PRIJAVA / REGISTRACIJA
registracija za sodelovanje ni potrebna, a če si želiš rezervirati ime in se družiti z ostalimi člani, se bo potrebno registrirati ;)
Čvek 123
Dobrodošli na čvek 123.
NOVA TEMA

STARA LJUBLJANA - 3


lelj :: 29.04.2020 ob 14:15
Na svojo čast so veliko dali.
Dana obljuba ali beseda je bila več vredna kot izpolnjena formalna listina.
Udarec na roko je veljal toliko kot pečat in pismo.
lelj :: 29.04.2020 ob 14:15
1791
Ker so delavci na Bregu kljub prepovedim kadili, so jim za to razvado obljubili 12 palic.

1802
Toži magistrat, da že od najmanjšega šolarčka kadi skoraj vsak dijak, pa tudi drugi drže zlasti ob večerih svoje pipe v ustih in je le čudno, da na lesenih mostovih in hišah ni prišlo do nesreč.
Magistrat je tudi grajal policijske stražnike, ki kakšnemu kmetu še odvzamejo pipo, pred mestjanom ti bo pa še klobuk privzdignil.
Posebej naj se še dijakom resno prepove kajenje in nočno vrvenje po kavarnah in gostilnah, ker vodi to k pohujšanju nravi in jih neverjetno mnogo odvrne od duhovskega stanu.


1804
Prepoved so obnovili.

Okoristili so se biriči, da so na sejmih pobirali kmetom pipe, ki so jih vrnili proti plačilu globe.
Policija je te takse prepovedala in dala z bobnanjem prepoved kajenja večkrat obnoviti v slovenskem in nemškem jeziku.
Kdor ni ubogal, je tvegal, da ga za kak teden zapro.

V olikani družbi med moškimi in ženskami, je prišlo v navado njuhanje tobaka.
Nosljanje je dalo povod za izdelovanje lično rezljanih in umetno okrašenih tobačnih.
lelj :: 29.04.2020 ob 14:21
Zlasti ob tržnih dneh se je razen kupcev in prodajalcev nadrenjalo med mestnimi zidovi polno glumačev, vedežev, romarjev, pohabljencev in beračev, ki so bili že pri belem dnevu nasilni.
V temi se je le to sprevrglo v divje rjovenje, prepir, tepež, rop ali uboj.
Po beznicah so popivali, igrali in se prepirali.
Na cestah so se tolkli in preganjali, ker ni bilo varnostne straže.

Zvon z gradu je naznanjal zvečer, da se je treba posloviti od gostilne in da se morajo zapreti mestna in hišna vrata.
Kogar so po tem zalotili na ulici brez luči in oboroženega, ta je moral plačati kazen.

Ko je postalo nadzorstvo po ulicah trdneje, so se smeli meščani vračati domov tudi v kasnejših urah.

V poznem srednjem veku je postal nočni čuvaj tudi varnostni stražar s helebardo in svetilko.

V zadnjih stoletjih je bilo pod Trančo vsako noč 14 stražnikov s stražmojstrom, ki so patruljirali po mestu in izklicevali ure poleti od devete do druge ure.
Razen na ogenj in tatvine so pazili tudi, da ni bilo nemirov in pretepov.

Posebno predrzni so bili služabniki plemstva in duhovščine, ki so se opirali na predpravice svojih gospodarjev.
Ker so jim ti iz nasprotovanja do meščanov preradi spregledali nasilna dejanja in pretepe, je cesar Friderik III. na pritožbo meščanov dovolil, da sme mestni sodnik prestopnike kaznovati, če jih zasači v mestu.
V hiše duhovnikov ali v gradove pa ni smel ponje.

Sodnijskemu nadzorstvu so bila podvržena živila, mere in uteži.
Kogar so zalotili, da je goljufal, so mu uteži in mere uničili, pijačo izlili v Ljubljanico, živila pa razdelili med uboge in sirote.
Sledila je še kazen.

1599
Se je zbrala pred jezuitskim kolegijem truma ljudi, ki je do polnoči prepevala za katoličane zbadajoče pesmi.
Dva nočna čuvaja, ki sta hotela množico razpršiti, sta morala bežati pred trumo ljudi.

1625
Nastal je težak in nevaren spor med dijaki in mehaniki, ki so ga kljub navodni krivdi mehanikov kmalu poravnali.

1641
Večji dijaški nemiri so se polegli, ko so kolovodje izročili roki pravice.
Mestni očetje so se pritožili, da jezuitski dijaki povzročajo nerede, da nadlegujejo mestne stražarje, da dijaki ne izkazujejo občinskim svetnikom dolžne časti, da jezuiti ne zadostijo za v ječah zaprte krivce in da njihovi pridigarji preveč jasno namigujejo na nekatere osebe.
Glede osporavanega zasliševanje dijakov pred mestnim sodiščem so se jezuiti sklicevali na vicedomov dekret.

1682
Poleti so meščani hoteli napasti dijaško semenišče.
leskova mast :: 29.04.2020 ob 15:51
Ni cudno, da so bili revni, ce so sproti ves denar odnasali v beznice.

Tale stavek razlozi: Za predico je sedel njen oboževalec, ki je čistil pezdir z naročja dekleta.
lelj :: 30.04.2020 ob 19:13
Če je vojak srečal meščana s pipo v ustih, mu jo je izbil, sam pa je moško kadil, ker si ni nihče predrznil ga opozoriti, da je to v mestu prepovedano.

1784
Vojaška straža je aretirala po gostilnih ljudi, ki so zvečer mirno sedeli pri naročeni jedi in pijači.
Celo uradnike so vlekli na stražnico.
Magistrat je prosil vojaško poveljstvo, naj obhodne straže aretirajo le ponočne razgrajače in pretepače ter jih naslednjega dne izroče mestnim oblastem.

1796
Divji tuji vojaki so bili nastanjeni v Ljubljani v pričakovanju francoskega napada preko Italije na Avstrijo.
Vojak je razbil v hiši peč.
Drugo peč so tako onečedili, da so jo morali očistiti od vrha do tal.

Ko je vojakova žena pri kuhanju kave preveč kurila, jo je gospodinja okarala, da utegne nastati požar.
Marketenderica je začela gospodinjo klestiti z gorečim polenom po glavi in ji obljubila, da bo njen mož vojak že še obračunal ž njo.
lelj :: 30.04.2020 ob 19:13
Prepiri in pretepi med vinjenimi civilisti so postali tako pogosti, da je magistrat oznanil, da bodo za naprej vsi kolovodje rabuk brez ozira na družbeni položaj pred rotovžem javno kaznovani s palico.

1786
Ponočni rogovileži so dobili 5 do 10 batin s palico, gostilničar pa je dobil denarno globo.

Ob drugi priložnosti sta prejela dva nočna pretepača po 6 palic, tesar pa, ki je ponoči nadlegoval celo okolico ter pretepal neko žensko, je dobil 6 palic in obljubo, da ga prihodnjič oddajo v prisilno delavnico.
Isto so obsodili kot tesarja tudi izzivače, ki so klicali »fantie na Corascho« (fantje na korajžo).
lelj :: 30.04.2020 ob 19:14
Varnostni organi so imeli tudi nadzorstvo nad snago v mestu.

1790
Policijski red za Ljubljano ostro graja izlivanje pomij, krvi, rakovih oklepov in smeti na ulice.
Mesarjem prepoveduje klati teleta in ovce pred stojnicami na cesti, polivati po tleh kri in drugo nesnago.
Hišni lastniki naj svojim strankam odkažejo prostor in posodo, kamor bodo spravljali smeti in odpadke.
Magistrat mora poskrbeti, da bodo jarki, kanali in požiralniki po ulicah očiščeni zaradi odtoka deževnice in studenčnice, tudi tlakovanje mora biti v redu, da ne bo jam in luž.
Hišni posestniki naj pozimi sneg in led izpred svojih hiš pospravijo in odpeljejo, med letom pa naj vsak na določen dan očisti in pomete cesto pred svojo hišo.
Stranišča in greznice je treba prazniti le pozimi.
lelj :: 30.04.2020 ob 19:16
KAZNI

Kadar so bili prestopki lažjega značaja in ni šlo za življenja in glavo, so bila med kaznovalnimi sredstvi razširjena taka, ki prepuščajo hudodelnika zasramovanju, zasmehu in objestnim šalam vseh prebivalcev, ko so ga na trgu ali ob cesti privezali ali z železnim obročem priklenili k steni, stebru, križu, kamnu ali ga postavili na oder, ga zaprli v sramotilno norčijsko kletko, ga izpostavili na leseni oslici ali na sramotilni klopi pred rotovžem ali peke pred kruharno, ga pomakali v vodo, mu nadeli trlico ali gosli za vrat ali mu vklenili nogo v leseno klado.

Kot pokoro za obrekovanje so obešali ženskam za vrat sramotilni kamen, prepirljivkam pa so nadeli trlico.

Da je bila sramota bolj poznana, so kazen izvrševali ob tržnih dneh.
Včasih so z godbo vabili ljudi, da so ga pomagali sramotiti.
Dejali so, da mu je smel vsakdo njegovo čast obrezati.
Vedno češče je pela svojo pesem tudi šiba in korobač nad moškim ali žensko, javno na trgu kot za zidovi v ječi.

Ježo na živem oslu so imeli za kazen pri ženskah, ki so stavile svojim možem rožičke ali pa so jih teple.
Mož je moral skozi vas ali mesto voditi osla, na katerem je bila ritensko privezana njegova žena z oslovim repom v roki.
Kazen so včasih izvršili na lesenih živalih.

1655
Po naročilu magistrata je naredil ljubljanski tesar lesenega osla za kaznovanje vojakov.

1719
Na predlog mestnega sodnika so spomladi dali napraviti novega lesenega osla.
Tega bi morali jezditi stražniki, ki so po nočnih rabukah puščali na cedilu svojega stražmojstra.
Oslov hrbet je bil navzgor ošiljen, obsojencu pa so obtežili še noge.

+++

Vodna kopel v Ljubljanici, ki je bila skoro stoječa, umazana in zasmrajena.
Kazen potapljanja z jerbasom v vodo ali smrdljivo mlakužo mestnega jarka je bila v Evropi zelo razširjena za nepoštenost pekov.
Včasih so peka vrh tega vtaknili še v vrečo in ga zašili.

Poleg pekov so tudi mesarje potapljali in dvigali ali pa so obsojenca pustili, da je visel v košari, dokler se ni sam odločil, da je skočil v umazano vodo in od gledalcev tepežkan bežal domov.

1286
Curiški pek je iz maščevanja za sramoto zažgal svoje rodno mesto.

1593
Spomladi so ljubljanski svetniki sklenili, da bo vsak teden eden od njih obiskal peke in dal pretehtati kruh.
Kdor bo pekel prelahek kruh, bo kaznovan prvič s tremi, drugiš s šestimi in tretjič s devetimi cekini.
Kogar bodo zalotili četrtič, bo kaznovan s potapljalko zadaj za kruharno.
V petič pa izgubi obrtno pravico.
Zaplenjeni kruh so odstopili ubožnim očetom, da so ga razdelili med potrebne.

1799
Odredba žuga z ukorom, zaporom, denarno kaznijo, zaplembo kruha in odvzemom obrtne pravice.
Kazni potapljanja ne omenja več.

+++

V norčijsko kletko so pred rotovžem zapirali pijance in razuzdance.
Obmetavali so jih z gnilimi jabolki in zaprtki, jih na vse načine dražili in za norca imeli.

Mesarja, ki so ga zasačili, da je ponovno sleparil pri tehtanju, so privezali na križ, ki je stal za mesnicami tik za meščanskim špitalom.

1618
Policijski red očita mesarjem, da niso vljudni, da meščane na razne načine pritiskajo, da žalijo meščanske žene z nedostojnimi besedami, jih pustijo dolgo čakati ter jim vobče ne izkazujejo dolžnega spoštovanja.
Mestni svetovalci so bili mnenja, naj se mesarji v bodoče skromneje vedejo do gospodinj in naj jih ne pustijo predolgo čakati.


V vsakem gospodinjstvu so smeli brez vsakih užitninskih dajatev zaklati vsako leto po enega prašiča.
Od drugih živali, kdor jih je klal za lastno porabo, ni bilo treba plačati leta 1717 vpeljanega mesnega krajcarja, marveč le po 1 sold od vsakega funta teže, od katere so pa drobovje odbili.

+++

1530
Na posebno priprošnjo so spregledali šibanje Neži, a so jo postavili na sramotilni oder za 1 uro, potem pa izgnali.

1569
Kovač je ukradel 3 kože.
Privezali so ga k sramotilnemu stebru, izšibali in ga iz mesta pregnali.

1611
Rabelj je sežgal požigalca na grmadi.
Ko so požigalce ujeli, so jim iz samega ognja navezali goreče poleno ali tram za vrat ali na hrbet.

1613
Rabelj je obglavil vlačugo nad vlačugami, dasi so ženske večinoma utapljali.

1635
Žensko obsodili, da je morala pometati trg.

1635
Vodjo upornih kmetov Jurija Levca so obglavili, razčetverili truplo in obesili na štiri ljubljanske odprte in proste ceste.

1638
Rabelj je obglavil in sežgal z žrebico delikventa.

1642
Ženska je v predmestju odložila otroka in se zatekla v Udmat.
Strah pred krvavo rihto je bil tolikšen, da se je pri zidanemu križu na Friškovcu, kjer so izvrševali smrtne kazni in koder so jo biriči mimo gnali, zgrudila, omedlela in izdihnila.

1645
Dva vojaka sta iz objestnosti ubila mesarja, drugega pa težko ranila, da je umrl.
Pred meščani sta se hotela rešiti v frančiškanski samostan, ki je imel azilno pravico, kar jima ni uspelo.
V mestni ječi zaprta vojaka je skušala vojaška oblast nasilno rešiti.
Prišlo je do bitke med meščani in vojaki.
Žrtve so bile na obeh straneh.
Polkovnik je bil ranjen v trebuh in je naslednjega dne umrl.
Morilca sta ostala v rokah mesta.
Pozneje sta bila obsojena na smrt.

1661
Rabelj je obglavil in sežgal s kravo delikventa.
Po pravnem naziranju je bilo treba kaznovati s smrtjo tudi živali, ker z rjovenjem niso klicale na pomoč.

1697
Azilske pravice v frančiškanskem samostanu se je po umoru poslužil krojaški pomočnik.
Po treh tednih se je iztihotapil iz samostana v praznem sodu.
Ko se je vrnil v mesto po obleko, so ga prijeli in obglavili.

1784
Februarja je ljubljanska kresija potrdila magistratovo obsodbo dveh čolnarjev in prekupčevalcev drv iz Loke.
Na tržni dan sta morala stati pol ure na sramotilnem odru s tablico na vratu, da sta prekupčevalca z drvmi in oderuha.
Potem so naložili vsakemu 10 udarcev s palico.

Pred njima so isti dan oklofotali dva druga drvarja z 12 palicami.

1797
Kresijsko glavarstvo je tožilo, da so postale tatvine običajne.

1799
Tatico perila so tako premlatili, da jo na magistratu niti zaslišati niso mogli.
Sunbeam :: 30.04.2020 ob 19:17
1799, je kaj podrobnosti?
Sunbeam :: 30.04.2020 ob 19:20
1613. Kakšna je bila vlačuga nad vlačugami? Pufmutti?
lelj :: 30.04.2020 ob 19:23
Avtor: Sunbeam
1799, je kaj podrobnosti?


v knjigi ni podrobnosti
lelj :: 30.04.2020 ob 19:24
Avtor: Sunbeam
1613. Kakšna je bila vlačuga nad vlačugami? Pufmutti?


predstavljaj si, da vlačuga da enmu na teden

vlačuga nad vlačugami je verjetno dala ene desetim na teden
Sunbeam :: 30.04.2020 ob 20:15
Avtor: lelj
Avtor: Sunbeam
1613. Kakšna je bila vlačuga nad vlačugami? Pufmutti?


predstavljaj si, da vlačuga da enmu na teden

vlačuga nad vlačugami je verjetno dala ene desetim na teden
Na dan, verjetno.
lelj :: 01.05.2020 ob 19:16
Kopanje je bilo v javnih kopališčih silno priljubljeno v prvi vrsti zato, ker se je tam nudila prilika razvedrila in zadovoljitve čutnih strasti.
Moški in ženske so se kopali skupno in le slabo zakriti.
Do 16. stoletja niso videli nič spotakljivega v obisku javnih kopališč.
Odtlej dalje, pa so postala kopališča razvpita kot kraji nemorale in grehote.
Začeli so jih zapirati in opuščati.

Človeškim strastem je ustrezal duh časa renesanse.
Bila je to doba čutnega izživljanja.
Nobeno dekle ni bilo varno pred oprezanjem fantov.
Služkinje so spočele s svojimi gospodarji.
Pomočniki, ki se niso smeli ženiti, so v odsotnosti trgovcev in obrtnikov zalezovali in nadlegovali njihove žene.

Globoko izrezane obleke na vratu ženske niso kazale le na plesu.
Tako so bile opravljene tudi doma, na cesti in v cerkvi.

V starih nemških ženitovanjskih pesmih se v kodeksu ženske lepote navaja 35 lepotnih delov.
Prava krasotica naj ima glavo iz Prage, noge od Rena, roke iz Kölna, hrbet iz Brabanta, izbočen trebušček iz Francoske, prsi pa iz avstrijske kranjske dežele, katero je mogel tujec spoznati najbolje le v Ljubljani.

V času protireformacije so začeli nastopati zoper potratnost v obleki, javna razveseljevanja, zvodništva, nravno razrvanost, katera se je s sektami širila med ljudstvom.

1251
Sklenili so, da z dijaškimi ugrabljevalci deklet, ubijalci in tatovi ne smejo ravnati kot se postopa z drugimi dijaki.

1541
Mestni očetje so naročili mestnemu sodniku, naj strogo pazi in kaznuje družbo, ki se zbira pri Platnerici, se tam prepira in igra.

Na rotovžu so razpravljali o škofovi pritožbi, da gostači, trgovski in rokodelski pomočniki in sluge ob nedeljah že navsezgodaj popivajo, namesto da bi šli k maši.

Deželnega glavarja so naprosili, da bi zatrl zvodniške hiše po deželi.

Kralj Ferdinand je na pobudo protestantskih kranjskih deželnih stanov rotil prebivalstvo, naj se odpove grehu in zločinu in se skesano vrne k Bogu, da odvrne kugo in turško nevarnost, zvonjenje opoldne pa bo klic, da se omili jeza božja.

1577
Trubar toži, kako postanejo plemiči po dovršenih študijah predrzni, surovi cepci, postopači in pijanci, ki ne pogledajo nobene knjige več, ko niso več podložni strahovanju skrbnikov.

Med 30 letno vojno se celo dijaki graških jezuitskih šol niso obotavljali moriti, ropati in ubijati.
lelj :: 01.05.2020 ob 19:19
1796
Je našel kanclist Za zidom (Cankarjevo nabrežje) 63 zelo nedostojnih vizitk v dveh zavojih.
Ker je šel tik pred njim bakrorezec Weinmann, so ga obtožili, da so njegove.
Vizitke so uničili, njega pa obsodili na 8 dni milega zapora na rotovžu.
Ob petkih in sobotah je dobil le kruh in vodo.

Da je imel Weinmann dovolj posla in zaslužka, si je ob usihanju poštenih naročil pomagal s pohujšljivo umetnostjo, ki je bolj šla.
Erotične podobe so bile na posebnih listih, tobačnicah, pokrovih od ure, v medaljonih…

1798
So pri preiskavi na stanovanju v Trnovem našli 74 skrajno umazanih nespodobnih bakrorezov in 65 plošč za take podobe.
Weinmann se izgovarjal, da listov ni prodajal.
V stiski je oddal le 20 kosov resnim možem, večinoma vojakom.
Prosil je za milostno sodbo.
Obsojen je bil na 30 dni lahkega zapora na rotovžu, poostrenega dvakrat na teden ob kruhu in vodi.
Ob novem prestopku so mu zagrozili s kaznilnico.
lelj :: 01.05.2020 ob 19:28
V 14. stoletju je v večini mest in po vaseh razvratnost priklicala javne hiše, ki jim oblasti niso nasprotovale, da bi s slabim preprečile kaj hujšega, saj so zahajali tudi veljavni možje k tem lepim ženam, ki so se pojavljale ob semnjih, zabavah, v kopališčih, na romanjih, proščenjih, turnirjih, stanovskih in državnih zborih.
Sledile so premikom vojaških čet, ki so jim bile potrebne kot perice, kuharice in prenašalke.

Imeli so jih za zaželjen nečasten sloj, ki je bil označen.
Morale so nositi posebno obleko, ki je bila različna po raznih krajih.
Rumen plašč z modrimi vrvicami, rdeče čepice, zelena krila, zelen ali rumen rob na tančici in posebna igla.
V nekaterih mestih jim je bil prepovedan vstop v odličnejše dele mesta.

Drugod so bile enakopravne.
Priznana jim je bila predpravica, da so smele izvrševati obrt in da mesto ni smelo dovoljevati novih javnih hiš, v katerih so bile zaposlene domačinke.

Po mestih je bil zelo številen sloj trgovskih in rokodelskih pomočnikov, ki zaradi cehovsko omejenega števila mojstrov niso mogli in niso smeli imeti lastne družine.
Pomočnik si je ustvaril svoj dom le, če se je poročil z mojstrovo vdovo ali hčerjo.
Zato sta bili ti dve vedno v nevarnosti, da se izrodi prepovedano ljubimsko razmerje.

Da bi preprečili zapeljevanje žena in hčera, so meščani podpirali javne hiše.
Izgovarjali so se, da je to potrebno v varstvo čistosti zakona in devištva.

Hčere bajtarjev in kmetov, ki so prišle v mesto za zaslužkom, so se pogosto vdinjale v take hiše.
Vmes so bile tudi hčere meščanov, za katere ni bilo zaposlitve in zaslužka, pomožiti se pa tudi niso mogle vse, ko je po številnih vojnah moških primanjkovalo.
Dekline so šle tudi na ulice, v gostilne in kopališča.
Po kopanju so si gostje v posebnih kabinah dali postreči z jedjo in pijačo od kopaliških dekel.
Babja dolina v okolišu Vegove ulice kaže na predmestni del stare lahkoživosti.

Izza 16. stoletja je začel vpliv javne hiše upadati zaradi gospodarskega propada, ker Sredozemlje ni bilo več središče svetovnega prometa, ki je z odkritjem Amerike prešel na pristanišča ob obalah Atlantskega oceana.
Propad je povzročil tudi novi kapitalizem.
Kriza je ogrožala premoženja in potrkala na vrata ljudi, ki so se morali odpovedati vajenemu uživanju.
Delo, skrb in stiska so omejile prostitucijo.
Vedno redkejše so bile po Evropi javne hiše.

Ostale so v večini le lahkoživke.
Prikrito so živele svoje življenje.
Na zunaj so bile čednostne in čiste, ki so se preživljale kot šivilje, vezilje, perice ali likarice.
Moškim pa je bilo dobro znano kje živijo in kdaj jo dobiš.
Ker je bil obstoj lahkoživke tajen, je moral biti tu ostati tajen stik z njo.
Na zunaj je moralo biti vse častno, saj je minil čas renesanse, ko so bile lepe žene olepševalke življenja, praznikov in veselic.

***
Ob koncu 15. stoletja se je pojavil sifilis, ki je prišel iz novega sveta od preganjanih Indijancev.
Ker je prišla okužba iz javnih hiš, so te zaprli, ženske pa izgnali iz mesta, dokler kuga ni prešla.
Ljudje so se začeli ogibati javnih hiš.

1537
Mestni svet je sklenil, da je treba kaznovati prešuštnice in prešuštnike.

1547
Mestni svet je razpravljal o zakonolomstvu in o prizivu žene plačilnega mojstra zoper izrečeno sodbo.

Sklenili so, da se iz Ljubljane izžene Fister zaradi nečasti in zakonolomstva.

Na prošnjo cele soseske in moža so pomilostili ženo, ki so jo zasačili v prešuštvu.
Ta je bila že leta 1544 zaradi zakonolomstva obsojena na 8 dni ječe, potem pa bi morala iti čepet še v sramotno kletko na trgu.
Na prošnjo očeta in njenih prijateljev so ji leta 1544 prizanesli.
Tudi tokrat so ji prizanesli in zagrozili, da če se še enkrat pregreši, bo brez milosti in drugim v svarilo postavljena v »apotekarico« in zazidana.
Po določbah srednjeveškega nemškega ljudskega prava SCHWABENSPIEGEL so prešuštnice žive pokopali ali zazidali.

1548
Pred sodnika je prišel čevljarski pomočnik, ker je grešil z ženo Matije.
Ker je imel dobre priprošnjike, je bil ustno ukorjen, če se bo pa še pregrešil, se mu bo novo k staremu priračunalo.
Matijevi ženi je grozilo izgnanstvo.
Prišel je njen mož z odvetnikom in prosil za milost.
Spregledali so ji, a ji obljubili kazen za nov pregrešek.

Na moževo prošnjo je bila v Ljubljani pomiloščena žena ptujskega samostanskega kletarja, ki je pobegnila na Vrhniko z menihom istega samostana.

Podobno je prosil Ljubljančan za ženo, ki se je trikrat spečala z Jakobom.
Pomilostili so jo, a je morala plačati 50 rajnšev za mestne utrdbe, s sodiščem pa se je morala še posebej poravnati.
Za Jakoba je prosil stiški opat, koroški dedni točaj in predsednik kranjskega deželnega sodišča.
Jakoba, ki je sedel pod ključem na Tranči, so izpustili.
Plačal pa je 32 rajnšev globe.

Mestni očetje so ukazali Albrehtu Beheimu, da mora v dveh dneh s svojo deklino zapustiti Ljubljano.

V vicedomskem stolpu se je pokoril mesar, s katerim je bila nosna njegova dekla.
Zanj je prosila žena, a je moral ostati v stolpu 3 mesece ali plačati 50 rajnšev za mestne utrdbe.
Po prestani kazni so ga še ostro ukorili, češ da na magistratu vedo, da z nedostojnimi izrazi nadleguje vse ženske, ki prihajajo nakupovat k njemu v mesnico.
Če se ne bo poboljšal, ga bodo brez milosti izgnali.

Križarski komtur je zasačil nekoga v prešuštvu s cerkovnikovo hčerjo.
Oba je držal v križanskih zaporih.
Mesto je zahtevalo izročitev obeh, ker je bilo mesto pristojno v malfičnih zadevah.
Po daljšem oklevanju se je komtur vdal.
Mesto je grešnika pomilostilo.

Za pokoro so spravili v vicedomski stolp meščana, ki je pred kratkim dobil otroka z deklino, svojo ženo pa je pretepal, da je dobila splav.

Ljubljanski orožarnar ni bil podložen mestnemu sodišču.
Ker je živel javno z dekletom, so naprosili deželnega upravitelja, da bi to razmerje odpravil.
Dobil je naročilo, da mora v 3 mesecih poslati svojo deklo proč.

1562
Hrvatom so žene zveste,
poslušne in uslužne v vsem,
tudi se prav redko sliši o nečistosti med njimi in nikakor se ne puste objemati ali prijemati
niti v šali
niti pri plesu.

Primož Trubar

1568
Mestni svet je naročil sodniku, naj prešuštnika, ki je svoj greh priznal, postavi v kletko pred rotovžem in ga potem izžene.

Odgodili so razpravo v zadevi peka Lenarta, ki je prešuštvoval s svojo deklo.
Januarja 1569 so mu prepovedali vsako skupnost z drugimi peki.
Niti svoje pekovske klopi ni smel imeti pri njih, marveč se je moral preseliti zraven žensk.

1572
Mestni sodnik je ukazal deželnemu podkovaču, naj se vzdrži nedostojnih ženščin in druge svojati, ker mu bodo drugače napeli druge strune.

1593
Mestnemu sodniku je bil izročen vicedomski podložnik, ki je dvema ženskama obetal zakon.
Za kazen so ga postavili pred rotovžem v kletko, obmetavali z jajci in izgnali iz mesta.

1594
Žensko, ki jo je zapustil mož in se je vdala lahkoživemu življenju, so zaprli v kletko, okepali z zaprtki, gnilim sadjem in izgnali iz mestnega pomirja.

1600
Tožil je meščan mestnega sodnika Petka, da ga je dal na ovadbo navadnega jesiharja vreči v ječo, češ da nečistuje s svojo deklo, pa mu ni mogel ničesar dokazati.
Zahteval je 8 dukatov odškodnine in Petkovo odstavitev.

1634
Steklarju Cerarju in ženi Urši so zagrozili z večnim izgonom iz mesta, če ju še kdaj zalotijo pri zvodništvu ali drugih zlikovstvih.
Speljala sta hčer kuharja pri deželnem okrajnem odvetniku.
Rešilo ju je posredovanje redovnih duhovnikov.

1635
Sodnik Widerkehr je zalotil v hiši v Špitalski ulici pripadnika privilegiranih stanov, kako je poleg njega brez steznika napol gola sedela neka vdova.
Oba je vtaknil v ječo na Tranči, priviligeranca pa naslednje jutro izpustil.
Zanj se je zavzel škof, ki je grozil sodniku z izobčenjem, če se ne poravna, ne prinese velikonočnega spovednega listka in se ponovno ne izpove pri jezuitih.
Sodnik se je skliceval na običaj, da so vedno na Tranči zapirali brez izjeme vse, ki so jih ponoči našli v sumljivih hišah.
Sodnik je prosil mestni svet za zaščito.
Vicedom je obljubil omehčati škofa.
Škof je sodnika izobčil.
Mestni svet se je pritožil pri cesarju in škof se je vdal.
Widerkehr je ostal sodnik, ker bi kot cerkveni izobčenec ne mogel biti.
Vdova je leta 1636 morala v 3 dneh zapustiti mesto, ker ni opustila nečistega življenja in je bila venomer v pohujšanje mestu.

Mestni svet je zaradi pohujšljivega življenja za večno pregnal iz mesta oba zakonca s hčerjo.
Za pouk drugim taticam je moral oče na Tranči pretepsti svojo hčer.
Potem jo je pretepel še birič.

Izgnali so Uršo, ki so ji sodni sluge naložili poštenih palic zaradi nečistovanja, malopridnega življenja in tatvin.

1637
Ižanskemu krojaču, ki je imel 3 žene, je rabelj odrezal nos, ga izšibal in med zaslišanjem dvakrat mučil.

+++

1666
Se baha jezuitski analist, da so v protireformacijski komisiji odpravili 4 konkubinate, poravnali več sporov med sorodniki in sežgali 3 zelo rabljene magične knjige.


1667
Jezuiti so spreobrnili 13 zakrknjenih grešnikov.
Več so jih še utrdili v dobrih sklepih, med njimi 2 deklici izredne lepote, katerih devištvo so lahkoživci kanili drago plačati, pa sta zavrnili vse darove in zlato.

44 osebam so patri odvzeli praznoverske pomočke in amulete za odvračanje bolezni in vzbujanje ljubezni.

1683
Zasegli so ljubezenske obeske erepta amuleta amatoria.

1686
Spovednik je pregovoril spovedanca, da mu je izročil list, ki je o njem veroval, da ga napravi neranljivega.
Po zaplembi so te liste sežgali.

Komisija čistosti je s kaznimi gladko ostriženje glave, javno pometanje ulic, vklepanje v verige, prevažanje samokolnic skušala odvrniti ženske od spolnih prekrškov.

Če so samskega moškega našli pri ženski, so ga takoj poročili, poročenega pa obtožili zakonolomstva.

***

1758
Za nekaj časa je izginila iz Ljubljane hči kositarja.
Starši so ji marsikaj in preveč spregledali.
Imela je vsa mogoča poznanstva.
Veseljačila je po gostilnah, kavarnah in trgovinah ter delala dolgove

1759
Grofa Louisa Auersperga se je prijelo ime Louis le grand.
Zaradi preveč svobodnega občevanja ž njim je prišla v slabo ime žena kresijskega glavarja, ki je bil do svoje žene prepopustljiv, dasi ga je razmerje tako grizlo, da je obolel.
Lastna mati ji je prepovedala priti v hišo.
Ko je nekoč le prišla, jo je pošteno oklofutala.
Mož je medtem zaprl vrata njene sobe in odslovil njeno sobarico.
Ko se je zvečer vrnila, se je morala čez noč zateči k moževi teti, potem pa k uršulinkam, kjer je ostala od aprila do junija.
Prve dni maja je možu poslala pogoje če hoče, da se vrne iz samostana.
Zahtevala je, da bo občevala s komur bo hotela, nazaj mora priti njena sobarica Karlina, ki so jo dolžili zvodništva in mož ne bo smel več k svoji tašči, kamor tudi sama ne pojde.

Ljubljančani so bili prepričani, da bo slabotni mož pogoje sprejel in jo še odpuščanja prosil.
Privoščili so mu kazen, da bi moža privezali k sramotnemu kamnu, mu slekli hlače, Louis le grand bi ga moral držati, hišna Karlina bi morala zvezati šibe, tašča pa bi ga morala v navzočnosti svoje hčere pretepsti.
lelj :: 02.05.2020 ob 19:21
Ljubljanski mestni sodnik in njemu prideljeni četrtni mojster sta si morala neopazno prizadevati, da bo vladala med obema spoloma nrav in čistost ter da bodo Boga in dobre nravi žaleči sestanki odkriti.

1786
Policijski red je vzel na piko gostilnice in pajzlje, kjer so gospodarile samske vlačuge.

10 FEB 1786 je dvajsetletna natakarica zapustila službo v gostilni Pri zvezdi.
18 FEB 1786 so jo klicali na magistrat, ker so jo ovadili, da jo vzdržuje kadet.
Izjavila je, da hoče izterjati le še dolgove, potem pa se vrne na Koroško.
Na rotovžu so ji dejali, naj gre domov ali pa naj stopi v pošteno službo, sicer jo čaka prisilni odgon čez Karavanke.

K vdovi Luciji in hčerki so zahajali vojaki iz Šentpetra.
Izgovarjala se je, da vojakom preskrbuje le posojila, ker tudi sama pri tem kaj malega zasluži in da ji ni mogoče živeti brez družbe njenih lubih vojakov.
19 DEC 1786 jo je župan obsodil na zapor za 24 ur ob kruhu in vodi.
Če se ne poboljša, ji odvzamejo ubožno podporo, gospodar pa ji bo odpovedal stanovanje.

1788
Spomladi so svoj greh priznale in bile obsojene 3 mlade dekline zaradi ponočnega vabljenja moških z igro obraza in s cukanjem za suknjič, zaradi zavajanja in nečistovanja s 14 dnevi strogega zapora.
Na noge so dobile železo, ležale so na golih deskah, obiske so smele dobiti le ob navzočnosti uradne osebe, za pijačo le vodo in pa primerno delo.

Kot vzrok, da so se tako spozabile, je 18 letna ta mala Micka navedla, da ni mogla dobiti službe, čeprav bi rada delala, živa pa tudi ne more pod zemljo.
To življenje, da je opravljala le 3 tedne, zaslužila pa je vsega komaj 40 krajcarjev, za živež se je morala zato še zadolžiti.

1789
V Ljubljani je bil ubežnik z Reke.
Njegov oče Vito je prosil, naj mu razuzdanega Vincenca, ki je živel tu s svojo nosno deklino, pošljejo dobro zavarovanega s poštnim vozom domov.
Sinko je ob odhodu domače naplahtal, češ da si gre iskat pisarniško službo v Gradec.

1791
28 letna Alenka iz Kamnika se je prodala za 20 krajcarjev.
Denar je vzela, potem pa se je skesala in ušla.
Za poravnavo je ponujala nazaj le polovico.
Ob hrupnem prerekanju sredi noči je bila aretirana in izgnana v Kamnik, potem ko so ji za popotnico odšteli še 5 korobačev.

Čez nekaj mesecev, ob žetvi, se je znašla spet v Ljubljani in pred magistratnim sodiščem, ki ji je zaradi nedovoljenega povratka prisodilo še 6 udarcev s korobačem

+++

1796
Na Bregu je ljubimkala Barba s štirimi vojaki.
Zaradi nedoraslih otrok, ki so to videli, je hotela gostilničarka Barbo odpraviti, a so se zanjo potegovali vojaki.
Gospodinja je zadevo prijavila magistratu, ki je Barbo obsodil na 8 dni kaznilnice.
Vsak drugi dan je dobila gorko jed, drugače pa le kruh in vodo.

1801
Vrhniški tržni sodnik je bil brez otrok, pa je vzel v vzgojo 4 letno Urško na prošnjo njenih staršev, ki so bili podložniki žirovskega župnika.

Leta 1801 je poslal 20 letno Urško, ki je bila v blagoslovljenem stanju, k babici v Ljubljano, kjer je zanjo in za otroka najel stanovanje na Poljanah.

Na ušesa policijskega ravnateljstva je prišlo, da živi Urška brez zaposlitve in da njo in njenega nezakonskega otroka vzdržuje vrhniški tržni sodnik.
Na magistratu so sklenili Urško poslati domov k očetu, vendar pa so ji zaradi zdravljenja otroka dovolili ostati v Ljubljani.

Leta 1803 je Urška povila drugo dete.
Na poletje se je zaradi prijave o nezaposlenosti znašla zopet pred sodniki.
Ljubimec jim je poslal pismo, kjer obeta, da bo skrbel za otroka, Urška si bo našla službo in naj je ne odženejo v rojstni kraj, kjer bi se ne mogla preživeti in bi zapadla sramoti.
Sodišče je to in položaj očeta otrok upoštevalo ter ni izgnalo Urške, ki je plačevala za hrano mesečno 5 goldinarjev.

Pisma, ki jih je pisal vrhniški sodnik Urški, so polna nežnosti in očetovske skrbnosti.
Uči jo, naj bo skromna, naj z nikomer ne hodi, naj ne godrnja in lepo naj ravna z otročičema, saj nobenemu ne gre vedno vse po volji.
Zameril pa ji je, ker si je na svojo pest poiskala drugo stanovanje.
Njemu naj zaupa in ne babnicam in naj ne dela po svoji glavi.
lelj :: 02.05.2020 ob 19:22
Kakor na prejo niso hodili zaradi dela, tako je bilo kopanje priložnost za shajanje in dvorjenje, kakor pa skrb za zdravje in čistočo.
Običaj skupnega kopanja je trajal do sredi 14. stoletja, do leta črne smrti.
Star običaj je bil, da je na ukaz moža v kopalnici gosta postregla njegova žena.
Kopanje je bilo družabni in zabavni sestanek, zato so ostajali dolgo v vodi.

Izza 14. stoletja so pogoste odredbe, ki prepovedujejo skupno kopanje in odkazujejo ženskam svoj čas ali pa posebno kopališče.

Zabavali so se s petjem, godbo in šalami.
Ljubimkali so z besedo, mimiko in dejanjem.
Ker so ostajali cele ure v kopeli, so si donašali jedi in pijače.

Učenci Janeza Ljubljanskega so na crngrobski freski prikazali kopanje kot za nedeljo neprimerno in pregrešno opravilo.

1557
Po statutu bratislavskega ceha so kaznovali kopališkega strežnika na kazen 2 funtov voska, če se je vsedel v kad, v kateri se je kopala tuja ženska in ji grdo govoril.
1 funt je bila globa, če je z eno nogo stopil v njeno kad, ako pa jo je drzno zapeljivo nagovarjal, je bila kazen polovica funta voska.

Zaradi razposajenosti so v 15. stoletju v večini mest zahtevali delitev spolov v kopališčih, čeprav se odredb niso vedno držali.
lelj :: 02.05.2020 ob 19:22
Za odložene najdenčke so skrbeli že v srednjem veku, da bi ne bilo detomorov in da bi bili deležni oskrbe otroci, ki jih je zapustil oče, mati pa je ostala brez sredstev in bi bila prisiljena udati se prostituciji.
V Ljubljani je bila najdenišnica združena z meščanskim špitalom, ki je sirote špitalarje oskrboval po zunanjih dojiljah.

1540
Občinski očetje so naročili babicam, naj bodo pazljive, ker so našli v vodi mrtve otroke.

V 18. stoletju je v Ljubljano prihajalo veliko otrok iz najdeniške zibke v Trstu, ki so jih potem oddajali na kmete za svoje ali na delo, ali da so se priučili kaki obrti.

1726
Grofica Schrottenbach je našla na pragu deklico.
Dala jo je krstiti, skrbela zanjo in jo vzgojila, da je upravljala njeno gospodarstvo.
Ko je bila stara 23 let, je ušla z vojakom.
Nič ni vzela s seboj.
Pustila je le pismo, v katerem se je zahvalila za prejete dobrote.

1750
Januarja so našli na stopnicah Raigersfeldove hiše na Mestnem trgu 17 nekaj tednov staro deklico.
Od mraza je bila popolnoma otrpla.
Dete so oddali v oskrbo v meščanski špital.

1870
Najdenčkov s Kranjskega je bilo 1828.
Zaradi velikih bremen je deželni zbor sklenil, da najdenišnica v Ljubljani s 1. Julijem 1871 preneha delovati.
Skrb za otroke so morali prevzeti premožni očetje, ki so se skrivali in matere oziroma sorodstvo.
V Ljubljani je ostala še nadalje porodnišnica in učilnica za babice.
juri muri :: 02.05.2020 ob 19:26
Lelj - top si. Ti bi se moral zaposlit zdele v knjižnici - najbližji. .
Dej stari pomagaj.

Če želite sodelovati na forumu, se prijavite ali registrirajte. Registrirani člani lahko na forumu sodelujejo tudi anonimno.