale.
Lelj, pofočkaj se.
0
Avtor: lelj
ne najdem nič o tej gostilnitudi nisem prepričan če je bila res na nazorjevi
Med brskanjem po lokaciji gostilne Pri Štefanu sem odkrila en zapis, da naj bi stala na Bregu 20, malo pomaknjena na ulico. Danes je ni več.
0
BREG
V Obrezovi hiši, obrnjeni s pročeljem proti Bregu, porušeni 1913 radi regulacije Ljubljanice, je točil nekaj let Peter Strel, potem Anton Zabukovec, ki se je preselil k Zlati Ribi.
V nasprotni Strletovi hiši je krčmoval Jurij Stepan od 1799 do 1815, pozneje Štefan Schebig
Z Gornjega brega 14 se je premestila gostilna ZUM GOLDENEN SCHIFF.
Do pred kratkim se je zibal ščit s podobo zlate ladje nad vrati, opremlejnemi z letnico 1812.
Sedaj moli prazen drog, a gostilna še obstoja in se prodaja v nji dalmatinsko vino
8
PRI METLIČANU
V Tavčarja hiši, kjer je gostilna PRI METLIČANU, se je nahajala 1848 kavarna.
Gostilna je dobila ime po metliškem rojaku Martinu Šukljeju, očetu dvornega svetnika Frana Šukljeja, ki je tu točil vino iz svojih vinogradov, kar je naznanjal slovenski napis nad vinotočem: METLIŠKO VINO NA PRODAJ
12
V pritličnih prostorih tiskarne Blasnikovih je tičala 1739 Kebrova vinotočnica.
Konec 18. Stoletja je tabrnala tu Marija vdova Kebrova.
Njeni potomci so se nahajali tu zabeleženi kot hišni posestniki leta 1833.
Za njimi je nastopil Jožef Blasnik in otvoril tiskarno
VITEZ
Gostilna VITEZ se ponaša s krasnim portalom iz srede 18. stoletja .
Ime je dobila po viteški glavi, nadomeščajoči sklepnik nad vežnimi vrati
Gostilna se omenja že leta1754.
16
PRI ŠANTELNU
Gostilna je zvana po gospodarju Večeslavu Šantelnu, ki je tu krčmaril leta 1870.
Pozneje je točil v tej hiši Franc Šešek po domače Šantelnov Francelj.
Pri njem so se zbirali na posvet narodnjaki o volilnih bojih z Nemci.
Ko je bil Breg središče ljubljanskega kupčijskega prometa, je kraljevala med gostilnami ZUM GOLDENEN SCHIFF, ali po staroljubljansko PRI ŠIFBIRTU.
Za Zlato ladjo je naslikal Fran Ilovšek leta 1731 na mokro podobo svetega Nikolaja, slikar Mihael Reinwaldt pa izvesek.
Slika Zlate ladje in Brega je shranjena v ljubljanskem muzeju.
Leta 1770 je kupil Žiga Zois Zlato ladjo.
Ko so bili odprli Šentjakobski most, so odstranili leta 1827 tik njega stoječo Zlato ladjo, ki se je preselila na Breg 14, potem na Breg 2.
V tej gostilni so pričakovali trnovski čolnarji o ponedeljkih, sredah in petkih zjutraj ladje.
Zajtrkovali so rake, ocvrte piščance, ki so jim rekli leteči žganci in vino.
Med sedmo in polosmo uro so prispele ladje, naložene z blagom.
Razkladanje je bilo končano so 4ih popoldne in potem so se vedno žejni bregarji zopet zatekli v Zlato ladjo.
V Obrezovi hiši, obrnjeni s pročeljem proti Bregu, porušeni 1913 radi regulacije Ljubljanice, je točil nekaj let Peter Strel, potem Anton Zabukovec, ki se je preselil k Zlati Ribi.
V nasprotni Strletovi hiši je krčmoval Jurij Stepan od 1799 do 1815, pozneje Štefan Schebig
Z Gornjega brega 14 se je premestila gostilna ZUM GOLDENEN SCHIFF.
Do pred kratkim se je zibal ščit s podobo zlate ladje nad vrati, opremlejnemi z letnico 1812.
Sedaj moli prazen drog, a gostilna še obstoja in se prodaja v nji dalmatinsko vino
8
PRI METLIČANU
V Tavčarja hiši, kjer je gostilna PRI METLIČANU, se je nahajala 1848 kavarna.
Gostilna je dobila ime po metliškem rojaku Martinu Šukljeju, očetu dvornega svetnika Frana Šukljeja, ki je tu točil vino iz svojih vinogradov, kar je naznanjal slovenski napis nad vinotočem: METLIŠKO VINO NA PRODAJ
12
V pritličnih prostorih tiskarne Blasnikovih je tičala 1739 Kebrova vinotočnica.
Konec 18. Stoletja je tabrnala tu Marija vdova Kebrova.
Njeni potomci so se nahajali tu zabeleženi kot hišni posestniki leta 1833.
Za njimi je nastopil Jožef Blasnik in otvoril tiskarno
VITEZ
Gostilna VITEZ se ponaša s krasnim portalom iz srede 18. stoletja .
Ime je dobila po viteški glavi, nadomeščajoči sklepnik nad vežnimi vrati
Gostilna se omenja že leta1754.
16
PRI ŠANTELNU
Gostilna je zvana po gospodarju Večeslavu Šantelnu, ki je tu krčmaril leta 1870.
Pozneje je točil v tej hiši Franc Šešek po domače Šantelnov Francelj.
Pri njem so se zbirali na posvet narodnjaki o volilnih bojih z Nemci.
Ko je bil Breg središče ljubljanskega kupčijskega prometa, je kraljevala med gostilnami ZUM GOLDENEN SCHIFF, ali po staroljubljansko PRI ŠIFBIRTU.
Za Zlato ladjo je naslikal Fran Ilovšek leta 1731 na mokro podobo svetega Nikolaja, slikar Mihael Reinwaldt pa izvesek.
Slika Zlate ladje in Brega je shranjena v ljubljanskem muzeju.
Leta 1770 je kupil Žiga Zois Zlato ladjo.
Ko so bili odprli Šentjakobski most, so odstranili leta 1827 tik njega stoječo Zlato ladjo, ki se je preselila na Breg 14, potem na Breg 2.
V tej gostilni so pričakovali trnovski čolnarji o ponedeljkih, sredah in petkih zjutraj ladje.
Zajtrkovali so rake, ocvrte piščance, ki so jim rekli leteči žganci in vino.
Med sedmo in polosmo uro so prispele ladje, naložene z blagom.
Razkladanje je bilo končano so 4ih popoldne in potem so se vedno žejni bregarji zopet zatekli v Zlato ladjo.
0
KRIŽEVNIŠKA ULICA
7
V dobi Jurija Hitija je krčmaril v hiši 7 Boštijan Ragel.
Tu je bila leta 1735 pekarna in vinotoč nekega Kampana.
8
V Zupančevi hiši je krčmaril 1787 Jurij Hiti.
Po njegovi smrti je prevzela gostilno vdova Marija Hitijeva.
Krog 1815 je točil tu Ignacij Ungelehrt.
Dokler je bilo v Križevnikih sodišče, je nudilo v Križevniški ulici več gostilen pijačo in drugo postrežbo.
Iz iste dobe izvira gostilna POD SKALCO
7
V dobi Jurija Hitija je krčmaril v hiši 7 Boštijan Ragel.
Tu je bila leta 1735 pekarna in vinotoč nekega Kampana.
8
V Zupančevi hiši je krčmaril 1787 Jurij Hiti.
Po njegovi smrti je prevzela gostilno vdova Marija Hitijeva.
Krog 1815 je točil tu Ignacij Ungelehrt.
Dokler je bilo v Križevnikih sodišče, je nudilo v Križevniški ulici več gostilen pijačo in drugo postrežbo.
Iz iste dobe izvira gostilna POD SKALCO
0
SALENDROVA ULICA
3
Tu je bil leta 1787 vinotoč Jerneja Pogačnika in za njim njegove vdove Julijane.
Tu je bila kasneje vojašnica francoskih orožnikov, krog 1843 pa risarska šola Obrtnega društva.
Ko so septembra 1860 popravljali v pritličju podnice, so pod njimi našli človeške kosti
1815 je bila ta hiša že v posesti kranjskih deželnih stanov.
1895 je hišo potres uničil, kasneje je bilo tam prazno stavbišče.
3
Tu je bil leta 1787 vinotoč Jerneja Pogačnika in za njim njegove vdove Julijane.
Tu je bila kasneje vojašnica francoskih orožnikov, krog 1843 pa risarska šola Obrtnega društva.
Ko so septembra 1860 popravljali v pritličju podnice, so pod njimi našli človeške kosti
1815 je bila ta hiša že v posesti kranjskih deželnih stanov.
1895 je hišo potres uničil, kasneje je bilo tam prazno stavbišče.
0
SVETEGA PETRA PREDMESTJE
SVETEGA PETRA CESTA
Od frančiškanske cerkve druga hiša na levi strani, po potresu podrta, kasneje stavbišče Urbančeve hiše, je dajala domovanja stari gostilni ZUM WEISSEN OCHSEN ali PRI OKSENBIRTU.
Tu je bilo zbirališče, ostajališče in prenočišče irharske zadruge.
Tu je gostilničaril Josip Arce, Cekinov Jože, ded gospe Franje dr. Tavčarjeve.
V 17. stoletju je bila v Ljubljani gostilna PRI ZLATEM VOLU, ki jo omenja Valvasor.
Nasproti OKSENBIRTA na številki 2, je bila pred potresom kavarna PUA in gostilna PRI BLAŽU.
Švicar Pua se je naselil tu, prišel je iz Kranja, kjer je njegov sorodnik Pua kavarnil za časa Prešerna, ki je bil njegov gost..
PRI BLAŽU sta vsaj že 1815, ko je bila hiša last peka Josipa Okorna, pa vsaj še 1822, ko je prešla v posest Josipa Mayerja, krčmarila Jakob Podboj in Margareta Komar, ki ju srečamo pozneje na Griču v Kapucinskem predmestju.
V soseščini BELEGA VOLA se je paslo ZLATO JAGNJE ali ZUM GOLDENEN LAMM, zvano tudi KLEINER KAISERWIRT.
K Jagnjetu je rad prihajal Prešeren
Leta 1845 in 1846 so posečali to gostilno dijaki višjih razredov.
V njihovi družbi se je Prešeren rad mudil.
Poslušal je njihovo petje in jim čital kako svojo pesem o železni cesti in o nebeški procesiji.
Razen Zlatega se omenja tudi Belo in Črno jagnje.
19 AVG 1649 je v gostilni Belo jagnje umrl Avstrijec Jernej Tesner, potujoč iz Trsta.
Leta 1856 je bila nekje na Šentpeterskem predmestju gostilna PRI ČRNEM JAGNJETU ali ZUM SCHWARZEN LAMM.
Njen krčmar Tomo Kavčič se je maja 1856 preselil k Virantu.
5
KAISERBIRT
Hotel PRI AVSTRIJSKEM CESARJU se je po potresu umaknil.
Po prevratu je prejel ime HOTEL WILSON, kasneje SOČA
Preden se je vtaboril Levstik pri Permetu, je zahajal redno k Avstrijskemu cesarju.
Tu sta se spoznala Levstik in Simon Gregorčič.
Tu je bilo krog 1878 shajališče vseh v Ljubljani živečih slovenskih književnikov.
Skoro vsakovečerni gosti so bili tu
Levstik
Levec
Kragelj
Brence
Holz
Vrhovec
Kjer gosti HOTEL LLOYD, je bila nekoč gostilna ZUM LUSTSCHLOSS LAXENBURG
V Baltičevi hiši je delovala konec 18. stoletja pivovarna Siebenharta.
Naslednik mu je bil Tomo Homber, ki je tu varil in prodajal pivo tudi na drobno.
Njegova pivarna se je zvala PRI PRAMCU ali ZUM BRAUNEN RÖSSEL krog leta 1830, dokler je ni prodal leta 1836.
V sosednji hiši številka 18 je krčmaril leta 1787 Josip Pezdič.
V gorenjem koncu šentpeterskega predmestja so imeli avguštinci, predniki frančiškanov, hišo, v kateri je bil leta 1771 vinotoč Toma Petriča.
Leta 1680 je tabernala blizu Špitalskih vrat neka sokarica.
SVETEGA PETRA CESTA
Od frančiškanske cerkve druga hiša na levi strani, po potresu podrta, kasneje stavbišče Urbančeve hiše, je dajala domovanja stari gostilni ZUM WEISSEN OCHSEN ali PRI OKSENBIRTU.
Tu je bilo zbirališče, ostajališče in prenočišče irharske zadruge.
Tu je gostilničaril Josip Arce, Cekinov Jože, ded gospe Franje dr. Tavčarjeve.
V 17. stoletju je bila v Ljubljani gostilna PRI ZLATEM VOLU, ki jo omenja Valvasor.
Nasproti OKSENBIRTA na številki 2, je bila pred potresom kavarna PUA in gostilna PRI BLAŽU.
Švicar Pua se je naselil tu, prišel je iz Kranja, kjer je njegov sorodnik Pua kavarnil za časa Prešerna, ki je bil njegov gost..
PRI BLAŽU sta vsaj že 1815, ko je bila hiša last peka Josipa Okorna, pa vsaj še 1822, ko je prešla v posest Josipa Mayerja, krčmarila Jakob Podboj in Margareta Komar, ki ju srečamo pozneje na Griču v Kapucinskem predmestju.
V soseščini BELEGA VOLA se je paslo ZLATO JAGNJE ali ZUM GOLDENEN LAMM, zvano tudi KLEINER KAISERWIRT.
K Jagnjetu je rad prihajal Prešeren
Leta 1845 in 1846 so posečali to gostilno dijaki višjih razredov.
V njihovi družbi se je Prešeren rad mudil.
Poslušal je njihovo petje in jim čital kako svojo pesem o železni cesti in o nebeški procesiji.
Razen Zlatega se omenja tudi Belo in Črno jagnje.
19 AVG 1649 je v gostilni Belo jagnje umrl Avstrijec Jernej Tesner, potujoč iz Trsta.
Leta 1856 je bila nekje na Šentpeterskem predmestju gostilna PRI ČRNEM JAGNJETU ali ZUM SCHWARZEN LAMM.
Njen krčmar Tomo Kavčič se je maja 1856 preselil k Virantu.
5
KAISERBIRT
Hotel PRI AVSTRIJSKEM CESARJU se je po potresu umaknil.
Po prevratu je prejel ime HOTEL WILSON, kasneje SOČA
Preden se je vtaboril Levstik pri Permetu, je zahajal redno k Avstrijskemu cesarju.
Tu sta se spoznala Levstik in Simon Gregorčič.
Tu je bilo krog 1878 shajališče vseh v Ljubljani živečih slovenskih književnikov.
Skoro vsakovečerni gosti so bili tu
Levstik
Levec
Kragelj
Brence
Holz
Vrhovec
Kjer gosti HOTEL LLOYD, je bila nekoč gostilna ZUM LUSTSCHLOSS LAXENBURG
V Baltičevi hiši je delovala konec 18. stoletja pivovarna Siebenharta.
Naslednik mu je bil Tomo Homber, ki je tu varil in prodajal pivo tudi na drobno.
Njegova pivarna se je zvala PRI PRAMCU ali ZUM BRAUNEN RÖSSEL krog leta 1830, dokler je ni prodal leta 1836.
V sosednji hiši številka 18 je krčmaril leta 1787 Josip Pezdič.
V gorenjem koncu šentpeterskega predmestja so imeli avguštinci, predniki frančiškanov, hišo, v kateri je bil leta 1771 vinotoč Toma Petriča.
Leta 1680 je tabernala blizu Špitalskih vrat neka sokarica.
0
KOLODVORSKA ULICA
V rsto starih gostilen spadata pivnici ZUM MONDSCHEIN, sedaj gostilna Mikuževa in ZUM ENGEL.
Poslednja je obratovala nasproti mestnega kopališča.
Zvali so jo po domače PRI IRMANU.
O Mikuževi gostilni treba omeniti, da so zahajali dijaki v to gostilno.
Med njimi je bil Prešeren.
Njega je zanimala ondotna lepa deklica, kateri je zložil pesem LUNA SIJE.
Odtod je gostilna dobila ime ZUM MONDSCHEIN.
Na nasprotni strani, poleg kopališča je stala krčma Pavla Lukanca leta 1800, kateremu je sledil leta 1805 Luka Novak, potem krog 1830 Martin Orehek.
Sloveča je bila gostilna PRI BITENCU ali ZUR VEREINIGUNG, kasneje HOTEL ŠTRUKELJ.
Na pločevinastem izvesku, visečem na voglu hiše sta bili naslikani roki, segajoči druga v drugo.
Pod njima je stal napis ZUR VEREINIGUNG.
V rsto starih gostilen spadata pivnici ZUM MONDSCHEIN, sedaj gostilna Mikuževa in ZUM ENGEL.
Poslednja je obratovala nasproti mestnega kopališča.
Zvali so jo po domače PRI IRMANU.
O Mikuževi gostilni treba omeniti, da so zahajali dijaki v to gostilno.
Med njimi je bil Prešeren.
Njega je zanimala ondotna lepa deklica, kateri je zložil pesem LUNA SIJE.
Odtod je gostilna dobila ime ZUM MONDSCHEIN.
Na nasprotni strani, poleg kopališča je stala krčma Pavla Lukanca leta 1800, kateremu je sledil leta 1805 Luka Novak, potem krog 1830 Martin Orehek.
Sloveča je bila gostilna PRI BITENCU ali ZUR VEREINIGUNG, kasneje HOTEL ŠTRUKELJ.
Na pločevinastem izvesku, visečem na voglu hiše sta bili naslikani roki, segajoči druga v drugo.
Pod njima je stal napis ZUR VEREINIGUNG.
0
PREČNA ULICA
Ob stiku Prečne ulice in Svetega Petra ceste so čakali kupcev ob zidu Kregarjeve hiše št. 23 prislonjeni mlinski kamni, ki so dali gostilni ime PRI MLINSKEM KAMNU.
Zvala se je tudi PRI JURIJU.
Mlinski kamni so sloneli tudi ob sosednji Peterkovi hiši
V Rohrmannovi hiši št. 26 je gnezdil GOLOBČEK, dijakom priljubljena gostilna.
V prednici sedanje hiše je krčmaril leta 1787 mokar Ivan Abzec.
Konec 1865 je kupil staro hišo od Švelčevih dedičev Fran Golob, jo podrl in si 1866 sezidal novo.
Konec 1866 je bila otvorjena gostilna PRI GOLOBČKU, prva s slovenskim imenom v Ljubljani, na kar je bil jako ponosen Golob, ki se je 1879 preselil v Banja Luko.
Hišo z gostilno je prodal Josipu Strelbi, čigar oče je bil Čeh iz Prage.
Njegov zet Viktor Rohrmann je nadaljeval gostilno do 1915, ko se je morala zaradi pomanjkanja piva o svetovni vojni opustiti.
Ob Zmajevem mostu je mnogo let bivala kavarna AUSTRIA.
Nji nasproti je na sedaj porušeni hiši oznanjal izvesek, da je tam gostilna PRI JELENU, ki se je ponašala tudi s častnim imenom PRI STAREM SLOVENCU
Tu je bila že leta 1787 gostilna, ki jo je vodil Josip Savinšek.
Konec 18. stoletja je prišla v last Mihi Zalokarju, od katerega jo je prevzel pred 1815 Miha Jalen, »stari Slovenec«, rodom iz Lesec.
V dijaškem listu Torbici je bila njegova krčma leta 1863 jako pohvaljena:
»Stari gospodar in čvrsta gospodarica sta zelo vneta za našo pravično stvar.
Vrle Novice so jima že več let ravnilo pri gospodarstvu in sploh pri življenju, zato se pa tudi pozna v vsakem obziru v tej hiši znaten napredek.«
Jelenovka, umrla 21 FEB 1884, je bila zlasti dijaštvu velika dobrotnica.
Leta 1887 je mesto kupilo Jelenovo hišo in jo radi olepšave Resljeve ceste dalo podreti.
Poleg Jelena je stala Urbasova gostilna PRI IRGELCU.
Odpravo te enonadstropne hiše in zvezo Zmajevega, tedaj Mesarskega mosta s kolodvorom je sprožil leta 1857 Jernej Lenček v koledarju Slovenskem Romarju.
Njegov nasvet je uvažaval mestni zastop čez 17 let, ko se je jel 1874 pogajati z Urbasom zaradi odkupa hiše.
A stvar je dozorela šele 1882.
1883 je zgradila Kranjska stavbena družba preko odkupljene in porušene Urbasove hiše Resljevo cesto.
PRI KAPČARJU so zvali stari Šentpeterčani gostilno leta 1924 umrlega narodnjaka Antona Bončarja.
Tu je bilo združeno s krčmarstvom pekarstvo.
Pred svetovno je bil tu ob sobotah zvečer jour fixe »Dolga vas« narodnega razumništva.
Jako lepe gostilniške prostore z vrtom je nudila Ljubljančanom pivarna SCHREI NERS BIERHALLE, kasneje T. MENCINGER VINSKA KLET IN ZAJUTRKOVALNICA na št. 43
Namesto prejšnje neznatne hiše je sezidal krog 1860 Peter Lülsdorf, poslovodja v nekdanji cukrarni.
Na zadaj dvigajočem se nasipu je namestil paviljon, pod katerim sta bili dve kleti.
Ob dvorišču je delovala pivovarna.
Kot pivovarnarja je nastavil Peter Lülsdorf, ki je bil rodom iz Kölna ob Reni, svojega sina Josipa.
O njegovi radodarnosti priča dejstvo, da je nekoč pogostil domači pešpolk 17, ko se je bil vrnil v Ljubljano.
Umrl je leta 1864 na Ilovici, kjer je imel posestvo.
On je krog 1845 prvi vpeljal v Ljubljani božično drevesce.
Z njim je nehala pivovarna, a pivarna je še ostala.
Dobila je ime SCHREINERS BIERHALLE, ker je točila Schreinerjevo graško pivo.
V Bierhalle je bil 28 NOV 1880 ljudski shod, na katerem so prvikrat javno nastopili socijalni demokrati z Železnikarjem in Šturmom na čelu in zahtevali volilno pravico.
Znamenje, ki je stalo do 1888 ob ustju Vidovdanske v Svetega Petra cesto, so oblegale gostilne:
V Kozjekovi hiši št. 44 je bila krčma Mihaela Detele leta 1787, v sosednji Pukelsteinovi hiši št. 46 gostilna PRI KROFU, tik nje v Paurovi hiši št. 48 pivnica Franceta Kotnika leta 1800.
Na oni strani v po potresu umaknjeni LEBNOVINI je bila krčma Jakoba Udovča leta 1787, poleg Jakčeve hiše, v nekdaj Malahovskega hiši št. 53 je bila gostilna Nikolaja Cankarja leta 1787
Na voglu Vidovdanske in Svetega Petra ceste je bila krog 1800 kavarna in krčma Franceta Wurzbacha, pozneje gostilna PRI STRAJBEJNU, po posestniku Matiji Strajblju.
Pri Znamenju je bila krčma PRI PACU, tako zvana po gostilničarju Antonu Pacu.
Pacovo gostilno je otel pozabe Juš Kozak.
Na njenem ščitu so bile 3 zastavice z napisom ZU DEN DREI FAHNEN.
Po potresu je bila Pacova pritlična hiša porušena.
Ob stiku Prečne ulice in Svetega Petra ceste so čakali kupcev ob zidu Kregarjeve hiše št. 23 prislonjeni mlinski kamni, ki so dali gostilni ime PRI MLINSKEM KAMNU.
Zvala se je tudi PRI JURIJU.
Mlinski kamni so sloneli tudi ob sosednji Peterkovi hiši
V Rohrmannovi hiši št. 26 je gnezdil GOLOBČEK, dijakom priljubljena gostilna.
V prednici sedanje hiše je krčmaril leta 1787 mokar Ivan Abzec.
Konec 1865 je kupil staro hišo od Švelčevih dedičev Fran Golob, jo podrl in si 1866 sezidal novo.
Konec 1866 je bila otvorjena gostilna PRI GOLOBČKU, prva s slovenskim imenom v Ljubljani, na kar je bil jako ponosen Golob, ki se je 1879 preselil v Banja Luko.
Hišo z gostilno je prodal Josipu Strelbi, čigar oče je bil Čeh iz Prage.
Njegov zet Viktor Rohrmann je nadaljeval gostilno do 1915, ko se je morala zaradi pomanjkanja piva o svetovni vojni opustiti.
Ob Zmajevem mostu je mnogo let bivala kavarna AUSTRIA.
Nji nasproti je na sedaj porušeni hiši oznanjal izvesek, da je tam gostilna PRI JELENU, ki se je ponašala tudi s častnim imenom PRI STAREM SLOVENCU
Tu je bila že leta 1787 gostilna, ki jo je vodil Josip Savinšek.
Konec 18. stoletja je prišla v last Mihi Zalokarju, od katerega jo je prevzel pred 1815 Miha Jalen, »stari Slovenec«, rodom iz Lesec.
V dijaškem listu Torbici je bila njegova krčma leta 1863 jako pohvaljena:
»Stari gospodar in čvrsta gospodarica sta zelo vneta za našo pravično stvar.
Vrle Novice so jima že več let ravnilo pri gospodarstvu in sploh pri življenju, zato se pa tudi pozna v vsakem obziru v tej hiši znaten napredek.«
Jelenovka, umrla 21 FEB 1884, je bila zlasti dijaštvu velika dobrotnica.
Leta 1887 je mesto kupilo Jelenovo hišo in jo radi olepšave Resljeve ceste dalo podreti.
Poleg Jelena je stala Urbasova gostilna PRI IRGELCU.
Odpravo te enonadstropne hiše in zvezo Zmajevega, tedaj Mesarskega mosta s kolodvorom je sprožil leta 1857 Jernej Lenček v koledarju Slovenskem Romarju.
Njegov nasvet je uvažaval mestni zastop čez 17 let, ko se je jel 1874 pogajati z Urbasom zaradi odkupa hiše.
A stvar je dozorela šele 1882.
1883 je zgradila Kranjska stavbena družba preko odkupljene in porušene Urbasove hiše Resljevo cesto.
PRI KAPČARJU so zvali stari Šentpeterčani gostilno leta 1924 umrlega narodnjaka Antona Bončarja.
Tu je bilo združeno s krčmarstvom pekarstvo.
Pred svetovno je bil tu ob sobotah zvečer jour fixe »Dolga vas« narodnega razumništva.
Jako lepe gostilniške prostore z vrtom je nudila Ljubljančanom pivarna SCHREI NERS BIERHALLE, kasneje T. MENCINGER VINSKA KLET IN ZAJUTRKOVALNICA na št. 43
Namesto prejšnje neznatne hiše je sezidal krog 1860 Peter Lülsdorf, poslovodja v nekdanji cukrarni.
Na zadaj dvigajočem se nasipu je namestil paviljon, pod katerim sta bili dve kleti.
Ob dvorišču je delovala pivovarna.
Kot pivovarnarja je nastavil Peter Lülsdorf, ki je bil rodom iz Kölna ob Reni, svojega sina Josipa.
O njegovi radodarnosti priča dejstvo, da je nekoč pogostil domači pešpolk 17, ko se je bil vrnil v Ljubljano.
Umrl je leta 1864 na Ilovici, kjer je imel posestvo.
On je krog 1845 prvi vpeljal v Ljubljani božično drevesce.
Z njim je nehala pivovarna, a pivarna je še ostala.
Dobila je ime SCHREINERS BIERHALLE, ker je točila Schreinerjevo graško pivo.
V Bierhalle je bil 28 NOV 1880 ljudski shod, na katerem so prvikrat javno nastopili socijalni demokrati z Železnikarjem in Šturmom na čelu in zahtevali volilno pravico.
Znamenje, ki je stalo do 1888 ob ustju Vidovdanske v Svetega Petra cesto, so oblegale gostilne:
V Kozjekovi hiši št. 44 je bila krčma Mihaela Detele leta 1787, v sosednji Pukelsteinovi hiši št. 46 gostilna PRI KROFU, tik nje v Paurovi hiši št. 48 pivnica Franceta Kotnika leta 1800.
Na oni strani v po potresu umaknjeni LEBNOVINI je bila krčma Jakoba Udovča leta 1787, poleg Jakčeve hiše, v nekdaj Malahovskega hiši št. 53 je bila gostilna Nikolaja Cankarja leta 1787
Na voglu Vidovdanske in Svetega Petra ceste je bila krog 1800 kavarna in krčma Franceta Wurzbacha, pozneje gostilna PRI STRAJBEJNU, po posestniku Matiji Strajblju.
Pri Znamenju je bila krčma PRI PACU, tako zvana po gostilničarju Antonu Pacu.
Pacovo gostilno je otel pozabe Juš Kozak.
Na njenem ščitu so bile 3 zastavice z napisom ZU DEN DREI FAHNEN.
Po potresu je bila Pacova pritlična hiša porušena.
0
O božičnem drevescu je znanega kaj več? Kako, na kakšen način se je prijel običaj?
0
VIDOVDANSKA CESTA
Stara Kravja dolina.
Prva hiša na desni je bila nekdaj gostilna in 1787 last Luke Udeta.
Krog 1773 je krčmaril v Kravji dolini Andrej Gradišek, čigar ime se je do danes ohranilo na številki 7, Supančičeva hiša.
Kjer je dajala hiralnica zavetje siromakom, je točil krog 1800 krčmar Jakob Jama.
Njegova gostilna se omenja še leta 1830.
V isti dobi je bila PRI ANŽKU pivnica Ivana Lavriča.
V drugi polovici 19. stoletja je zaslovela gostilna PRI MALINU ali FRANCI, po krčmarju Lovrencu Malinu in njegovi ženi Frančiški, kasneje PRI MOŽINI.
Pred Malinom je krčmaril tu krog 1830 Anton Petrovčič.
Tudi dolenji šentpeterski konec je bil dovolj oskrbljen s krčmami.
Pred desetletji je služila gostilns PRI MIHI na številki 83.
Gostilničar Miha Dimnik je bil hkrati mesar.
Zaradi obilnih porcij je bila njegova krčma na dobrem glasu.
V gostilni PRI JERNEJU na številki 85 so točili trije Črnetovi rodovi, prišedši iz Šiške.
Tudi tu je bilo s krčmarstvom združeno mesarstvo.
Ta gostilna je bila nekoč priljubljeno zbirališče narodnjakov.
Dalje časa je hodil sem večerjat Levstik, ki je pel v Zvonu:
Na vrtu pri Jerneji
Sinoči sem sedel,
Pijačo,
Jed pred sabo
Na mizi sem imel.
Kakor Mihova je preminila tudi Novakova gostilna na voglu Svetega Petra ceste in Škofje ulice, tam, kjer je bila Ustarjeva lekarna na številki 78.
Pred 160 leti je stala ondi nizka, pritlična hiša, ki jo je dvignil potem v enonadstropno gostilničar in mizarski mojster Ivan Novak, narodnjak, umrl 6 JUN 1889.
Njegova hči Marija, omožena Trčkova, je mnogo let načelovala šentpeterski ženski CM podružnici.
Nekdaj je bila tudi PRI BOLČU, po starem PRI BOLTIČU v rojstni hiši mestenega regenta Josipa Turka, gostilna.
Stari zapiski pravijo, da je krčmaril tam krog 1800 Jakob Bolta, ki je bil hkrati zidar.
Takrat se je za malo časa obnovila.
Omeniti treba še gostilne pri Šentpeterskem mostu v Žerovčevi hiši, sezidani 1845.
V nji se je 1845 otvorila krčma ZUM GOLDENEN ANKER, kasneje GOSTILNA ŠENTPETER.
Stara Kravja dolina.
Prva hiša na desni je bila nekdaj gostilna in 1787 last Luke Udeta.
Krog 1773 je krčmaril v Kravji dolini Andrej Gradišek, čigar ime se je do danes ohranilo na številki 7, Supančičeva hiša.
Kjer je dajala hiralnica zavetje siromakom, je točil krog 1800 krčmar Jakob Jama.
Njegova gostilna se omenja še leta 1830.
V isti dobi je bila PRI ANŽKU pivnica Ivana Lavriča.
V drugi polovici 19. stoletja je zaslovela gostilna PRI MALINU ali FRANCI, po krčmarju Lovrencu Malinu in njegovi ženi Frančiški, kasneje PRI MOŽINI.
Pred Malinom je krčmaril tu krog 1830 Anton Petrovčič.
Tudi dolenji šentpeterski konec je bil dovolj oskrbljen s krčmami.
Pred desetletji je služila gostilns PRI MIHI na številki 83.
Gostilničar Miha Dimnik je bil hkrati mesar.
Zaradi obilnih porcij je bila njegova krčma na dobrem glasu.
V gostilni PRI JERNEJU na številki 85 so točili trije Črnetovi rodovi, prišedši iz Šiške.
Tudi tu je bilo s krčmarstvom združeno mesarstvo.
Ta gostilna je bila nekoč priljubljeno zbirališče narodnjakov.
Dalje časa je hodil sem večerjat Levstik, ki je pel v Zvonu:
Na vrtu pri Jerneji
Sinoči sem sedel,
Pijačo,
Jed pred sabo
Na mizi sem imel.
Kakor Mihova je preminila tudi Novakova gostilna na voglu Svetega Petra ceste in Škofje ulice, tam, kjer je bila Ustarjeva lekarna na številki 78.
Pred 160 leti je stala ondi nizka, pritlična hiša, ki jo je dvignil potem v enonadstropno gostilničar in mizarski mojster Ivan Novak, narodnjak, umrl 6 JUN 1889.
Njegova hči Marija, omožena Trčkova, je mnogo let načelovala šentpeterski ženski CM podružnici.
Nekdaj je bila tudi PRI BOLČU, po starem PRI BOLTIČU v rojstni hiši mestenega regenta Josipa Turka, gostilna.
Stari zapiski pravijo, da je krčmaril tam krog 1800 Jakob Bolta, ki je bil hkrati zidar.
Takrat se je za malo časa obnovila.
Omeniti treba še gostilne pri Šentpeterskem mostu v Žerovčevi hiši, sezidani 1845.
V nji se je 1845 otvorila krčma ZUM GOLDENEN ANKER, kasneje GOSTILNA ŠENTPETER.
0
POLJANE
KOPITARJEVA ULICA
Razen Bahabirta so bile tu še 3 gostilne:
PRI ŠKRJANCU
Gnezdil je na voglu proti Zmajevem mostu na stavbišču Jugoslovenske tiskarne
Gospodar Ivan Škrjanec je umrl 20 DEC 1904
PRI GAŠPERJU
Imenovana je po krčmarju Gašperju Jemcu, ki je točil tam, kjer se je pozneje nahajala Ničmanova prodajalna.
PRI ČINKOLETU
Stari Činkole je krčmaril »pri Meksikancu« v Kirbischevi hiši, odkoder se je preselil v Kopitarjevo ulico 4.
KOPITARJEVA ULICA
Razen Bahabirta so bile tu še 3 gostilne:
PRI ŠKRJANCU
Gnezdil je na voglu proti Zmajevem mostu na stavbišču Jugoslovenske tiskarne
Gospodar Ivan Škrjanec je umrl 20 DEC 1904
PRI GAŠPERJU
Imenovana je po krčmarju Gašperju Jemcu, ki je točil tam, kjer se je pozneje nahajala Ničmanova prodajalna.
PRI ČINKOLETU
Stari Činkole je krčmaril »pri Meksikancu« v Kirbischevi hiši, odkoder se je preselil v Kopitarjevo ulico 4.
0
POLJANSKA CESTA
V tisti, po potresu podrti hiši ob vhodu na Zgornje Poljane, ki so ji zdeli priimek Peglezen, je bila 1802 gostilna Andreja Gorjupa.
Zdavna je nehala gostilna PRI ŠPICKRAMARJU na št. 3, ki ji je bil voditelj 1780 Josip Lukman, pozneje Valentin Dragar.
V bližini na št.9 je bila gostilna PRI JANEZU, kakor je stalo zapisano pod sliko svstega Ivana Nepomučana na izvesku.
Hiša je stara.
Na nadvratnem sklepniku sta vklesani črki LN z letnico 1796.
PRI JOHANESBIRTU so krčmarili Lovrenc Novak leta 1789, Ivan Taboure 1815, Tomo Omejec 1853 in njegova vdova Terezija.
Ko je bil poznejšemu Del Cottovemu posestvu, razkosanemu izza 1903, sedaj stoji tam poleg drugih hiš realna gimnazija, lastnik pivovarner Ivan Feichter med 1833 do 1846, je bilo tu veliko gostilniško podjetje.
Feichter je varil pivo v nekdanji KLeblatovini v Florijanski ulici 24 in je prenesel ime PRI KLEBLATU tudi na poljansko gostilno.
Izza 1846 do 1886 je bila tu posestnica Marija Feichter.
Gostilna je nehala, ko je leta 1886 prešlo posestvo v roke dr. Eisla soproge, kateri je 1892 sledila njena hči Hermina Del Cottova.
V nekdanji Winkerjevi hiši na št.12 je prestala pred mnogimi desetletji krčma, ki ji je bil 1787 gospodar Lovrenc Polak, krog 1798 do 1815 pa Gašper Marinko.
Takisto je s hišo vred izginila gostilna Josipa Grošlja leta 1800.
Časov silo je preživela gostilna PRI ŠTRAJSELJNU ali ZUM BLUMENSTRAUSS na št.21.
Njen izvesek se je ponašal s košarico, polno cvetja.
Kjer je bila na št.25 Bizjakova pekarna, je prodajal nekoč vino in klobasice Ivan Würstel, ki se je najbrž pisal za Klobasico.
V sosednji hiši je tabernal Anton Bončar.
Zamrla je pivovarna PRI SCHWARZU na št.31.
Krog 1830 ji je bil lastnik Josip Schwarz, rodom s Češkega, ki je imel tudi krčmo.
V tisti, po potresu podrti hiši ob vhodu na Zgornje Poljane, ki so ji zdeli priimek Peglezen, je bila 1802 gostilna Andreja Gorjupa.
Zdavna je nehala gostilna PRI ŠPICKRAMARJU na št. 3, ki ji je bil voditelj 1780 Josip Lukman, pozneje Valentin Dragar.
V bližini na št.9 je bila gostilna PRI JANEZU, kakor je stalo zapisano pod sliko svstega Ivana Nepomučana na izvesku.
Hiša je stara.
Na nadvratnem sklepniku sta vklesani črki LN z letnico 1796.
PRI JOHANESBIRTU so krčmarili Lovrenc Novak leta 1789, Ivan Taboure 1815, Tomo Omejec 1853 in njegova vdova Terezija.
Ko je bil poznejšemu Del Cottovemu posestvu, razkosanemu izza 1903, sedaj stoji tam poleg drugih hiš realna gimnazija, lastnik pivovarner Ivan Feichter med 1833 do 1846, je bilo tu veliko gostilniško podjetje.
Feichter je varil pivo v nekdanji KLeblatovini v Florijanski ulici 24 in je prenesel ime PRI KLEBLATU tudi na poljansko gostilno.
Izza 1846 do 1886 je bila tu posestnica Marija Feichter.
Gostilna je nehala, ko je leta 1886 prešlo posestvo v roke dr. Eisla soproge, kateri je 1892 sledila njena hči Hermina Del Cottova.
V nekdanji Winkerjevi hiši na št.12 je prestala pred mnogimi desetletji krčma, ki ji je bil 1787 gospodar Lovrenc Polak, krog 1798 do 1815 pa Gašper Marinko.
Takisto je s hišo vred izginila gostilna Josipa Grošlja leta 1800.
Časov silo je preživela gostilna PRI ŠTRAJSELJNU ali ZUM BLUMENSTRAUSS na št.21.
Njen izvesek se je ponašal s košarico, polno cvetja.
Kjer je bila na št.25 Bizjakova pekarna, je prodajal nekoč vino in klobasice Ivan Würstel, ki se je najbrž pisal za Klobasico.
V sosednji hiši je tabernal Anton Bončar.
Zamrla je pivovarna PRI SCHWARZU na št.31.
Krog 1830 ji je bil lastnik Josip Schwarz, rodom s Češkega, ki je imel tudi krčmo.
0
AMBROŽEV TRG
Na voglu Poljanske ceste in Ambroževega trga z vhodom iz tega je izkuhaval in žganjaril Ivan Bartl.
Kasneje je bila tam gostilna PRI VINSKI TRTI.
Na meji Zgornjih in Spodnjih Poljan gledajoča s pročeljem na Šentpeterski most, opremljena vrh vrat s kipcem svetega Florijana, stoji enonadstropna Korenova hiša na št.10, kasneje last Antona Dečmana.
Skoraj se ji z obraza bere, da je bila v njenih prostorih nekdaj gostilna.
V ta namen jo je sezidal 1808 stari Koren, France Vidic, ki je tu moževal in krčmaril že 1798.
Gostilno je po očetovi smrti nadaljevala hči Neža, ogromna ženščina, imajoča na sebi nekaj moškega.
Neža je bila strah poljanske in šentpeterske mladine.
Sama se je hvalila, da je plesala s francoskimi častniki.
Umrla je 17 SEP 1878, stara 83 let.
Leta 1846 je bila še gostilna pri Korenu.
Kmalu potem se je opustila
Poleg Korenove hiše proti Spodnjim Poljanom je bila nekoliko od ceste umaknjena stara gostilna PRI KONJIČKU.
Zlato je odpadlo.
Nekdaj se je reklo PRI ZLATEM KONJIČKU, a Konjiček je še čvrst.
Posestniki in gostilničarji so bili tu Josip Wegel leta 1787, Ivan Jendl leta 1800, Jurij Gury leta 1822, Ožbalt Gury leta 1869 in Anton Kotnik leta1877.
Kjer je park na Ambroževem trgu, je stala nekoč gostilna PRI POČIVAVNIKU, tako zvana po predzadnjemu posestniku.
Tu so krčmarili zidar Matej Trtnik leta 1787, Anton Hočevar leta 1802, Miha Hočevar leta1840, Jakob Počivavnik leta 1853 in mesar Franc Slovša.
Ta je hišo prodal mestnemu magistratu, ki jo je 1896 dal podreti.
Kakor za kongresa 1821, se še dandanašnji ponosno ozira hiša s svojega griča, kjer je bila gostilna PRI ŽIDANU na Poljanski cesti.
Tako se ji je reklo že 1779, ko je v nji tabernal Andrej Židan.
Potem so se vrstile rodbine Grad, Klemenc in Predovič.
Židanova gostilna je izmed najstarejših ljubljanskih pivnic.
Poleg Židana je gostilničaril krog 1787 kamenar Jakob Obernik.
Na stavbišču Marijanišča je stala krčma PRI KORUNU ali PRI JURČKU, nazvana po mesarju Juriju Črnetu, ki je tu gospodaril pred več kot 100 leti.
Ščit nad vrati je kazal vola z napisom ZUM OCHSEN.
Skozi dvorišče, kjer so klali drobnico, je vodila steza proti TIČKU na gričku.
Tja se je hodila mladina nekoč zabavat na vrtiljaku.
Na zemljišču Kmetijske družbe se je nahajalo od 1800 do krog 1822 posestvo pivovarnarja Pavla Prunerja.
Blizu podkovnice je PRI ODAMETU delovala krčma združena z mesarstvom.
Kasneje je bila tam na št.55 gostilna in mesarija PRI TOMETU.
PRI KALANU na št.52 je bila stara krčma, obratujoča poleg Gruma, rojstne hiše zgodovinarja profesorja Ivana Vrhovca.
Štepanjski most sta stražili dve gostilni, krčma PRI SVETKU na št.68, kjer bog še vedno roko ven moli in nasproti nje poleg nekdanjega znamenja gostilna PRI BUROVŽU.
Na oni strani mostu v Hradeckega vasi je slovela nekdaj krčma PRI ŽORGAVCU zaradi rib in rakov.
Ob Ljubljanici nasproti štahtprukna, stare lesene klavnice, štrleče iznad vode in razširjajoče grozen duh krog sebe, je obratovala gostilna PRI FLEKZIDARJU.
Med cukrarno in Židanom je vabila v svoje krilo zlasti prostovoljce, namenjene v Mehiko in nastanjene v cukrarni, pivnica z napisom MEXIKO.
Na voglu Poljanske ceste in Ambroževega trga z vhodom iz tega je izkuhaval in žganjaril Ivan Bartl.
Kasneje je bila tam gostilna PRI VINSKI TRTI.
Na meji Zgornjih in Spodnjih Poljan gledajoča s pročeljem na Šentpeterski most, opremljena vrh vrat s kipcem svetega Florijana, stoji enonadstropna Korenova hiša na št.10, kasneje last Antona Dečmana.
Skoraj se ji z obraza bere, da je bila v njenih prostorih nekdaj gostilna.
V ta namen jo je sezidal 1808 stari Koren, France Vidic, ki je tu moževal in krčmaril že 1798.
Gostilno je po očetovi smrti nadaljevala hči Neža, ogromna ženščina, imajoča na sebi nekaj moškega.
Neža je bila strah poljanske in šentpeterske mladine.
Sama se je hvalila, da je plesala s francoskimi častniki.
Umrla je 17 SEP 1878, stara 83 let.
Leta 1846 je bila še gostilna pri Korenu.
Kmalu potem se je opustila
Poleg Korenove hiše proti Spodnjim Poljanom je bila nekoliko od ceste umaknjena stara gostilna PRI KONJIČKU.
Zlato je odpadlo.
Nekdaj se je reklo PRI ZLATEM KONJIČKU, a Konjiček je še čvrst.
Posestniki in gostilničarji so bili tu Josip Wegel leta 1787, Ivan Jendl leta 1800, Jurij Gury leta 1822, Ožbalt Gury leta 1869 in Anton Kotnik leta1877.
Kjer je park na Ambroževem trgu, je stala nekoč gostilna PRI POČIVAVNIKU, tako zvana po predzadnjemu posestniku.
Tu so krčmarili zidar Matej Trtnik leta 1787, Anton Hočevar leta 1802, Miha Hočevar leta1840, Jakob Počivavnik leta 1853 in mesar Franc Slovša.
Ta je hišo prodal mestnemu magistratu, ki jo je 1896 dal podreti.
Kakor za kongresa 1821, se še dandanašnji ponosno ozira hiša s svojega griča, kjer je bila gostilna PRI ŽIDANU na Poljanski cesti.
Tako se ji je reklo že 1779, ko je v nji tabernal Andrej Židan.
Potem so se vrstile rodbine Grad, Klemenc in Predovič.
Židanova gostilna je izmed najstarejših ljubljanskih pivnic.
Poleg Židana je gostilničaril krog 1787 kamenar Jakob Obernik.
Na stavbišču Marijanišča je stala krčma PRI KORUNU ali PRI JURČKU, nazvana po mesarju Juriju Črnetu, ki je tu gospodaril pred več kot 100 leti.
Ščit nad vrati je kazal vola z napisom ZUM OCHSEN.
Skozi dvorišče, kjer so klali drobnico, je vodila steza proti TIČKU na gričku.
Tja se je hodila mladina nekoč zabavat na vrtiljaku.
Na zemljišču Kmetijske družbe se je nahajalo od 1800 do krog 1822 posestvo pivovarnarja Pavla Prunerja.
Blizu podkovnice je PRI ODAMETU delovala krčma združena z mesarstvom.
Kasneje je bila tam na št.55 gostilna in mesarija PRI TOMETU.
PRI KALANU na št.52 je bila stara krčma, obratujoča poleg Gruma, rojstne hiše zgodovinarja profesorja Ivana Vrhovca.
Štepanjski most sta stražili dve gostilni, krčma PRI SVETKU na št.68, kjer bog še vedno roko ven moli in nasproti nje poleg nekdanjega znamenja gostilna PRI BUROVŽU.
Na oni strani mostu v Hradeckega vasi je slovela nekdaj krčma PRI ŽORGAVCU zaradi rib in rakov.
Ob Ljubljanici nasproti štahtprukna, stare lesene klavnice, štrleče iznad vode in razširjajoče grozen duh krog sebe, je obratovala gostilna PRI FLEKZIDARJU.
Med cukrarno in Židanom je vabila v svoje krilo zlasti prostovoljce, namenjene v Mehiko in nastanjene v cukrarni, pivnica z napisom MEXIKO.
0
Avtor: mončika
Ti pa veliko hodiš po gostilnah 😆K.. ga gleda. 😛 ...
0
STRELIŠKA ULICA
Je spadala nekdaj k Poljanskemu predmestju.
Hiša št.2 je bila pred 100 leti last Josipa Reizi, ki je imel v nji gostilno.
V hiši je stanoval nekaj časa pesnik Prešeren.
Je spadala nekdaj k Poljanskemu predmestju.
Hiša št.2 je bila pred 100 leti last Josipa Reizi, ki je imel v nji gostilno.
V hiši je stanoval nekaj časa pesnik Prešeren.
0
KARLOVŠKO PREDMESTJE
KARLOVŠKA CESTA
Prva je na vrsti gostilna PRI KAMNIČANU na št.4, kjer je bilo Prešernu gorje rojeno.
Dogodek je ohranil pod naslovom POVODNI MOŽ pokojni dekan Ivan Vesel po pripovedi benediktinca Blaža Zime iz Radovljice leta 1861.
Krčmo je opisal takole:
Pred več kot 30 leti je stala pod Zvonarjem lepo zidana hišica, kjer je znani Dolenc točil sladko dolensko vince.
Imel je res veliko gostov.
Kar je posebno mlade ljudi sem vabilo, pa ni bil prijazni oče, kakor so krčmarja imenovali, temveč njegova premila hčerka, 19letna Zalika, ki je s svojo lepoto zatemnila vse ljubljanske krasotice.
Od nekdaj Ljubljanke lepe so slovele,
Al lepši od Zalike ni bilo nobene,
Nobene očem ni blo bolj zaželjene,
Ob času nje cvetja,
Device ne žene,
Ko nar bolj iz zvezd je danica svetla,
Nar lepši iz deklic je Zalika bla.
Očarala je pesnika,
Ki jo je snubil,
Toda Zalika pesnika se brani.
Odklonila ga je, češ da ga ne more ljubiti.
Prešeren je odšel domov in napisal balado Povodnji mož.
Zalika je bila rojena 13 AVG 1804.
19 leto je izpolnila leta 1923, ko se je nahajal pesnik sredi pravoslovnih študij.
Malo verjetno je, da bi bil pesnik že tedaj mislil na snubitev.
Pesem je zajeta iz Valvasorja in je bilo junakinji izprva ime Uršika, katero je izpodrinila Zalika.
Ko je pesnik pozneje prirejal Povodnjega moža za tisk, je prišla iznova Uršika na dan.
Zapisnik hišnih posestnikov iz 1800 navaja krčmarja Jakoba Dolenca, ki je bil hkrati veliki čolnar.
1 AVG1831 je umrl, potem je bila posestnica njegova žena Neža.
Z gostilno je bil nekaj časa združen mesarski obrt.
Kasneje je tu delovala mehanična delavnica TRIBUNA Frana Batjela.
Leta 1855 se je reklo tu PRI GORJANCU.
KARLOVŠKA CESTA
Prva je na vrsti gostilna PRI KAMNIČANU na št.4, kjer je bilo Prešernu gorje rojeno.
Dogodek je ohranil pod naslovom POVODNI MOŽ pokojni dekan Ivan Vesel po pripovedi benediktinca Blaža Zime iz Radovljice leta 1861.
Krčmo je opisal takole:
Pred več kot 30 leti je stala pod Zvonarjem lepo zidana hišica, kjer je znani Dolenc točil sladko dolensko vince.
Imel je res veliko gostov.
Kar je posebno mlade ljudi sem vabilo, pa ni bil prijazni oče, kakor so krčmarja imenovali, temveč njegova premila hčerka, 19letna Zalika, ki je s svojo lepoto zatemnila vse ljubljanske krasotice.
Od nekdaj Ljubljanke lepe so slovele,
Al lepši od Zalike ni bilo nobene,
Nobene očem ni blo bolj zaželjene,
Ob času nje cvetja,
Device ne žene,
Ko nar bolj iz zvezd je danica svetla,
Nar lepši iz deklic je Zalika bla.
Očarala je pesnika,
Ki jo je snubil,
Toda Zalika pesnika se brani.
Odklonila ga je, češ da ga ne more ljubiti.
Prešeren je odšel domov in napisal balado Povodnji mož.
Zalika je bila rojena 13 AVG 1804.
19 leto je izpolnila leta 1923, ko se je nahajal pesnik sredi pravoslovnih študij.
Malo verjetno je, da bi bil pesnik že tedaj mislil na snubitev.
Pesem je zajeta iz Valvasorja in je bilo junakinji izprva ime Uršika, katero je izpodrinila Zalika.
Ko je pesnik pozneje prirejal Povodnjega moža za tisk, je prišla iznova Uršika na dan.
Zapisnik hišnih posestnikov iz 1800 navaja krčmarja Jakoba Dolenca, ki je bil hkrati veliki čolnar.
1 AVG1831 je umrl, potem je bila posestnica njegova žena Neža.
Z gostilno je bil nekaj časa združen mesarski obrt.
Kasneje je tu delovala mehanična delavnica TRIBUNA Frana Batjela.
Leta 1855 se je reklo tu PRI GORJANCU.
0
ZALIKA
Dolenčeva Zalika je bila izvrstna pevka.
V zakon jo je vzel blejski okrajni komisar in sodnik Ivan Dev.
Umrla je 1866 v Kranju.
Njen sin je bil deželnosodni svetnik Edvard Dev, vnuka pa slavna pevka Mira Dev Costaperaria in skladatelj Oskar Dev.
Dolenčeva Zalika je bila izvrstna pevka.
V zakon jo je vzel blejski okrajni komisar in sodnik Ivan Dev.
Umrla je 1866 v Kranju.
Njen sin je bil deželnosodni svetnik Edvard Dev, vnuka pa slavna pevka Mira Dev Costaperaria in skladatelj Oskar Dev.
0
.
0
Le na kaj si pomislila, žlehtnoba? 😛 😆
Kobila ga gleda je bilo mišljeno. 😆
Kobila ga gleda je bilo mišljeno. 😆
0
ČRNIČEV ŠPITAL
Kjer je bila mestna ubožnica, tako zvani ČRNIČEV ŠPITAL, je delovala od 1787 v prvi hiši šz.7 pivovarna Pavla Prunerja, ki je bil hkrati posestnik štirih hiš na Spodnjih Poljanah.
Za Prunerjem je nastopil France Černič.
Leta 1827 je odprla MOL tu ubožnico na št.7 in 9
Kjer je bila mestna ubožnica, tako zvani ČRNIČEV ŠPITAL, je delovala od 1787 v prvi hiši šz.7 pivovarna Pavla Prunerja, ki je bil hkrati posestnik štirih hiš na Spodnjih Poljanah.
Za Prunerjem je nastopil France Černič.
Leta 1827 je odprla MOL tu ubožnico na št.7 in 9
0
Mnoga desetletja je delovala znana gostilna PRI RIHTARJU, prej PRI SVEČARJEVEM JANEZU na številki 28.
0
.
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
01.12.2021 ob 19:11