GOSTILNE - 3

Sunbeam
19.11.2021 ob 18:19
Verjetno so kar nore gobe konzumirali. Ali žabe lizali. Nekateri tukaj jih še dandanašnji.
Dojenček
19.11.2021 ob 18:31
Avtor: Dojenček
Najbolj fajn so se imeli pri krčmarju nižje sorte (ali kako se jim je reklo) in pri žganjarju , tam so gotovo še opij kadili. Ali je vrli Vrhovnik tudi o javnih hišah in kadilnicah opija kaj zanimivega napisal?


Resno? Kako so prisli do opija? In kdo si ga je lahko privoscil?


Opij je prišel do njih . Z Orienta. Valvazor bi že vedel od kod in kdo ga je privlekel. Presvitli cesar Ferdinand III ( ata od čeljustnika Leopolda I ) je celo leta 1641 prepovedal uvoz in kajenje opija. Kadili so ga pustolovci, avanturisti, vojaki umetniki, plemiči , duhovščina in od vseh naštetih priležnice .
lelj
19.11.2021 ob 18:56
ŽABJAK

2
Leta 1788 je tabernal tu Matija Suhodobnik, ki je 1788 vzel za ženo Nežiko, hčer gostilničarja in meščana na Šentpeterskem predmestju Ivana Jevnikarja.

3
Leta 1763 sta si bila soseda na Žabjaku 3 in 4 Andrej Perne in Lukan.
Poleg krčmarstva sta špogala še drug obrt.
Prvi je bil pek, drugi čevljar.

Na Žabjak 3 je sedaj gostilna M. Ražma.

6
SODČEK
Prastara gostilna, stoječa ob treh ulicah, Žabjak 6, Hrenova ulica 24 nasproti vojaške prevoznice in Pred Prulami 13.
V prejšnjih časih je bil zlat in so mu rekli FASELBIRT.
Kjer sedaj Sodček žejne napaja, je bila nekoč gostilna ZUM WASSERTOR, hraneča spomin na Vodna vrata, h katerim je spadal okrogel stolp, stoječ ob Ljubljanici do 1787 in grablje, držeče v poševni smeri preko Ljubljanice do Brega in braneče ladjam v mesto.
Konec 18. in v začetku 19. stoletja je gospodaril in krčmaril tu Martin Srovc.
Steno dvorišča pri Sodčku krasi v plitki vdolbini nameščen reliefni križ s Kristom, Marijo in svetim Ivanom.
Ta krog 1 meter visoki spomenik izvira iz 15. stoletja.
Odkod je prišel na sedanje mesto, ni dognano.
Lahko, da je bil kdaj last jezuitov in da se je po velikem požaru 1774 premestil semkaj.
Verjetnejša je domneva, da je bil ta križ so 1787 vzidan v stolpu na vodi, saj je znano, da so predniki radi krasili mestna vrata s svetimi podobami.
Pri Faselbirtu je imel Prešeren 10 let s svojimi prijatelji tajne sestanke.
leskova mast
19.11.2021 ob 18:58
Ti ocitno beres ekstremno anarhisticno literaturo! Meni se je zdelo, da so bili Slovenci izven standardnih svercerskih in trgovskih poti po kopnem in po morju in prevec provincialni za tak razvrat. In sem mislila, da je bil opij moderen sele v poznem 18. in v19. stoletju. Vedno sem ga navezovala na Angleze zaradi opijskih vojn. Ocitno sem bila v hudi zmoti.
leskova mast
19.11.2021 ob 19:00
Je kdaj pricurljalo ven, o cem je Preseren tajno sestankoval?
Sunbeam
19.11.2021 ob 19:01
Se ve kakšne tajne sestanke je imel Prešeren pri Faselbirtu.?
Dojenček
19.11.2021 ob 19:12
Namig: Črkarska pravda.
leskova mast
19.11.2021 ob 19:30
Zakaj je bila pisava taksna skrivnost, da je niso mogli debatirati javno? Verjetno se ne spomnis, Dojencek, enkrat sem sprasevala za izraz annahme za eno sorodnico. Kasneje sem odkrila, da je bila porocena z bratrancem od Metelka, oceta metelcicea in prevzela njihovo ime, od tod annahme, po smrti se je vrnila v nase gnezdo in eni trdijo, da je vzela svojega zlahtnika. In zato sem si takrat ogledala metelcico in samo to lahko recem, hvala bogu in vsem svetnikom na visavah, da je niso sprejeli za uradno pisavo. Mogoce je bil tudi Metelko kadilec opija. Mislim, da so se odlocili za najboljso varianto. Ampak ne vem, za katero je navijal Preseren. Spomnim se o Cankarju, da se je norceval iz koncnic glagolov, nekako tako: ena jedel pomaranca ali nekaj podobnega, a se vec ne spomnim detajlov. Preseren je pa itak pisal v latinici, podobni danasnji pisavi. Pameten poba.
Mici
19.11.2021 ob 19:48
Prešeren je pisal v bohoričici, uporabljamo pa gajico, ki je izvorno hrvaška.
Sunbeam
19.11.2021 ob 19:49
MTZ saj lahko po naše napišeš. Saj veš kaj.
Dojenček
19.11.2021 ob 23:14
Ti ocitno beres ekstremno anarhisticno literaturo! Meni se je zdelo, da so bili Slovenci izven standardnih svercerskih in trgovskih poti po kopnem in po morju in prevec provincialni za tak razvrat. In sem mislila, da je bil opij moderen sele v poznem 18. in v19. stoletju. Vedno sem ga navezovala na Angleze zaradi opijskih vojn. Ocitno sem bila v hudi zmoti.

Mak je bil kulturna rastlina že v pozni kameni dobi, opiate pa so uporabljali že v antični Grčiji v zdravilne in kultne namene. V starorimski civilizaciji je bil znan kot droga petičnežev, v popisu zalog cesarske palače iz leta 214 ( za časa Karakala), so našteli, reci in piši 17 ton opija. Uporabljali so ga povsod, kjer je potekala svilna cesta, zgodnji kristjani so ga potem prepovedali, ker je bil satanovo delo. Mak so seveda gojili dalje, ker so ga uporabljali za prehranjevanje. Opiati so se malce potuhnili in spet vzcveteli za časa vzpona arabske medicine, ki je bila znanstvena fantastika za vrle Evropejce tistega časa. Na Kitajsko so ga menda privlekli Španci ( ok Kitajci so mak že gojili in opiate uporabljali v zdravilne namene), Španci pa so jim pokazali, da se ga da uporabljati tudi za bolj posvetne namene. Čeprav razpaslo pa se je kot si že ugotovila v 18 st. V naše kraje je zašel po svilni poti preko vie imperije oziroma njenih stranpoti….
Dojenček
19.11.2021 ob 23:21
Zakaj je bila pisava taksna skrivnost, da je niso mogli debatirati javno? Verjetno se ne spomnis, Dojencek, enkrat sem sprasevala za izraz annahme za eno sorodnico. Kasneje sem odkrila, da je bila porocena z bratrancem od Metelka, oceta metelcicea in prevzela njihovo ime, od tod annahme, po smrti se je vrnila v nase gnezdo in eni trdijo, da je vzela svojega zlahtnika. In zato sem si takrat ogledala metelcico in samo to lahko recem, hvala bogu in vsem svetnikom na visavah, da je niso sprejeli za uradno pisavo. Mogoce je bil tudi Metelko kadilec opija. Mislim, da so se odlocili za najboljso varianto. Ampak ne vem, za katero je navijal Preseren. Spomnim se o Cankarju, da se je norceval iz koncnic glagolov, nekako tako: ena jedel pomaranca ali nekaj podobnega, a se vec ne spomnim detajlov. Preseren je pa itak pisal v latinici, podobni danasnji pisavi. Pameten poba.

Se spomnim , čisto možno je, da je Metelko kaj konzumiral, čeprav bi to bolj pripisala Prešernu . Seveda je bil Prešeren proti metelčici ( dajnčico pustimo lepo pri miru ), pisal pa je, tako kot je Mitzi že omenila, v bohoričici, tako kot ata Trubar.
lelj
20.11.2021 ob 16:11
ZVEZDARSKA ULICA

4
Tu je bil 1618 posestnik kamnosek Jurij Pruner, ki se je poleg svoje obrti bavil z vinsko kupčijo.
Vino je dobival nekaj z Dolenjskega, nekaj iz Vipave in iz Istre.
Leta 1623 je plačal magistratu davka za 4 ladje vipavskega mošta, dolenjca in terana.
Leta 1624 je prejel na štirih ladjah 14 veder vipavca in 71 veder terana in dolenjca.

Po njegovi smrti leta 1645 je prevzel gospodarstvo njegov sin Jurij, ki je opustil vinsko kupčijo.
lelj
21.11.2021 ob 14:49
SVETEGA JAKOBA TRG (LEVSTIKOV TRG)

PRI VIRANTU
Gostilna je nosila nemško ime ZUR STERNWARTE ali PRI ZVEZDOGLEDNICI v spomin na zvezdarno jezuita Gabrijela Gruberja, ki je na pogorišču obeh jezuitskih semenišč sezidal med 1775 in 1781 poslopje za svoje matematične in zvezdoslovne študije.
Leta 1840 je dodal Anton Virant obširen prizidek tej hiši.
Virantova gostilna, združena s kavarno in prenočišči, se je dvignila v vrsto ljubljanskih hotelov.
Pri Virantu je priredilo Filharmonično društvo krog leta 1860 koncert.
Dokler je zboroval v nekdanji Reduti kranjski deželni zbor, je bilo pri Virantu zbirališče slovenskih poslancev.
Čez Zvezdarsko ulico je imela Virantova hiša prostoren vrt.
Leta 1922 je prešla iz rok Kranjske hranilnice v last poštnega ravnateljstva.

Konec Virantovega vrta je stala enonadstropna hiša z nadvratnim reliefom žalostne Matere božje, obdane s kipcema svetega Roka in svetega Boštjana.
V tej nekdaj Mislejevi, pozneje Robbovi hiši, podrti pozimi 1898, je cvetela gostilna ZUM VERGISSMEINNICHT, ki se je zvala nekaj časa GASTHAUS ZUR STADT EMAUS in se naposled prelevila v PREŠERNOV HRAM, nahajajoči se sedaj v Rožni ulici 29.

Nasproti cerkvi svetega Jakoba deluje izza 1868 izkuh in gostilna PRI FRONCU.
Sedanji gospodar Fran Brgant je združil z gostilno prodajo špecerijskega blaga.

8
V nekdaj Blagajevi, sedaj Lazzarinijevi hiši je bila izza davnih časov vinotočnica, kjer se je prodajala kapljica iz vinogradov grofov Blagajev.
Sedaj je tam VINOTOČ PRI GROFU BLAGAJU.

V Palusovi hiši na voglu Svetega Jakoba trga in Zatiške ulice 1 (Stiške ulice), iz katere je bil vhod, je tabernala gostilna PRI TOMLEŠKU.
Nekdaj so se ustavljali tu v Zatiški ulici tovorni vozovi, ki so odvažali razno blago proti dolenjski metropoli.
Glavni voznik je bil Fovriček.
Vozovi so izginili, ko se je 1894 otvorila dolenjska železnica.
Tedaj je jel Fovriček nakladati v Novem mestu in voziti v Belo Krajino.
Dojenček
21.11.2021 ob 17:41
Avtor: lelj
SVETEGA JAKOBA TRG (LEVSTIKOV TRG)

PRI VIRANTU
Gostilna je nosila nemško ime ZUR STERNWARTE ali PRI ZVEZDOGLEDNICI v spomin na zvezdarno jezuita Gabrijela Gruberja, ki je na pogorišču obeh jezuitskih semenišč sezidal med 1775 in 1781 poslopje za svoje matematične in zvezdoslovne študije.
Leta 1840 je dodal Anton Virant obširen prizidek tej hiši.


Živ Lelj , ali lahko tole malce bolj podrobno razložiš prosim?
1.) Zvezdoglednica? Ali ni bila v palači ( Gruberjevi), kjer je dandanes (upam, da še) Arhiv RS, ali je bila nekoč samostojna stavba?
2.) Anton Virant je bil nekdaj poslanec. Ali je bil ta poslanec tudi virt? Oboje v enem?
lelj
21.11.2021 ob 17:56
Avtor: Dojenček
Avtor: lelj
SVETEGA JAKOBA TRG (LEVSTIKOV TRG)

PRI VIRANTU
Gostilna je nosila nemško ime ZUR STERNWARTE ali PRI ZVEZDOGLEDNICI v spomin na zvezdarno jezuita Gabrijela Gruberja, ki je na pogorišču obeh jezuitskih semenišč sezidal med 1775 in 1781 poslopje za svoje matematične in zvezdoslovne študije.
Leta 1840 je dodal Anton Virant obširen prizidek tej hiši.


Živ Lelj , ali lahko tole malce bolj podrobno razložiš prosim?
1.) Zvezdoglednica? Ali ni bila v palači ( Gruberjevi), kjer je dandanes (upam, da še) Arhiv RS, ali je bila nekoč samostojna stavba?
2.) Anton Virant je bil nekdaj poslanec. Ali je bil ta poslanec tudi virt? Oboje v enem?


gruberjeva palača
lelj
21.11.2021 ob 17:59
Dojenček
21.11.2021 ob 18:14
Prav lepa hvala. Mislim, da sem nekaj pomešala, čeprav v Wikipediji piše, da je bil Anton deželni poslanec. Ampak virt je bil verjetno njegov prednik. Sicer jih je pa cel kup teh Antonov Virantov.
Kako pa je v knjigi napisan njegov priimek?
leskova mast
21.11.2021 ob 19:17
Oh, Lelj, ko zaides v moje rodne kraje, srce igra mi sepetaje. Zvezde na nebu, zabe regljajo, dokler se ne zjasni.
Kaj je misljeno kot ladje vina? So bile o recne ladjice ali kaj drugega. Kako so vino transportirali v vedrih brez razlivanja?
Dojenček
21.11.2021 ob 19:58
Leta 1624 še ni bilo železnice in so robo tovorili s cizami, vozovi, večje količine pa z ladjami.
Vedro je bilo mišljeno kot količinska enota. Saj veš včasih so bili čevlji, palci, polovnjaki, rovaši, kvanti, sežnji etc. Pa še link , ker si nekje omenila….
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
© 2014-2024 Cvek123