Ob pogrebih, sedminah, svatbah, krstih in botrinah so na kmetih in po mestih mnogo zapravljali.
Petje in godba nista manjkala v nobeni predmestni gostilni.
Dosti zaslužka so dajala godcem plesišča, ofrehti pred godovi in koledovanje.
Na nobeni ženitnini niso manjkali godci, povabljeni ali nepovabljeni.
Spremljali so ženina, nevesto in svate do cerkve.
Na ženitovanjih ni manjkalo jedi in pijače.
Te in druge razvade so prinesli doseljeni nemški obrtniki in trgovci.
poslano v temi :: STARA LJUBLJANA 1548
Občinski očetje so hoteli odpraviti koledovanje.
1653
Prepovedali so koledovanje čolnarjem in mesarjem.
Dopustili so koledovanje kot posebno pravico mestnih čuvajev, ki jim zato ni bilo treba povišati plač.
1684
Do 1684 je imelo 5 deželnih trobentačev navado, da so na novega leta dan v zgodnjem jutru trobili po mestu, obenem pa po hišah beračili za novoletni dar.
Ker je plemičem zgodnje trobentanje presedalo, so jim to veselje ustavili, a jim povišali plačo do 150 goldinarjev na 175 goldinarjev na leto.
1782
Vlada je odpravila žitno mero v Ljubljani, od katere je živelo ducat stražnikov.
Obenem so odpravili tudi razvado, da so hodili stražniki po hišah voščit novo leto in beračit s tem za male darove.
Med stranske dohodke nižjega magistratnega osebja so razen prostega stanovanja, užitka travnikov, pobiranja pristojbine pd vsake košare ali brente kmetov na trgu, zaporne takse in prepisnine šteli tudi božično petje in Martinovo vino ter odvzemanje manjše količine sadja, repe in zelja, ki so ga kmetje prinesli na trg.
Mestni biriči so razglašali patente in odredbe mestnega sveta.
Čuvaji so ponoči izklicevali po ulicah ure in pazili, da niso čuvaji mestnih vrat zaspali, ker bi bili ob službo in za odhodnico bi dobili še batine.
poslano v temi :: STARA LJUBLJANA V hiši in okrog doma je bilo delovno področje žene, ki je vodila in opravljala domača dela.
S hčerami je v srednjem in novem veku skrbela za obleko zase in za družino.
Zlasti po zimi so ženske predle, tkale, vezle in šivale.
V hiši je bilo tudi po 6 kolovratov.
Poleg graških in bruseljskih čipk so klekljale navadne, fine domače in idrijske čipke.
Meščanke so rade hodile NA PREJO kot na eno glavnih priložnosti in eno prvotnih oblik družabnega življenja.
Na kmetih in v mestu je bila to prilika, kjer se je mladina shajala in so se snovale vezi za celo življenje.
Zbirali so se nekajkrat na teden.
S šalami in pripovedovanjem so si krajšali zimske večere.
Za predico je sedel njen oboževalec, ki je čistil pezdir z naročja dekleta.
Pri slabi luči je to dovedlo tudi so večjih ali manjših predrznosti.
Na prejo so hodila dekleta, njihove matere, omožene žene in vdove.
Večer se je zaključil s petjem in plesom.
Pranje, likanje, molža, oskrbovanje hleva, ribanje poda, vlivanje sveč lojevk, peka kruha, pitanje živali so v imovitejših družinah prepuščale žene deklam.
V takih hišah so se ženske v zabavo ukvarjale bolj s finejšimi ročnimi deli, z risanjem, slikanjem, petjem, glasbo, rejo redkejših udomačenih živali kot so bili sokoli, veverice, opice, hermelini, kune, papige, jeleni, srne in ptice pevke.
Pes je bil le za varuha in stražo.
Mačka je bila le za lov miši.
Graščakinja iz Štajerske je vodila s seboj enoletnega udomačenega vepra, ki se je krotko vlegel, če si ga božal.
Leta 1750 je komendator nemškega viteškega reda imel v utici na verigi medveda, ki ga je dobil mladega in je bil krotek.
Spomladi so se dečki igrali ž njim, pri tem so pa enega sunili proti medvedu.
Ta ga je popadel in odvlekel v utico.
Komendator je medveda takoj ustrelil, a bilo je že prepozno, ker je bil otrok tako obgrizen, da je ranam podlegel.
Žena naj bi doma skrbela tudi za bolne in betežne.
Od nje so pričakovali zdravstvenega znanja, da je vedela ravnati z ranjenci, pripravljati mazila in zdravila, da je poznala in nabirala zdravilna zelišča in koreninice.
Poročile so se mlade, zaročili so jih že kot otroke po volji staršev in želji sorodnikov.
Do ločitve je prišlo redko, ker so cerkveni zakoni to le izjemoma dopuščali.
Pač pa so šli zakonci pogosti via facti narazen.
Družine so imele mnogo otrok.
Vendar je bila zaradi slabih higienskih razmer umrljivost tolikšna, da jih je malo preživelo starše.
poslano v temi :: STARA LJUBLJANA 1421
Ostro prerekanje med turjaškimi gospodi in Ljubljančani, ki so imeli stare pravice sekati les v turjaških gozdovih in goniti tja na pašo svojo živino.
Turjačani so jim to prepovedali in njim in Ižancem zaplenili živino.
Spor je razsodil nadvojvoda Ernest v korist Ljubljančanov.
1439
Naročil nadvojvoda Friderik kranjskemu deželnemu glavarju, naj ne krati Ljubljančanom stare pravice do gozda na grajskem griču.
Ostro mu je zabičal, da jih ne sme ovirati, da bi gonili živino na občinske pašnike izven pomirja, do katerih so imeli pravico.
Na te pašnike so zaganjali tuji trgovci svoje konje, ki so prišli na sejem.
Za plačilo želodnine so se smeli pasti prašiči v Mestnem logu.
poslano v temi :: STARA LJUBLJANA Avtor: bb Teh omejitev na občine smo že vsi, s katerimi sem govorila, do konca siti. Kupiti moramo rože in bi radi šli v drugo občino. Pa še marsi kaj drugega moramo kupiti, ne moremo prek spleta. Danes so povedali, da se bo tista mini raziskava zavlekla, ker se je premalo ljudi javilo in izsledki ne morejo biti reprezentativni. Vabilo je bilo poslano 3K ljudem, javilo se jih je pa 1300, rabijo pa jih 1500, če se ne motim. Zdaj bodo skušali pritegniti tiste, ki se niso javili, naj se javijo, skratka vse to bo podaljšalo raziskavo in izsledki ne bodo po prvomajskih - to pa hkrati pomeni, da če rezultatov ne bo, potem tudi sproščanja ukrepov ne bo. Še dolgo ne bomo šli v druge občine.poslano v temi :: Druga obcina Avtor: https://www.cvek123.com/clani/sunbeam/ Sunbeam Avtor: https://www.cvek123.com/clani/lelj/ lelj Avtor: https://www.cvek123.com/clani/sunbeam/ Sunbeam Avtor: https://www.cvek123.com/clani/lelj/ lelj Avtor: https://www.cvek123.com/clani/macka/ Mačka Še dobr, da ji od vsega lizanja ni jezik odmrznil in stran padel. Ti pa verjetn trpel kot hudič. Te je zebl?poslano v temi :: Druga obcina Avtor: https://www.cvek123.com/clani/sunbeam/ Sunbeam Avtor: https://www.cvek123.com/clani/lelj/ lelj Avtor: https://www.cvek123.com/clani/macka/ Mačka Še dobr, da ji od vsega lizanja ni jezik odmrznil in stran padel. Ti pa verjetn trpel kot hudič. Te je zebl?poslano v temi :: Druga obcina danes je med protesniki imela samo ena masko
poslano v temi :: Nori levičarji še na dela prosti dan, na prazni protestirajo |
poslano v temi :: STARA LJUBLJANA