predstavljaj si, da vlačuga da enmu na teden vlačuga nad vlačugami je verjetno dala ene desetim na teden

poslano v temi :: STARA LJUBLJANA

v knjigi ni podrobnosti

poslano v temi :: STARA LJUBLJANA

Spomnim se, ko sem kot pobič skakal bos po obali Save. Pa sem stopil na trnek, ki se je pozabljen skrival med skalami. Bolelo je. Od takrat ni dnarja, da bi bil bos v naravi.

poslano v temi :: čez praznike

KAZNI Kadar so bili prestopki lažjega značaja in ni šlo za življenja in glavo, so bila med kaznovalnimi sredstvi razširjena taka, ki prepuščajo hudodelnika zasramovanju, zasmehu in objestnim šalam vseh prebivalcev, ko so ga na trgu ali ob cesti privezali ali z železnim obročem priklenili k steni, stebru, križu, kamnu ali ga postavili na oder, ga zaprli v sramotilno norčijsko kletko, ga izpostavili na leseni oslici ali na sramotilni klopi pred rotovžem ali peke pred kruharno, ga pomakali v vodo, mu nadeli trlico ali gosli za vrat ali mu vklenili nogo v leseno klado. Kot pokoro za obrekovanje so obešali ženskam za vrat sramotilni kamen, prepirljivkam pa so nadeli trlico. Da je bila sramota bolj poznana, so kazen izvrševali ob tržnih dneh. Včasih so z godbo vabili ljudi, da so ga pomagali sramotiti. Dejali so, da mu je smel vsakdo njegovo čast obrezati. Vedno češče je pela svojo pesem tudi šiba in korobač nad moškim ali žensko, javno na trgu kot za zidovi v ječi. Ježo na živem oslu so imeli za kazen pri ženskah, ki so stavile svojim možem rožičke ali pa so jih teple. Mož je moral skozi vas ali mesto voditi osla, na katerem je bila ritensko privezana njegova žena z oslovim repom v roki. Kazen so včasih izvršili na lesenih živalih. 1655 Po naročilu magistrata je naredil ljubljanski tesar lesenega osla za kaznovanje vojakov. 1719 Na predlog mestnega sodnika so spomladi dali napraviti novega lesenega osla. Tega bi morali jezditi stražniki, ki so po nočnih rabukah puščali na cedilu svojega stražmojstra. Oslov hrbet je bil navzgor ošiljen, obsojencu pa so obtežili še noge. +++ Vodna kopel v Ljubljanici, ki je bila skoro stoječa, umazana in zasmrajena. Kazen potapljanja z jerbasom v vodo ali smrdljivo mlakužo mestnega jarka je bila v Evropi zelo razširjena za nepoštenost pekov. Včasih so peka vrh tega vtaknili še v vrečo in ga zašili. Poleg pekov so tudi mesarje potapljali in dvigali ali pa so obsojenca pustili, da je visel v košari, dokler se ni sam odločil, da je skočil v umazano vodo in od gledalcev tepežkan bežal domov. 1286 Curiški pek je iz maščevanja za sramoto zažgal svoje rodno mesto. 1593 Spomladi so ljubljanski svetniki sklenili, da bo vsak teden eden od njih obiskal peke in dal pretehtati kruh. Kdor bo pekel prelahek kruh, bo kaznovan prvič s tremi, drugiš s šestimi in tretjič s devetimi cekini. Kogar bodo zalotili četrtič, bo kaznovan s potapljalko zadaj za kruharno. V petič pa izgubi obrtno pravico. Zaplenjeni kruh so odstopili ubožnim očetom, da so ga razdelili med potrebne. 1799 Odredba žuga z ukorom, zaporom, denarno kaznijo, zaplembo kruha in odvzemom obrtne pravice. Kazni potapljanja ne omenja več. +++ V norčijsko kletko so pred rotovžem zapirali pijance in razuzdance. Obmetavali so jih z gnilimi jabolki in zaprtki, jih na vse načine dražili in za norca imeli. Mesarja, ki so ga zasačili, da je ponovno sleparil pri tehtanju, so privezali na križ, ki je stal za mesnicami tik za meščanskim špitalom. 1618 Policijski red očita mesarjem, da niso vljudni, da meščane na razne načine pritiskajo, da žalijo meščanske žene z nedostojnimi besedami, jih pustijo dolgo čakati ter jim vobče ne izkazujejo dolžnega spoštovanja. Mestni svetovalci so bili mnenja, naj se mesarji v bodoče skromneje vedejo do gospodinj in naj jih ne pustijo predolgo čakati. V vsakem gospodinjstvu so smeli brez vsakih užitninskih dajatev zaklati vsako leto po enega prašiča. Od drugih živali, kdor jih je klal za lastno porabo, ni bilo treba plačati leta 1717 vpeljanega mesnega krajcarja, marveč le po 1 sold od vsakega funta teže, od katere so pa drobovje odbili. +++ 1530 Na posebno priprošnjo so spregledali šibanje Neži, a so jo postavili na sramotilni oder za 1 uro, potem pa izgnali. 1569 Kovač je ukradel 3 kože. Privezali so ga k sramotilnemu stebru, izšibali in ga iz mesta pregnali. 1611 Rabelj je sežgal požigalca na grmadi. Ko so požigalce ujeli, so jim iz samega ognja navezali goreče poleno ali tram za vrat ali na hrbet. 1613 Rabelj je obglavil vlačugo nad vlačugami, dasi so ženske večinoma utapljali. 1635 Žensko obsodili, da je morala pometati trg. 1635 Vodjo upornih kmetov Jurija Levca so obglavili, razčetverili truplo in obesili na štiri ljubljanske odprte in proste ceste. 1638 Rabelj je obglavil in sežgal z žrebico delikventa. 1642 Ženska je v predmestju odložila otroka in se zatekla v Udmat. Strah pred krvavo rihto je bil tolikšen, da se je pri zidanemu križu na Friškovcu, kjer so izvrševali smrtne kazni in koder so jo biriči mimo gnali, zgrudila, omedlela in izdihnila. 1645 Dva vojaka sta iz objestnosti ubila mesarja, drugega pa težko ranila, da je umrl. Pred meščani sta se hotela rešiti v frančiškanski samostan, ki je imel azilno pravico, kar jima ni uspelo. V mestni ječi zaprta vojaka je skušala vojaška oblast nasilno rešiti. Prišlo je do bitke med meščani in vojaki. Žrtve so bile na obeh straneh. Polkovnik je bil ranjen v trebuh in je naslednjega dne umrl. Morilca sta ostala v rokah mesta. Pozneje sta bila obsojena na smrt. 1661 Rabelj je obglavil in sežgal s kravo delikventa. Po pravnem naziranju je bilo treba kaznovati s smrtjo tudi živali, ker z rjovenjem niso klicale na pomoč. 1697 Azilske pravice v frančiškanskem samostanu se je po umoru poslužil krojaški pomočnik. Po treh tednih se je iztihotapil iz samostana v praznem sodu. Ko se je vrnil v mesto po obleko, so ga prijeli in obglavili. 1784 Februarja je ljubljanska kresija potrdila magistratovo obsodbo dveh čolnarjev in prekupčevalcev drv iz Loke. Na tržni dan sta morala stati pol ure na sramotilnem odru s tablico na vratu, da sta prekupčevalca z drvmi in oderuha. Potem so naložili vsakemu 10 udarcev s palico. Pred njima so isti dan oklofotali dva druga drvarja z 12 palicami. 1797 Kresijsko glavarstvo je tožilo, da so postale tatvine običajne. 1799 Tatico perila so tako premlatili, da jo na magistratu niti zaslišati niso mogli.

poslano v temi :: STARA LJUBLJANA

Varnostni organi so imeli tudi nadzorstvo nad snago v mestu. 1790 Policijski red za Ljubljano ostro graja izlivanje pomij, krvi, rakovih oklepov in smeti na ulice. Mesarjem prepoveduje klati teleta in ovce pred stojnicami na cesti, polivati po tleh kri in drugo nesnago. Hišni lastniki naj svojim strankam odkažejo prostor in posodo, kamor bodo spravljali smeti in odpadke. Magistrat mora poskrbeti, da bodo jarki, kanali in požiralniki po ulicah očiščeni zaradi odtoka deževnice in studenčnice, tudi tlakovanje mora biti v redu, da ne bo jam in luž. Hišni posestniki naj pozimi sneg in led izpred svojih hiš pospravijo in odpeljejo, med letom pa naj vsak na določen dan očisti in pomete cesto pred svojo hišo. Stranišča in greznice je treba prazniti le pozimi.

poslano v temi :: STARA LJUBLJANA

Prepiri in pretepi med vinjenimi civilisti so postali tako pogosti, da je magistrat oznanil, da bodo za naprej vsi kolovodje rabuk brez ozira na družbeni položaj pred rotovžem javno kaznovani s palico. 1786 Ponočni rogovileži so dobili 5 do 10 batin s palico, gostilničar pa je dobil denarno globo. Ob drugi priložnosti sta prejela dva nočna pretepača po 6 palic, tesar pa, ki je ponoči nadlegoval celo okolico ter pretepal neko žensko, je dobil 6 palic in obljubo, da ga prihodnjič oddajo v prisilno delavnico. Isto so obsodili kot tesarja tudi izzivače, ki so klicali »fantie na Corascho« (fantje na korajžo).

poslano v temi :: STARA LJUBLJANA

Če je vojak srečal meščana s pipo v ustih, mu jo je izbil, sam pa je moško kadil, ker si ni nihče predrznil ga opozoriti, da je to v mestu prepovedano. 1784 Vojaška straža je aretirala po gostilnih ljudi, ki so zvečer mirno sedeli pri naročeni jedi in pijači. Celo uradnike so vlekli na stražnico. Magistrat je prosil vojaško poveljstvo, naj obhodne straže aretirajo le ponočne razgrajače in pretepače ter jih naslednjega dne izroče mestnim oblastem. 1796 Divji tuji vojaki so bili nastanjeni v Ljubljani v pričakovanju francoskega napada preko Italije na Avstrijo. Vojak je razbil v hiši peč. Drugo peč so tako onečedili, da so jo morali očistiti od vrha do tal. Ko je vojakova žena pri kuhanju kave preveč kurila, jo je gospodinja okarala, da utegne nastati požar. Marketenderica je začela gospodinjo klestiti z gorečim polenom po glavi in ji obljubila, da bo njen mož vojak že še obračunal ž njo.

poslano v temi :: STARA LJUBLJANA

Mončika verjetno tudi ne veš, da so Evo boso na odru, preganjali sršeni.

poslano v temi :: čez praznike

Kaj imata skupnega Sunbeam in Mončika?

poslano v temi :: Kaj imata skupnega Sunbeam in Mončika?

odgovor je pravilen 🙂

poslano v temi :: Kaj imata skupnega drevo in grm?