Danes so na radiu djal, da so izdal zloženko Marihuana v nosečnosti.
Če ti pride kaj prav.
poslano v temi :: Mončika Netlakovane ulice so bile počiščene dvakrat na leto in sicer ob procesijah na Telovo in na veliki petek.
Hišnim posestnikom je bilo prepuščeno, da so počedili pred domom.
Ulice so bile dan za dnem natrpane z vozovi, tovorno in klavno živino.
Na trgih je črednik zbiral živino na pašo.
Tam je bilo polno gnoja, smeti in blata, po katerem so ob deževju do gležnjev brodili meščani.
Gospodinje so skozi okna na cesto izlivale pomije, praznile nočne posode, odmetavale smeti in umazanijo.
Še konec 18. stoletja je ženska iz najvišjega nadstropja izlila skozi okno umazano vodo.
Spodaj je šel mimo gospod, ki mu je bila pokvarjena fina volnena bela obleka in klobuk.
Zase ni zahteval zadoščenja in odškodnine, pač pa kazen za žensko, ki je bila poklicana na odgovor in vse tajila.
Dobila je le najstrožje svarilo.
Hiše so imele stranišča v majhnih lesenih kolibah v kotu dvorišča, pa magari v bližini hišnega vodnjaka.
V večjih hišah so imeli privete (stranišča) tudi v zgornjih nadstropjih, od koder so vodile lesene, prosto viseče cevi v greznice ali pa v ozke medhišne komunske uličice in od tod z nepokritim odtokom v jarkih odprtih čez cesto v Ljubljanico.
+++
1552
Ko je bila kuga pred vrati, so se meščani spomnili, da je treba bolj paziti na snago.
Mesarju so ukazali zmetati v vodo meso nezdravega vola.
1599
Ob kugi so priporočali, da mrhovino zmečejo v Ljubljanico.
1625
Infekcijski red ni dovoljeval imeti svinj po stanovanjih.
Stranke bi morale dvakrat na teden odpeljati vso nesnago in smeti iz mesta, vse jame in mlakuže po trgih in ulicah pa zasuti.
1680
Ob epidemiji so ukazali odpraviti iz mesta vso živino, zlasti svinje, ker jih bo sicer pobil birič.
Prepovedali so metati smeti in nesnago skozi okno na ulico.
V Berlinu so zagrozili, da bodo vsakomur zmetali gnoj nazaj v hišo, kdor ga bo iz dvorišča in hlevov izkidal na cesto.
1710
Zdravnik Marko Grbec trdi, da zraka ne kvari kaka močvara, da so vode in studenci čisti in da k zdravju pripomorejo vrtovi, drevje in travniki z dišečimi cvetlicami.
Kasneje so v Ljubljani dajali čiščenje cest v zakup za 20 do 30 goldinarjev.
Zakupniku so ostale smeti in gnoj.
Kmalu družbe niso več uspevale, ker smeti niti zastonj niso marali, češ da je preveč cestnega peska zraven.
Kresijski urad je zato z magistratom odredil, da so čistili ulice dvakrat na teden kaznjenci.
Ti so pometli, grabili smeti, blato in gnoj na kupe, ki so jih odvažali vozniki drv, katerih vsak je moral na leto opraviti 20 voženj.
Te so jim všteli v 50 letnih voženj, ki so jih kot tlako bili dolžni opraviti za mesto.
1784
Da bi zavarovali ceste in snago na njih, so ukazali, da morajo lastniki svoje prašiče zapreti v hlev in dvorišča, da se ne potikajo po ulicah, ker bodo sicer biriči polovili ščetinarje in jih vrnili le proti plačilu globe.
1813
Francoski intendant je želel odstraniti kramarske lope na Špitalskem mostu.
Ljubljanski mer Codelli je zoper to dejal, da bi s tem odprl grd pogled na umazano, skoro stoječo Ljubljanico ter na zadnje dele hiše s straniščnimi izpeljavami in kanali.
Po teh fekalijah je bil Ljubljanica zlasti ob suši precej onesnažena.
poslano v temi :: STARA LJUBLJANA |
poslano v temi :: Kdo je bila Herta Haas?