PRIJAVA / REGISTRACIJA
registracija za sodelovanje ni potrebna, a če si želiš rezervirati ime in se družiti z ostalimi člani, se bo potrebno registrirati ;)
Čvek 123
Dobrodošli na čvek 123.
NOVA TEMA

STARA LJUBLJANA


lelj :: 04.04.2020 ob 15:09
VIR:

Josip Mal,
STARA LJUBLJANA IN NJENI LJUDJE,
Mestni muzej v Ljubljani 1957
Avtor lahko ureja vse odgovore v temi.
lelj :: 04.04.2020 ob 15:09
Poleti so vstajali ob 4.00, pozimi ob 5.00
Trgovine in obrtne zbornice so odpirali poleti ob 6.00, pozimi ob 7.00.
Ob istem času se je začel šolski pouk in občinske seje.

Kosilo je bilo ob 10.00
Večerja je bila ob 18.00

Ob 21.00 je bil solidni meščan že v postelji.

Od aprila do septembra so mestna vrata zapirali ob 21.00, pozimi pa ob 20.00
Pred zapiranjem vrat so v opozorilo zamudnikom zvonili na Gradu v stolpu piskačev.
Brez dovoljenja župana ni smel stražar ponoči nikogar spustiti v mesto.

Mesto se je pogreznilo v globoko temo in grozljivo tišino, ki jo je prekinjal le s helebardo oborožen nočni stražnik pri izklicevanju ur.
lelj :: 04.04.2020 ob 15:13
Meščani so spoštovali dediščino prednikov, zato se podoba mesta v tesnem obzidju ni spreminjala.
Nove hiše so zrasle le če je prejšnjo hišo popolnoma uničil požar.

Ker so meščani ponoči čepeli doma, so bile ulice brez luči.

Ker ulice niso bile tlakovane, so se ob dežju spremenile v jame blata in gnoja, kjer so se valjali prašiči in rili za odpadki, ki so jih meščani s smetmi zmetali na ulice in ceste.

Tudi bogati meščani so živeli v svojih domovih skromno.
Žene in hčere so same predle in šivale sebi in svojcem obleko ter skrbele za kuho.
leskova mast :: 04.04.2020 ob 15:40
Kdaj so vstajali ze ob 4h? In zakaj, oziroma, kaj so poceli do takrat, ko se je zdanilo?
lelj :: 04.04.2020 ob 15:53
Kdaj so vstajali ze ob 4h? In zakaj, oziroma, kaj so poceli do takrat, ko se je zdanilo?


Poleti so vstajali ob 4ih.
Treba je bilo pripraviti zajtrk, nafutrati svinje in kure, pripraviti robo za prodajo na tržnici...
lelj :: 04.04.2020 ob 15:55
V zgodnjem srednjem veku so bila okna brez šip.
Najprej so se pojavile šipe na cerkvah, v 15. stoletju pa še na hišah.

Leta 1485 je v Zgornjem Dravogradu duhovnik s svojim umazanim perilom zamašil okna spalnice, da bi obvaroval pred burjo laškega škofa, ki je prišel na obisk.

Leta 1507 so v cerkvi svetega Krištofa zavarovali stekla z žično mrežo.
Takrat je v Ljubljani živel steklar Lenart.

Leta 1572 je bil izdan privileg za ustanovitev steklarne v Ljubljani.
ti ja :: 04.04.2020 ob 16:37
Lelj, kaj ni bil na line napet kozji meh namesto šip?
lelj :: 04.04.2020 ob 16:40
Avtor: ti ja
Lelj, kaj ni bil na line napet kozji meh namesto šip?


je bil
ali pa so uporabili kaj drugega, kar jim je prišlo prav
lelj :: 04.04.2020 ob 16:41
Stari meščani so vsako novost razkričali za propad nravnosti kot so bile vilice in posteljni vložki namesto slamnjač, ko so lojeve in voščene sveče izpodrivale lesne smolne bakle, ko so v čumnate v 16. stoletju postavljali kamine, ko so namesto lesenih skled začeli uporabljati cinaste posode.

Še v začetku novega veka je bila stanovanjska oprema tudi pri bogatih revna.

Meščani so se raje kazali v lepi dragi obleki.
To je sprožilo vrsto odredb glede oblek.

Vsak plemič, meščan, obrtnik, pomočnik, vajenc, duhovnik, redovnik, dijak in vojak je imel določeno posebno obleko, da je vsak vedel s kom ima opraviti.

Ob pogrebu niso nosili le žalnih oblek.
Člani ljubljanske posmrtne bratovščine so si ob pogrebih in pri zadušnicah nadeli kute.
lelj :: 04.04.2020 ob 16:44
Od stanov ločeni Judje so imeli za bivanje določeno Židovsko četrt vse do izgona leta 1515.
Nosili so ošiljen klobuk.
Kristjani niso smeli jesti z Judi jedi, ki so jih Judi pripravili.
Jude niso smeli vabiti na ženitovanje ali družinsko gostijo in niso se smeli kopati z Judom.

Od 12.00 velikega četrtka do velikonočne nedelje so morali imeti Judje vrata in okna zaprta in se niso smeli prikazati na cesti.

Judje niso smeli imeti krščanskih poslov, ki bi jedli njihov kruh in njihove jedi.
Sicer so bili izobčeni.

Kadar je Jud prisegal, je stal na svinjski koži, desno roko pa je do zapestja držal v knjigi z Mojzesovimi postavami.
lelj :: 04.04.2020 ob 16:44
Za manjvredne in nečastne poklice so veljali:
Krvniki
Godci
Glumači
Rokodelci, ki so vozili zločince na morišče
Strojarji, ker so delali z mrhovino
Tkalci, ker so se bavili z žensko obrtjo
lelj :: 04.04.2020 ob 16:45
Meščani niso zamudili prilike za veseljačenje ob godovih, porokah botrinah, proščenjih, semnjih, izvolitvi sodnika, izvolitvi župana, ob ogledu meja, ob mojstrskih izpitih, po sejah občinskega sveta in ob pojedinah na sedminah.

2. julija 1615 se je nadvojvoda Ferdinand v pismu zgražal, da se volitve mestnega sodnika v Ljubljani vrše popoldne, ko je večina mestnega sveta v pijanosti.
Zato je kranjskemu vicedomu naročil, da se morajo za naprej vršiti volitve zjutraj ob 4.00 ali ob 5.00.
Mestni svetovalci naj gredo poprej še k maši, da bodo volili v treznem stanju in ne bodo prisegali pijani, kakor je pred 3 tedni o tem poročal škofu Miha Taller.


Leta 1607 se je mestni svet moral zagovarjati na očitke,
da se prodaja meso na postne dni,
da se sejmi vrše ob praznikih pred mašo,
da se ne izkazuje dolžno spoštovanje duhovščini s sveto popotnico,
da ljudje govorijo v cerkvi kar po klopeh.

Ob izvolitvi in ob glavnih mestnih pravdah je mestni sodnik vabil na slavnostno pojedino, kar ga je denarno prizadelo.

Leta 1660 so zato sklenili, da bo namesto dveh samo 1 pojedina in da bo s tem tudi manj zgražanja pri duhovščini in ljudeh.

Valvasor je menil, da bi več meščanov dočakalo starost, če bi manj častili Bakhovo kapljico.
Saj je kljub jesenski in zimski megli podnebje zdravo.

Leta 1710 je Marko Grbec v knjigi Zagovor ljubljanskega zraka pripisoval večino bolezni nezmernosti, zlasti vinom prosekarju, muškatelcu, malvaziji in čezmernemu uživanju ostrig ter sip.
Tej nezmernosti so bili vdani zlasti priseljeni Nemci.
Zaradi bližine toplega morja so bile ostrige in sipe v Ljubljani dokaj poceni.

Leta 1725 je mestni svet sklenil, da se bodo pristojbine hranile na rotovžu.
Če bo sodnik pristal na pojedino, mu jih izroče, drugače pa ostanejo na rotovžu.
V tem primeru plačajo novi meščani samo po 3 goldinarje sprejemnine.

Leta 1744 se je v povračilo za duhovniško svarjenje in vmešavanje mestni svet obregnil ob vinotoč v škofiji in vicedomskem uradu.
Zagrozil je, da bodo tistim, ki pridejo tja po vino, odvzeli pijačo s posodo vred.
Povrhu pa se bodo pritožili še na sam dvor.
lelj :: 05.04.2020 ob 10:51
Leta 1549 so poleti izvolili za župana Volbenka Gebharta.
Ob prisegi so mu svetovali, naj se ne druži z ljudmi nižjih slojev, ogiba naj se slabe družbe, ponočevanja, igre, plesa, razgrajanja ter naj ne hodi v goste k ljudem, ki so v pravdah.
To ga je tako užalostilo, da izvolitve ni sprejel.
Kmalu je zbolel in leta 1550 umrl.

Leta 1551 je župan Dorn posvaril meščana zaradi neprimernega obnašanja.
Svarilo ga je tako razjarilo, da je županu grozil s pestjo.
Mestni svet ga je poklical na rotovž, kjer je moral prositi župana za božjo voljo oproščenja.
Poleg tega se je moral še 14 dni pokoriti v stolpu.

Leta 1551 so v stolp poslali suknostrižca, ker je na ulici pijan nahrulil župana.

Leta 1551 so v vicedomski stolp zaprli vrvarje, ki so žalili mestni svet.
Izpustili so jih, ko so plačali naloženo denarno kazen.

Leta 1568 svetujejo novemu županu, naj ne ponočuje, ne igra in ne popiva z ljudmi, ki niso na najboljšem glasu.

Leta 1789 je nekdo ovadil župana Petra Fistra, da je pristranski, nagle jeze, vdan pijači in surov.
Komisija je poročala, da ovadba pretirava županovo pivsko napako, ki nikoli ni škodila uradnemu poslovanju in da ga k vinu ne vleče toliko lastni nagib, kolikor občevanje z meščani, ki si razen vina ne morejo zamišljati nobenega drugega veselja.
Na opozorilo kresijskega glavarja je župan opustil vino in pivsko družbo.
lelj :: 10.04.2020 ob 8:54
Meščani so se nekoč zbirali pri lipi in vodnjaku na Starem trgu.

»Vsa soseska se je sestala ob godbi v zaupnem in odkritosrčnem prijateljstvu, ki je bila različna od francoske nezaupljivosti, varljive vljudnosti, zakrinkane hinavščine in odvratne macchiavelščine.«

Valvasor
lelj :: 10.04.2020 ob 8:59
Po 30 letni vojni razpasle divje nravi so se omilile vprav pod vplivom blažjih običajev iz kraljestva sončnega kralja.
Ljudje so se še vedno zabavali pri javnem kaznovanju obsojencev, ki niso bili vedno zločinci.
Z godbo so vabili gledalce k izvršitvi sodbe javnega šibanja.
Norčevali so se iz obsojencev v sramotilnih kletkah in iz jahačev na lesenem oslu.

Da se krivci ne bi izmikali roki pravice, je bilo ob koncu srednjega veka cerkvam in samostanom delno odvzeto azilno pravo.
Frančiškanski samostan je to pravico imel še v 17. stoletju.

Leta 1527 je moral kmet za dva kočarska domca (oštata) na Selu vzdrževati vislice.

Leta 1749 so vojaške dezerterje obešali na kraju, kjer so jih zajeli.
Enega so obesili pred Pisanimi vrati, dva pa na Prulah.

4. marca 1750 so prebrali pred rotovžem smrtno obsodbo morilcu svoje priležnice.
Obglavili so ga pod VISOKO RIHTO, kar se je rablju posrečilo šele pri četrtem zamahu.

Leta 1757 so dali v Ljubljani naslikati po Antonu Fayenzu prizor, kako je cesarski rabelj usmrtil hudodelca Rozino.
lelj :: 11.04.2020 ob 17:35
Otroci so živeli svobodno in divje zunaj na ulicah in trgih.
Ob semanjih dnevih pa so bili zvesti gledalci glumačev, godcev in pevcev od vseh vetrov.

Leta 1569 so ljubljanskim sodnikom prepovedali, da bi z učenci ponoči peli po ulicah za nagrado.

Leta 1610 je dal mestni sodnik zapreti dijaka, ker je razžalil stražo in mestnega biriča zabodel v roko.
Sklicujoč se na privilegije so jezuiti zahtevali, da dijaka izpuste.
Mestni sodnik se je vdal in odprl dijaku vrata na Tranči.
Mestni očetje so grajali sodnika in naročili, naj dijaka izsledi in znova zapre.

Leta 1612 je učitelj bakalevreat Lenart Marij moral po službeni dolžnosti gosti in peti z dijaki pri maši v Šenklavžu na čast sodniku Ungerju.
Izjemoma je dal mestni svet godbenikom 2 goldinarja nagrade.

Leta 1615 so se stepli dijaki in klobučarski pomočniki ter se obmetavali s kamenjem.
Pomočnike so zaprli na Tranči.
Za osvoboditev dijakov se je prišel na mestne seje potegovat jezuitski rektor.
Dosegli so spravo.
Dijaki in klobučarji so si morali na rotovžu podati roke.
Na rotovžu so zagrozili, da bo vsak pomočnik, ki ga dobijo s puško ali z bodalom, zaprt na Tranči, njegov mojster pa bo kaznovan za 25 zlatih dukatov.

Leta 1682 so čevljarji zabodli 3 jezuitske dijake.
V gnevu zoper jezuite se je zbralo veliko meščanov.
S stražo je prišel mestni sodnik, da poišče dijake, ki so povzročili izgrede.
Ti so ušli.
Naslednji dan so meščani metali kamenje v okna jezuitskega seminarja.
Izgredi zoper jezuite so se nadaljevali tudi v sledeči noči.
Konec neredom je napravil strah pred kugo.
lelj :: 16.04.2020 ob 17:43
Leta 1552 se je moral braniti bivši mestni sodnik Frankovič pred sramotilnim zasmehovalnim spisom.
V njem so napadli Frankoviča, sina, visoko in nižjo duhovščino ter druge posvetne osebe.

Leta 1562 so pred duhovskim sodiščem očitali Trubarju, da je pripeljal iz Nemčije tiskarja, ki je tiskal sramotilne pesmi zoper duhovščino, cerkev in vero.

Leta 1594 so po naročilu nadvojvode Maksimilijana odstranili luterance in jih nadomestili s katoličani v občinski in cerkveni upravi.
Nadvojvoda je v dopisu trdil, da žive ne le ljubljanski meščani, ampak celo sam mestni sodnik pohujšljivo in nespokorniško življenje, ne spoštujejo praznikov in se vdajajo le zabavi in veseljačenju.

Decembra 1594 je na ukaz vlade vicedom zaprl luteranca Gašperja Sernca, ker je s sramotilnim namenom ob telovski procesiji izobesil raz svoje okno konjski koc.
Svojega najemnika Albinija je pa napodil iz hiše, ker je oddal nekaj strelov iz puške, da bi povzdignil slovesnost procesije.

Leta 1599 se je zaradi zasmehovanja zgodil spopad med protestanti in katoličani, ker sta v poznih večernih urah dva meščana prepevala zbadljivke zoper katolištvo in jezuite.
Z njima je bil tudi deček, ki sta ga priganjala, naj poje glasneje.
Mestni svet je oba meščana kot upornika zaprl na Trančo in po zasluženju kaznoval.

Leta 1599 sta bila kaznovana z globo 100 cekinov dva meščana, ki sta pokopala svoja otroka po luteransko z javno procesijo ob prepevanju pohujšljivih nekatoliških pesmi.
Naslednje leto je eden od teh dveh meščanov poslal svojega novorojenčka na Turjak, da ga je krstil tam skriti predikant.
Kaznovan je bil z novimi 50 goldinarji.

V tem času je začela z delom protireformacijska komisija in sežigala vozove luteranskih knjig.

Leta 1601 so razdejali luteransko pokopališče ob Gosposvetski cesti.
Škof Hren je dal iz grobnic Špitalske cerkve mrliče zmetati v Ljubljanico.

Leta 1615 so zaprli v mestne stolpe nekatoliške žene, češ da so ponaredile velikonočne spovedne listke.
Med njimi je bila tudi županja.
Iz milosti so ji dovolili, da je smela ostati v mestu, toda morala je hoditi v cerkev.
lelj :: 20.04.2020 ob 18:12
Leta 1568 je meščan in klobučar Kraft na ulici zasramoval in z zmerjanjem razžalil notranjega občinskega svetnika in blagajnika Pisanca.
Krafta so telesno kaznovali in ga zaprli.
Na posredovanje vplivnih oseb so Krafta izpustili in mu zagrozili, da bo ob novem prekršku kaznovan za staro in novo.
Pred mestnim svetom je moral Pisanca za božjo voljo prositi za odpuščanje, nakar ju je mestni svet razglasil za dobra prijatelja.

Leta 1608 je bil spor dveh občinskih svetnikov.
Drug drugega sta morala prositi odpuščanja.
Za kazen sta ostala 3 dni v pokorščini, eden na rotovžu, drugi v špitalskem stolpu.

Leta 1601 je odstopajoči mestni sodnik opozoril občinski svet, da pazi na svojo in mestno reputacijo pred zahtevami vicedoma.
Vicedom je sodnika poklical k sebi in mu naročil, da takoj priskrbi sedlo za mantovskega vojvodo, ali pa ga bo dal obesiti.

Nekaj let kasneje je vicedom zahteval, naj sodnik izpusti iz Tranče zapornika, ker bo sicer dal vreči sodnika v ječo pod stopnice, kamor zapirajo tatove in druge hudodelce.
lelj :: 20.04.2020 ob 18:13
Leta 1478 se je Jud Šalamon, zet ljubljanskega Juda Arama, pritožil, da ga ljubljanski meščan in krznar po krivem dolži, da ga je zmerjal in zasmehoval.
Cesar Friderik III. je naročil po kranjskem deželnem glavarju, naj krznar ne nadleguje Juda.
Če pa krznar meni, da mu je Šalamon kaj hudega podtikal in to dokaže, naj glavar ukrene kot je običaj.

Leta 1550 je bila huda žalitvena tožba.
Meščanka je pastorko na trgu oklofutala in ozmerjala z nečistnico in tatico.

Leta 1550 so meščanu na rotovžu očitali, da se je v prepiru obnašal surovo kot samski potepuh.

Leta 1541 so zapodili iz mesta razuzdanca, češ da s takim človekom ne morejo živeti skupaj v istem zidovju, kjer se vsak dan lahko srečajo.

Leta 1601 so odrekli meščansko pravico dimnikarskemu mojstru, ker je živel z žensko na veri.
Sprejeli bi ga nazaj med meščane le, če kmalu pripelje pred mestne svetnike žensko, s katero se bo poročil, sedanjo ljubico pa mora takoj zapoditi.
Dalje se je moral obvezati, da ne bo jemal pod svojo streho tihotapcev in ne bo ž njimi sodeloval ter se ne bo ponoči potikal po ulicah.
Obljubiti je moral, da si kupi v mestu svojo hišo.

Leta 1608 niso sprejeli za meščana Laha, ker ni bil rokodelec in je bil kot glušec nesposoben za trgovino in obrt.
Imel je tudi 2 otroka.
Žena ga je imenovala za tatu, podpiral je tihotapce in je bil že zaprt na Tranči.

Leta 1616 je tožila vdova, da jo je soseda zmerjala z vlačugo, ji hotela razpraskati obraz, ji grozila z nožem in ji pretila, da jo prežene iz hiše.
Sodnik je napadalko ostro posvaril.
lelj :: 20.04.2020 ob 18:13
Mesto je bilo v obzidju svet zase, kjer se je vse zvedelo.
Leta 1614 je občinski svet nastopil zoper tako prenašanje pošt.

Leta 1615 se je župan pritoževal, da mestni svetniki ne znajo doma molčati o mestnih sejah: »Komaj stopiš iz rotovža, je že vsa ulica poučena o vseh sejnih tajnostih!«

Leta 1635 so obnovili sklep zastran molka o razpravah na sejah.

Leta 1653 so zoper izdajanje uradnih tajnosti nastopili s sankcijami.
Kdor bi drugim razodel najmanjšo stvar iz seje, tega bodo z bobnom pred rotovžem razglasili za nepošteno, nečastno in krivoprisežno osebo.
Odvzeli mu bodo vse časti in ga za vedno izgnali iz mesta.

Če želite sodelovati na forumu, se prijavite ali registrirajte. Registrirani člani lahko na forumu sodelujejo tudi anonimno.