Kaj imata skupnega drevo in grm?

poslano v temi :: Kaj imata skupnega drevo in grm?

Zlasti ob tržnih dneh se je razen kupcev in prodajalcev nadrenjalo med mestnimi zidovi polno glumačev, vedežev, romarjev, pohabljencev in beračev, ki so bili že pri belem dnevu nasilni. V temi se je le to sprevrglo v divje rjovenje, prepir, tepež, rop ali uboj. Po beznicah so popivali, igrali in se prepirali. Na cestah so se tolkli in preganjali, ker ni bilo varnostne straže. Zvon z gradu je naznanjal zvečer, da se je treba posloviti od gostilne in da se morajo zapreti mestna in hišna vrata. Kogar so po tem zalotili na ulici brez luči in oboroženega, ta je moral plačati kazen. Ko je postalo nadzorstvo po ulicah trdneje, so se smeli meščani vračati domov tudi v kasnejših urah. V poznem srednjem veku je postal nočni čuvaj tudi varnostni stražar s helebardo in svetilko. V zadnjih stoletjih je bilo pod Trančo vsako noč 14 stražnikov s stražmojstrom, ki so patruljirali po mestu in izklicevali ure poleti od devete do druge ure. Razen na ogenj in tatvine so pazili tudi, da ni bilo nemirov in pretepov. Posebno predrzni so bili služabniki plemstva in duhovščine, ki so se opirali na predpravice svojih gospodarjev. Ker so jim ti iz nasprotovanja do meščanov preradi spregledali nasilna dejanja in pretepe, je cesar Friderik III. na pritožbo meščanov dovolil, da sme mestni sodnik prestopnike kaznovati, če jih zasači v mestu. V hiše duhovnikov ali v gradove pa ni smel ponje. Sodnijskemu nadzorstvu so bila podvržena živila, mere in uteži. Kogar so zalotili, da je goljufal, so mu uteži in mere uničili, pijačo izlili v Ljubljanico, živila pa razdelili med uboge in sirote. Sledila je še kazen. 1599 Se je zbrala pred jezuitskim kolegijem truma ljudi, ki je do polnoči prepevala za katoličane zbadajoče pesmi. Dva nočna čuvaja, ki sta hotela množico razpršiti, sta morala bežati pred trumo ljudi. 1625 Nastal je težak in nevaren spor med dijaki in mehaniki, ki so ga kljub navodni krivdi mehanikov kmalu poravnali. 1641 Večji dijaški nemiri so se polegli, ko so kolovodje izročili roki pravice. Mestni očetje so se pritožili, da jezuitski dijaki povzročajo nerede, da nadlegujejo mestne stražarje, da dijaki ne izkazujejo občinskim svetnikom dolžne časti, da jezuiti ne zadostijo za v ječah zaprte krivce in da njihovi pridigarji preveč jasno namigujejo na nekatere osebe. Glede osporavanega zasliševanje dijakov pred mestnim sodiščem so se jezuiti sklicevali na vicedomov dekret. 1682 Poleti so meščani hoteli napasti dijaško semenišče.

poslano v temi :: STARA LJUBLJANA

1791 Ker so delavci na Bregu kljub prepovedim kadili, so jim za to razvado obljubili 12 palic. 1802 Toži magistrat, da že od najmanjšega šolarčka kadi skoraj vsak dijak, pa tudi drugi drže zlasti ob večerih svoje pipe v ustih in je le čudno, da na lesenih mostovih in hišah ni prišlo do nesreč. Magistrat je tudi grajal policijske stražnike, ki kakšnemu kmetu še odvzamejo pipo, pred mestjanom ti bo pa še klobuk privzdignil. Posebej naj se še dijakom resno prepove kajenje in nočno vrvenje po kavarnah in gostilnah, ker vodi to k pohujšanju nravi in jih neverjetno mnogo odvrne od duhovskega stanu. 1804 Prepoved so obnovili. Okoristili so se biriči, da so na sejmih pobirali kmetom pipe, ki so jih vrnili proti plačilu globe. Policija je te takse prepovedala in dala z bobnanjem prepoved kajenja večkrat obnoviti v slovenskem in nemškem jeziku. Kdor ni ubogal, je tvegal, da ga za kak teden zapro. V olikani družbi med moškimi in ženskami, je prišlo v navado njuhanje tobaka. Nosljanje je dalo povod za izdelovanje lično rezljanih in umetno okrašenih tobačnih.

poslano v temi :: STARA LJUBLJANA

Na svojo čast so veliko dali. Dana obljuba ali beseda je bila več vredna kot izpolnjena formalna listina. Udarec na roko je veljal toliko kot pečat in pismo.

poslano v temi :: STARA LJUBLJANA

V Ljubljani so zvonili, še preden je bolnik izdihnil. Imeli so svečane pogrebe s številno duhovščino in dolgim sprevodom. Za uboge so ustanovili posmrtne bratovščine z letnimi prispevki.

poslano v temi :: STARA LJUBLJANA

Delovni čas je bil do 15 ur. Delali so od sončnega vzhoda do sončnega zahoda s kratkim odmorom za kosilo. Dopuste so nadomeščali cerkveni prazniki, cehovski prazniki in prosti dnevi za trgatev, žetev in mlačev. V 15. stoletju so si pomočniki izvojevali prosti plavi ponedeljek. Če že ne celi dan, so bili prosti vsaj po drugi uri popoldne, da so se mogli okopati. Vštevši nedelje so tako ljudje prišli letno do 100 prostih dni.

poslano v temi :: STARA LJUBLJANA

V Nepalu ga kličejo Tin Ton Ti Kar pomeni "moški, ki ga imajo živali rade in tudi on njih"

poslano v temi :: Razkritje : Sunbeam

175

poslano v temi :: Koliko ste visoki?

Narobe. Orgijo planirajo na oddelku Kamasutre.

poslano v temi :: Knjižnice...

jaz bi počakal tudi s seksom v knjižnici bom počakal

poslano v temi :: Knjižnice...